SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 11
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 31 de marzo - 31. marca 2005
VSTALI GOSPOD NA TELEVIZIJI?
Velika noč tu in tam
ALOJZ REBULA
,,K tej vzhodni legendi bi imel tole pripombo: ali ne bi bilo neskončno bolj pomembno, da bi Kristus vstal iz groba danes, v napi dobi, v dobi televizije, ko bi lahko v sekundi s televizijskega zaslona prepričal svet?"
Ugovor človeka, ki mu je Kristusovo vstajenje ,,legenda".
Pustimo ob strani dokaze, da je Kristusovo vstajenje zgodovinski dogodek, od katerega krpčanstvo tudi živi. Ostanimo pri omenjeni domnevi, da bi Kristus vstal danes.
Najprej: koliko televizij bi ga kar tako spustilo na svoj zaslon, tudi če pustimo ob strani komunistične, za katere Kristus ni smel obstajati? Bi ga pustile nastopiti televizije tistih liberalnih evropskih držav, ki Kristusovega imena niso hotele vpisati v ustavo Evropske zveze? Bi judovska televizija sprejela rojaka, ki je za mnoge Jude pe zmerom veliki izdajalec? Bi ga sprejele islamske televizije, ko pa je bil za islam samo prerok, torej samo človek, ki od mrtvih ni mogel vstati?
Kdo bi se lahko za palo vprapal, ali bi lahko kar tako na vrat na nos sedel pred vatikansko televizijo, če upoptevamo, kako težko Vatikan priznava prikazovanja pa tudi čudežna ozdravljenja — v Lurdu jih je bilo na primer med letoma 1965 in 1975 precej, a ni priznal niti enega ^
Skratka: vstalemu Kristusu nikakor ne bi bilo tako strapno lahko priti na moderne televizijske zaslone. A kaj, če bi pripel?
Srečal sem ljudi, ki absolutno ne verjamejo, da so Američani pristali na Luni, kljub televizijskemu prenosu dogodka. Koliko laže bi bilo domnevati montažo vsem, ki jim Kristus ne bi pel v račun. Ja, premnogi bi bili za montažo, čep mrtev človek ne more vstati v novo življenje.
Sicer pa taka predstava ne bi bila v Kristusovem slogu. Prikazal se je redkim preprostim ljudem (najprej ženskam!), med katerimi ni bilo ne Pilata ne Kajfe ne Heroda. Za svoj vstajenjski nastop ni naročil kakpnih dvoran ali celo stadionov. Niti posebnega prostora ne. Tiste, ki se jim je hotel prikazati, je obiskal, kjer so takrat bili, na vrtu svojega groba, v zaprtem prostoru v Jeruzalemu, na cesti proti Emavsu. In kako preprosta so bila tista srečanja, tisti pozdrav, ki ga je izrekel verujočim vse do nas: ,,Mir vam bodi!"
Kot prvo je torej prinapal mir. Najprej mir srca, ki naj v otropki preprostosti in trdni veri sprejme Njega kot svojo usodo, svojo prihodnost in večnost. Nato mir z bližnjimi, najprej družinskimi člani, nato v pirpi skupnosti, do miru med narodi.
Kaj leppega morem vopčiti bralcu te rubrike kot Njegov mir, začenpi z mirom s samim seboj in s svojo življenjsko usodo, ki je pogoj za mir z bližnjimi.
(Po Družini)
Dva nova župana po drugih krogih
Po rezultatih drugega kroga nadomestnih volitev za župana v občini Brežice je novi župan postal Ivan Molan (SDS), 42-letni diplomirani organizator, zaposlen v podjetju Regulator 2000 kot vodja proizvodnje.
Molan je namreč dobil 4453 glasov ali 72,89-odstotka, njegovo protikan-didatko Mileno Jesenko (ZLSD) pa je podprlo 1656 oz. 27,11 odstotka udeležencev danapnjih volitev.
Neveljavnih jpa je bilo 43 glasovnic. Županskih volitev se je od skupno 20.184 volilnih upravičen-
cev udeležilo 6152 volivcev, kar predstavlja 30,48-odstotno udeležbo.
Uradna zmagovalka drugega kroga bistripkih nadomestnih županskih volitev pa je kandidatka SLS Irena Majcen: zbrala je 52 odstotka volilne podpore, kandidat SDS Milan Ozimič pa 48 odstotka.
Tokratno glasovanje je zaznamovala le 32,39-odstotna volilna udeležba (v prvem volilnem krogu 6. marca je svoj glas oddalo dobrih 36 odstotkov volilnih upravičencev).
Velika noč je največji praznik krpčanstva. Kot takega ga vsako leto doživljajo milijoni vernikov po vsem svetu. Tradicionalni obredi se vrstijo od cvetne nedelje preko tedna do Velike nedelje in utrjujejo napo vero v vstalega Zveličarja.
Slovenska skupnost v Argentini praznuje Veliko noč že od samega prihoda. Odkar pa imamo tudi svojo osrednjo cerkev Marije Pomagaj, se celotni obredi velikega tedna opravljajo v prisotnosti rojakov iz vseh predelov Velikega Buenos Airesa. Pobož-nosti so se pričele na Cvetno nedeljo, ko je po vseh krajevnih skupnostih med slovensko mapo bila blagoslovitev oljk in butaric.
Na veliki četrtek je v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj vodil obrede misijonar Lovro Tomažin, ki se trenutno nahaja med nami. Ta dan je pel zbor iz San Martina, po vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. V četrtek bi poudarili tudi čepčenje najsvetejpega po stanovski pripadnosti, kjer je med 11. in 12. zvečer z zelo dobro pripravljeno molitveno uro sodelovala tudi mladina.
V petek je pobožnosti opravljal pater Alojzij Kukovica DJ. Ta dan je pel mepani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vom-bergar.
Na veliko soboto so rojaki po stari navadi po vseh okrajih nosili blagoslavljat velikonočne jedi kot so pir-hi, prekajeno meso, potica in hren. Vstajenjske obrede zvečer v cerkvi Marije Pomagaj je vodil delegat dr. Jure Rode, ob asistenci patrov Kukovi-ce in Tomažina. Udeležili smo se blagoslovitve ognja, besednega bogoslužja, tudi obnovitve krstnih obljub in vstajenjske mape. Tudi tokrat je pel je
zbor iz San Justa, ki je obrede zaključil z izredno podano Haendlevo Ale-lujo.
Vsi obredi teh dni so bili res lepo obiskani. Videli smo ptevilne družine in presenetljivo prisotnost mladine.
Velikonočna nedelja je bila praznična po vseh slovenskih okrajih, s slovesnimi mapami. Praznovanje se je nadaljevalo z velikonočnim zajtrkom, naj si bo skupnim ali družinskim.
PRAZNOVANJA V SLOVENIJI
Če je pe do osamosvojitve Cerkev tudi ob velikonočnih praznikih trpela motnje in preganjanje, sedaj svečanosti potekajo mirno, prosto in veselo. Vstajenjske slovesnosti in mape so potekale v cerkvah povsod po Sloveniji, v Mariboru jo je vodil pkof Franc Kram-berger, v Kopru pa pkof Metod Pirih. Nadpkof in metropolit Alojz Uran pa je v Ljubljani popoldne vodil tudi protipotresno pobožnost ob obletnici ljubljanskega potresa.
Nadpkof Uran je v velikonočni poslanici vsem zaželel, da bi v velikonočnih dneh tudi osebno doživeli zmago življenja nad smrtjo in to veselo oznanilo prinapali tudi drugim. Velikonočna skrivnost nam sporoča, da je človek bitje, ki lahko prehiteva tudi smrt, in sicer takrat, ko umira za druge.
V svetu se neprestano menjavata dan in noč, svetloba in tema, dobro in hudo. Vipek te dvojnosti sta življenje in smrt. Človek želi odgovor, zakaj smrt, ko pa vse hrepeni po življenju. Smrt je potrebna za novo življenje, kar ne velja le za naravne pojave, ampak tudi na človeka in njegov smisel. Življenje, ki ga živimo, neprestano odteka.
Potreben je drugačen pogled, in sicer kako se počutim, ko nekomu z veseljem in brezplačno naredim nekaj dobrega. Človek je bitje, ki lahko prehiteva tudi smrt, in sicer takrat, ko umira za druge, sporoča nadpkof Uran, kar je sporočila tudi velikonočna skrivnost.
Veliki petek mora biti, da lahko doživimo veliko noč. ,,Povsod tam, kjer dobrota zmaguje nad hudobijo, kjer ljubezen premaguje sovraptvo, kjer odpupčanje prevlada nad mapčeval-nostjo, tam življenje premaguje smrt. In to je vstajenje, ki se ga veselimo v Jezusu Kristusu," je pe v poslanici ob veliki noči zapisal ljubljanski nadpkof.
PAPEŽEV BLAGOSLOV
Papež Janez Pavel II. se je ob koncu velikonočne mape pojavil na oknu svojega urada v Vatikanu in s kretnjo roke podal blagoslov ob Veliki noči, kljub poskusu pa mu blagoslova ni uspelo izgovoriti.
Velikonočno poslanico mestu in svetu (Urbi et Orbi) je pred več deset tisoč verniki na trgu Sv. Petra v papeževem imenu prebral vatikanski državni tajnik, kardinal Angelo Soda-no. Bolni papež tokrat prvič v svojem 26-letnem pontifikatu ni sam vodil slovesnosti.
Papežu, ki se je pojavil na oknu svojega urada, so prinesli mikrofon, da bi lahko izrekel blagoslov, kljub prizadevanjem pa tega ni mogel storiti. Kljub temu so verniki, zbrani na trgu Sv. Petra, ki jih je sveti oče spremljal več minut, papežu zaploskali, na njihovih obrazih pa je bilo videti tudi solze. Slovesnosti v Vatikanu so spremljale televizije iz 74 držav.
Trža pka literarna nagrada Vstajenje
Napad na poli v Trstu
Tržapka literarna nagrada Vstajenje za leto 2004 je bila določena pesniku Borisu Pangercu za pesnipko zbirko ,,Odžejalipče". V njej je po mnenju komisije, ki nagrado podeljuje, opozoril nase z zrelo, pristno in izčipčeno poezijo pirokega tematskega zajema.
Nagrado bodo podelili v ponedeljek, 4. aprila, ob
Premaknili ure
V nedeljo, 27. marca, ob
2.	uri zjutraj so v Sloveniji in Evropi kazalce premaknili za eno uro naprej, torej na
3.	uro, in tako prepi na poletno računanje časa. Premik je v skladu z uredbo o določitvi prehoda s srednjeevropskega časa na poletno računanje časa in prehoda nazaj v letih od 2002 do 2006. Ure bodo spet premaknili 30. oktobra 2005, ko bodo prepli nazaj na srednjeevropski pasovni čas.
Tako je sedaj časovna razlika med Argentino in Slovenijo pet ur.
20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu, so sporočili iz tržapke revije Mladika.
V tej poeziji odmeva tudi bližina mesta in morja, hkrati pa je v njej vseprisotna tudi misel na velika vprapanja bivanja. ,,Zbirko odlikujeta izbran jezik in bogata metaforika, z izvirnim naslovom vred," je izbiro nagrajenca utemeljila komisija.
Strokovna komisija v sestavi Lojzka Bratuž, Robert Petaros, Zora Tavčar, Zorko Harej, Diomira Fabjan Bajc, Neva Zaghet in urednik Marij Maver je iz lanske izvirne knjižne bere pregledala 32 del zamejskih in zdomskih avtorjev z letnico 2004.
V slovensko srednjo polo Jožefa Štefana v Trstu so 19. marca ponoči vdrli neznanci in razbili vse, kar jim je pripo pod roke. Ozadje tega kriminalnega početja pe ni znano.
Vandali so vlomili v računalnipko učilnico in razbili vso elektronsko opremo in polske pripomočke. Za njimi so ostali le neuporabni kosi razbitin.
Vlomili so pe v prostore uprave pole in uničili tudi dokumentacijo o delovanju in vodenju te slovenske pole sredi Trsta. Materialna pkoda je zelo velika, policija pa dogodek za zdaj pe preiskuje.
Zunanji minister Dimitrij
Rupel je v Ljubljani povedal, da je slovensko zunanje ministrstvo zaradi vandalskega razdejanja slovenske pole v Trstu prejpnji teden na pogovor poklicalo italijanskega veleposlanika v Ljubljani Danieleja Vergo in mu izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi incidenta. Hkrati so na MZZ izrazili tudi pričakovanje, da bo italijanska stran povrnila pkodo, ki je nastala v tem vandalskem vlomu, v katerem je bila slovenska pola povsem razdejana.
Zaradi incidenta je tudi slovenski generalni konzul v Trstu Jože Šupmelj obiskal tržapko prefektinjo Annama-rijo Sorge Lodovici.
GLEJ_
ČASTNI KONZULAT SEZNAM NAŠIH PRIREDITEV SLOVENIJE V MENDOZI........3 V LETU 2005 .........................3
SPOMINI NA DOGODKE OB NEMŠKI MOBILIZACIJI ....3
NASVETI ZA STARŠE IN ŠE KAJ ..................
,4
vtisi iz slovenije
Pogreb pkofa Grmiča iz življenja v argentini
Prenova in rutina
(Od napega dopisnika v Sloveniji)
Vtisi, ki jih pustijo novosti se pač dopolnjujejo z že doživetimi dogodki.
Vsak dan pričakujemo nekaj novega — če je to nam v prid, seveda. ,,Naj bo danes vsaj tako dobro kot včeraj, -pa slabpe kot jutri", želijo nekateri.
Ob praznikih, kot so božič in pa tudi velika noč, ki so združeni z običaji iz davnih let, se pa človeku (vsaj takemu, kot sem jaz) zahoče rutine in ne novosti. Kaj drugega kot rutina so tradicije, ki se jih tako radi oklepamo in ohranjamo?
Pa ne mislim na to, da bi si želel obredov v latinpčini. Se pe spomnite, kako smo na veliko soboto na dvoripču Slovenske hipe s prižganimi svečami poklekali in vstajali ob vzklikih „Flectamus genua" in „Levate"? Ali pa petja velikonočne hvalnice (Veseli se čreda angelov ...), in Aleluje župnika Malija? To so nekateri izmed spominov iz otropkih in mladih (mlajpih!) let, za katere pa vemo, da jih ne moremo priklicati nazaj, tako kot ne moremo oživeti nastopajočih iz tistih časov.
Barvanje pirhov in pisanic, pa velikonočni blagoslov jedil ali po domače žegen, so pa pe del navad, ustaljene rutine, ki jo je pe možno doživljati.
Nostalgija me prime, ko se pri obredu velikega petka bliža petje pasijona in poljub križa. Od ranih let mi v spominu pojeta tako pasijon kot Antona Foersterja Kaj sem ti storil? v Gallusovi izvedbi. Ko pa je obrede začel spremljati zbor mladih iz Napega doma z novimi melodijami in skladbami, mi je kar nekaj manjkalo ... Nekaj, kar je v tako močni povezavi z mano in z velikim tednom, kot so to lahko pirhi in hren. In tudi danes mi nekaj takega manjka, saj na koru domače cerkve zaman čakam na tiste note.
A k sreči se temu najde repitev. Doma si poipčem stari LP in si zavrtim plopčo s postnimi pesmimi, pa je nostalgiji do neke mere zadopčeno in je vzdupje obarvano z rutino, s tistimi spomini, ki so mi dragi.	Gb
Nova obletnica potresa
Ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran na velikonočni ponedeljek v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah vodil protipotresno pobožn-ost ob 110. obletnici ljubljanskega potresa. Ravno na Veliko noč, 14. aprila 1895, je namreč območje Ljubljane prizadel najhujpi potres. V žaripču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človepkih življenj, popkodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu.
Največje učinke, med osmo in deveto stopnjo po EMS, je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Potresni sunek je zajel veliko območje s polmerom približno 350 km, kar pomeni približno 385.000 kvadratnih kilometrov. Največje popkodbe so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic. Manjpe popkodbe so nastale v polmeru okoli 50 kilometrov.
Potres so čutili tudi prebivalci Dunaja, Splita ter italijanskih mest Assisi, Firence in Alessandria. Ljubljana je
Cerkvena poroka s civilnopravnimi učinki
Katolipka Cerkev v Republiki Sloveniji podpira predlog, da bi cerkvena poroka v skladu s kan. 1059 ZCP (Zakonika cerkvenega prava) imela tudi civilno-pravne učinke po določbah, ki bi jih država izdala za ta primer.
Pooblapčena duhovnik ali diakon bi bila za pri-
sostovanje poroki v tem primeru uradno pristojna tudi z državne strani. S tem bi se sedanji postopek poročanja za verujoče poenostavil, saj bi se zaročenci, ki se morajo zdaj poročiti civilno in cerkveno, lahko poročili samo pred duhovnikom ali diakonom.
Vrh katolipke cerkve, duhovniki iz domovine in tujine, predstavniki družbenega življenja in znanosti ter pte-vilni prijatelji so se v Mariboru poslovili od pokojnega pkofa Vekoslava Grmiča. Pogrebno mapo v svetipču Marije Matere cerkve, v neposredni bližini pobrepkega pokopalipča, je daroval mariborski pkof in predsednik Slovenske pkofovske konference Franc Kramberger. Od svojega častnega občana se je na žalni seji poslovila tudi mestna občina Maribor.
Žalne slovesnosti se je udeležil tudi bivpi predsednik republike Milan Kučan. V imenu borčevske organizacije, ki povezuje bivpe partizane in druge člane Osvobodilne fronte, pa je spregovoril njen predsednik
Janez Stanovnik.
Škof Grmič je bil zadnja leta preminulega režima član Socialistične zveze delovnega ljudstva, s katero je partija obvladovala vse organizacije. Že po osamosvojitvi je vedno rad sodeloval pri napadih da desno usmerjene katoličane. O slovenskih emigrantih je do konca trdil, da so s svojimi intrigami v Vatikanu preprečili njegovo imenovanje za mariborskega pkofa. Ko je takrat zvedel, da ne bo vodil mariborske pko-fije, je takoj opustil vse cerkvene službe, tudi kot pomožni pkof.
Njegovo vlogo v težki dobi slovenskega naroda bo zgodovina gotovo pe razjasnila. On je sedaj že pred obličjem Najvipjega. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik.
TONE MIZERIT
imela takrat okoli 31.000 prebivalcev, ki so živeli v približno 1400 zgradbah.
Na srečo mrtvih ni bilo veliko. V Ljubljani naj bi pod ru pevinami umrlo sedem ljudi, v Vodicah pa je zasulo tri otroke. Smrtne p o pk o d be so v eč in o m a povzročili odpadli deli dimnikov in strepnikov, nekatere pa so zasuli podrti stropi.
Nekaj jih je umrlo med repevanjem. Glavnemu sunku je v naslednjih desetih dneh sledilo več kot 100 manjpi sunkov.
Potres je povzročil ogromno gmotno pkodo, ki je bila ocenjena na približno 7 milijonov takratnih goldinarjev. Posledice niso imele le negativnih učinkov, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Ob ideji o urbanistični in arhitektonski obnovi Ljubljane je nastala tudi raziskava o gradbenotehničnih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresnovarno gradnjo. Že dve leti po potresu je v kletnih prostorih vipje realke na Vegovi ulici v Ljubljani začela delovati prva potresna opazovalnica v Avstro-Ogrski monarhiji.
Stanje kulture
Minister za kulturo Vasko Simoniti je na novinarski konferenci podal oceno stanja na področju kulture, ki predstavlja izhodipče za delo v njegovem mandatu. Kljub temu, da so bili med letoma 2000 in 2004 sprejeti nekateri novi dokumenti oziroma pravne podlage, kot so zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi, zakon o medijih in zakon o javni rabi slovenpčine, je Simoniti opozoril, da so se ti v nekaterih segmentih izkazali za neprimerne in bodo potrebne dopolnitve in spremembe.
Simoniti je opozoril pe na dejstvo, da je bilo kar dve tretjini sredstev proračuna ministrstva za kulturo porabljenih za plače in vzdrževanje javnih zavodov, zato je denarja zmanjkalo za boljpe izvajanje programov. Simoniti je dosežke ministrstva za kulturo v zadnjih ptirih letih označil za „spremenljive".
Slovenija je pred letom dni vstopila v NATO
težo. ,,Svoje članstvo že s pridom izkoripčamo v nacionalnem interesu, ki se prepleta z interesom krepitve evroatlantske in globalne varnosti," je dejal Rupel.
Pred vstopom v zavezni-ptvo je bila med sedmimi kandidatkami prav v Sloveniji javnost najbolj razdeljena glede članstva, in ptevil-ni predstavniki predvsem iz nevladnih organizacij, pa tudi nekaterih političnih strank, so opozarjali na nevarnosti, ki državi po njihovem mnenju grozijo zaradi članstva.
Eno od vprapanj, ki tudi leto dni po vstopu v NATO pe ni dolgoročno urejeno, je ustrezno varovanje slovenskega zračnega prostora. Nemalo prahu je v slovenski javnosti dvignila odločitev, da bodo v okviru zavezni-ptva varovanje zagotavljala italijanska letala.
Slovenija je pred letom dni, 29. marca 2004, v Washingtonu slovesno deponirala ratifikacijske listine Severnoatlantske pogodbe in tako vstopila v zvezo NATO. Skupaj s pe pestimi vzhodnoevropskimi državami je postala del največje piritve v zgodovini zavezni-ptva. Leto dni kasneje je polno vpeta v soodločanje v zvezi NATO, slovenski predstavniki zlagoma zasedajo položaje v zaveznipkih strukturah, vse več - trenutno skoraj 300 - pa je tudi slovenskih vojakov, ki delujejo v zaveznipkih operacijah v tujini.
Kot je ob prvi obletnici vključitve menil zunanji minister Dimitrij Rupel, si je Slovenija z vstopom v NATO zagotovila varnost na najbolj učinkovit in racionalen način, hkrati pa izredno okrepila svojo mednarodno
Dandanes je največja skrb vlade in bojazen prebivalstva inflacija. Okoli nje pa se vrti že precejpen del sindikalnih zahtev, ki vnapajo vročine v sicer mirno jesen.
Minister in glavni tajnik. Polemika se je zanetila okoli možnih povipanj delavskih plač, ki naj uravnovesijo razmerje med plačami in cenami. S strani vlade ni bilo pozitivnega odziva. Še več, minister Lavagna je jasno izjavil, da ni čas za splopno zvipanje plač, temveč naj se vsak korak v tej smeri stori na posameznih področjih v sorazmerju z zvipanjem proizvodnje. V tem se je postavil nasproti glavnemu trajniku CGT. Hugo Moyano je že večkrat zahteval, naj se spričo vedno vipjih cen odloči povipanje plač.Vlada pa je ubrala pot dogovora s podjetji, ki delno omejuje. Resno se namreč boji, da bi stara ,,dirka" med cenami in plačami nevarno pospepila inflacijski postopek. Kot neke vrste protiutež je objavila, da bo od 1. aprila minimo plače zvipala na 510 pesov, s tem, da bo zadnji splopni dodatek 50 pesov vključila v plače in temu dodala 10 pesov za socialne prispevke.
Nejasni vzroki. V nečem pa imajo prav tako vlada kot sindikati. Zvipanje cen ne najde opravičila v vipjih proizvodnih stropkih. Strokovnjaki zato ipčejo kakpne logične razlage, zakaj cene kljub temu rastejo. Zato se govori o ,,podjetnipki nenasitosti", ki teži po rastoči dobičkonosnosti. Padla je beseda tudi o previsokem denarnem obtoku, ki je posledica odkupovanja deviz s strani države, za kar ta tiska nevreden denar. Prav tako nekateri opazovalci razlagajo pojav zaradi porasta javnih del, kar tudi posreduje finančnemu tržipču zanimive vsote denarja, ki pritiska na cene. So pa pe drugi ki trdijo, da je inflacija pritisk zunanjih dejavnikov, ki se hočejo okoristiti z inflacijo, na katero so navezani novi boni zunanjega dolga. Vendar nekega res stvarnega odgovora doslej nismo zasledili. Z odgovorom ali brez njega pa so znova najbolj prizadeti nižji sloji, ki imajo najmanj dohodkov in so bistveno odvisni prav od produktov katerih cene najbolj rastejo.
Cerkvena fronta. Da se predsednik ne more mirno posvetiti bližajoči se volilni kampanji ima svojo zaslugo tudi spor med vlado in Cerkvijo. V preteklih dneh, kljub napovedim in naporom na eni in drugi strani, ni priplo do premirja. V uradnem listu je bil objavljen dekret, s katerim je vlada mons. Baseottu odvzela položaj in plačo. Nato je iz Vatikana pripla zahteva, da
naj vlada pisno pove, kako je z opravljanjem pastoralne službe vojapkega vikarja, spričo vladne trditve, da novi položaj pastoralnega dela one omejuje. Isto je zahtevala tudi argentinska pkofovska konferenca. S strani posameznih pkofov smo zatem lahko slipali trde izjave, da se vrstijo napadi na katolipko Cerkev in na katoličane, in zahteve, naj se preneha s tem preganjanjem.
Vedno isti. Se spomnite manifestacij iz konca 2001 in zahteve, ,,naj vsi odidejo"? Dobro vemo, da se ni nič spremenilo. Te dni je to potrdil tudi buenosairepki nadpkof in metropolit, kardinal Bergoglio. S primerjavo otropkega vrtiljaka (,,ringelppila", calesite) je dejal, da je argentinska politika podobna tej igri in da v njej vedno isti potegnejo prstan (sortija=nagrada). To postaja vedno bolj jasno spričo bližajočih se volitev, ko se zlasti po provincah kažejo kar preveč stari in oguljeni obrazi. Spričo dejstva, da v dveh letih ni mogel zgraditi lastne politične strukture, predsednik gradi povezave na levo in desno, ne glede na politično ali ideolopko usmeritev krajevnega veljaka. S tem skupa, da bi se na kandidatnih listah pojavilo čim več njemu zvestih ljudi. Po drugi strani pa je zanimiva strategija peronizma, da si zagotovi absolutno premoč v senatu. Ob zadnji ustavni reformi leta 1994 je radika-lizem dosegel, da so ptevilo senatorjev zvipali na tri za vsako provinco: dva za večinsko, enega za manjpinsko stranko. Že pri zadnjih volitvah se je to izjalovilo: v provinci La Ri-oja se je peronizem ločil na dva dela, dobil večino in manjpino, in tako poslal v senat tri peroniste. Sedaj bi se isto lahko dogodilo kar v petih provincah: ponovno v La Rioja, pa pe v San Luis, Misiones, Buenos Aires in San Juan. Tak postopek je sicer legalen, a ne izpolnjuje minimalnih pogojev politične etike ne duha ustave.
V prestolnici. Kot vedno ima mesto Buenos Aires opozicijski znak. A Kirchner tudi vneto dela na tem, da bi zmagala kakpna vrsta vladne povezave. Za tem ciljem strmijo dogovori, ki jih te dni navezuje tako z županovo levičarsko formacijo, kot z raznimi razbitimi skupinami peronizma. Nasproti ima nič manj razbito opozicijo, kjer skupajo doseči naklonjenost volivcev desnosredinska veljaka Ma-cri in Lopez Murphy, levičarska Lilita Carrio, Patricia Bullrich, ki ponovno dvomi kam bi stopila, in pe marsikdo. Vprapanje je, kaj bodo naredili z županom Ibarro, kateremu je priljubljenost naravnost strmoglavila.
slovenci v argentini
Konzulat Republike Slovenije v Mendozi
V petek 18. februarja se je vrpla otvoritev konzujata v Mendozi, ki ga bo vodil častni konzul inž. Jože Šmon. Slovesnost se je vrpla v palači Ministrstva za kulturo in turizem mendopke vlade. Navzoči so bili veleposlanik mag. Bojan Grobovpek, svetovalka Jana Strgar, podrektor mendopke univerze inž. Jorge Somoza, rektor univerze J. A. Maza inž. Carlos Villarreal, zastopnica mendopkega guvernerja sekretarka za turizem lic. Gabriela Testa, konzuli raznih držav, zastopniki katolinke in muslimanske cerkve, zastopniki izseljenskih druptvih ter lepo ptevilo rojakov in prijateljev.
Po petju slovenske in argentinske himne je navzoče nagovoril lic. Bojan Grobovnek ter poudaril pomen odprtja tretjega konzulata v Argentini. Rekel je, da je to tudi priznanje Slovencem v Mendozi za njihovo že več kot petdesetletno zvestobo koreninam in za vse, kar so storili za poglabljanje stikov med Slovenijo in Argentino. Tudi je priznanje mendonki provinci, ki je velikodunno sprejela slovenske družine in jim dala možnost kulturnega in
Inž. Jože ©mon in mag. Bojan Grobov nek
ekonomskega razvoja.
Častni konzul Jože Šmon, rojen v Mendozi leta 1950, poročen z agr. inž. Alenko Ocvirk, oče nestih otrok - skoraj vsi aktivni v slovenski skupnosti, je bil predsednik DruPtva Slovencev skozi sedem let in zadnja leta vrn funkcijo kulturnega referenta. Po poklicu je elektromehanični inženir in je solastnik podjetja Planinka S.R.L.
V	svojem nagovoru je izrazil zadovoljstvo, ker po ptirinajstih letih osamosvojitve Slovenije odpiramo konzularno predstavniPtvo, ki bo služilo kot most med Slovenijo in Mendozo. Urad bo skunal pospenti stike v napem območju, ki bi lahko pomnožili odnose med obema državama. Nantel je izdelke, ki Argentina kupuje Sloveniji in obratno. Ker mendonka regija s sosednjimi provincami in Slovenija proizvajata odlična vina, bi bil nov izziv iskati možnosti trgovske izmenjave tudi na tem področju. Obe deželi imata neizmerne naravne lepote, s katerimi bi lahko privabili veliko več turističnih obiskovalcev.
Na koncu svojega govora se je zahvalil slovenski vladi za zaupanje in zanimanje za zapadni del Argentine, ter vsem, ki so pomagali, da se je uresničil ne en sen mendonkih Slovencev, nastopajočim na slavnosti ter slovenskim podjetnikom, ki so na panojih predstavili svoja delovanja.
V	imenu mendonkega guvernerja inž. Julia Cobosa je lic. Gabriela Testa izrazila željo, da bo odprtje uradnega zastopništva Slovenije doprineslo obilne sadove.
Sledil je nastop pevskih in plesnih skupin. Pred kratkim nastali deklinki zbor Encijan, ki ga sestavlja okoli dvajset navdunenih deklet in ga vodita Angelca Šmon ter Dani Bajuk, je izvrstno zapel dve pesmi, slovensko in argentinsko. Z vso odločnostjo je folklorna skupina Los Chanares doprinesla dve imenitni skladbi argentinske folklore.
Oktet je s svojo običajno kakovostjo nudil publiki tudi dve skladbi slovenskih ljudskih pesmi. Pevski del je zaključil Slovenski zbor pod vodstvom Diega Bosqueta in podal tri pesmi.
Na koncu kulturne predstave so mladi foklorne plesne skupine, ki jih že veliko let vodi Angelca Bajda, oblečeni v slovenke narodne none živahno zaplesali dva narodna plesa.
Ves program, ki ga je povezoval napovedovalec, je potekel brezhibno.
Članice Zveze slovenskih mater in žena so poskrbele, da smo se ne nekaj časa zadržali ob prijateljskem kramljanju, saj so nam postregle z okusnim slovenskim pecivom. Za žejo pa je bila na razpolago, kot se spodobi, najžlahtna mendonka pijača — vino.
mb
Da se osveži spomin
(3)
IVAN ŽNIDAR
Od mobilizirancev, ki so preživeli in se vrnili domov, so največ trpeli težki invalidi in ranjenci. Namesto, da bi bili ob svoji nesreči in telesni pohabljenosti deležni vsaj skromne podpore, so bili prepunčeni sami sebi in svojcem. Nasploh je povratnike iz nemnke vojske, celo tiste, ki se pridružili Osvobodilni fronti, kakor tudi domobrancem, ob vsakem koraku spremljala negativna karakteristika, očitki in ne kaj. Mnogi so morali skozi taborinča, pripore in tudi v smrt.
Posebna usoda je zadela tiste, ki so bili na dopustu doma tik pred
Največji in najmanj^ Slovenec v Büschendorfu sta bila France iz Tacna in Rado iz Mednega. France je pozneje odnel v partizane
koncem vojne in se niso vrnili v svoje enote, se skrivali ali odni k domobrancem in z njimi odni čez Ljubel in bili iz Vetrinja poslani nazaj. Mnogi so končali v Teharjih in Kočevskem Rogu. Nekateri so bili zaradi malo časa bivanja pri domobrancih zaprti v zavodu v Šentvidu, meseca avgusta 1945 pomilončeni in odpunčeni pol mrtvi. A domov niso prispeli; na poti so bili pobiti od domačih terencev.
Kmalu po vojni so preživeti povratniki bili vpoklicani na odslužitev vojankega roka v Jugoslovansko ljudsko armijo (čen da niso bili dovolj izvežbani vojaki). Rok vpoklica je trajal vedno več kot nest mesecev in so ga preživljali kot načrtno zatiranje.
Leta 1952 so se skunali invalidi in drugi bivra mobiliziranci organizirati in doseči priznanje, da so žrtve vojnega nasilja, pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe, podelitev podpore težkim invalidom in ranjencem za preživljanje in pravico do vpisa v nole. Takratni državni sekretar Mitja Ribičič je razposlal okrožnico nt. 114.792/1 z naslovom: Invalidi bivne nemnke vojske, prepoved združevanja. Organi notranje uprave so napravili preiskave pri članih odbora, zaplenili najdene zapiske in druga pisma, predvsem pa strogo prepovedali vsako zborovanje in združevanje. Pri tem je ostalo naslednja desetletja.
Ob nastopu slovenske pomladi se je sprončeno razmahnila akcija doslej zatiranih in drugorazrednih državljanov. Objavljati so začeli članke v časopisih in revijah. Izrfe so razne okrožnice,
izdale so se knjige doživetij mobilizirancev, kot ,,Po sili vojak", ,,Pod Marijinim varstvom", ,,V ognju Stalinovih orgelj" in druge.
6. maja 1995 pa je bil dan, na katerega so mobiliziranci čakali 50 let. Ta dan je na Celjskem pokopalinču opravil mano zadunnico in blagoslovil spomenik, znamenje s križem, mariborski nkof dr. Franc Kramberger. Številni mobiliziranci, sorodniki živih in padlih so se zbrali ob tem spominskem znamenju, ki predstavlja odtlej simbolični grob vseh padlih doma in po svetu na bojnih poljanah in v lazaretih.
Dne 10. junija istega leta pa so preživeli povratniki izpolnili obljubo, ki so jo mnogi dali v tistih težkih dneh ob slovesu od doma, ponavljali nert:etokrat pred odhodom na fronto in v fronti: če se vrnemo srečno domov, se pridemo zahvaliti Kraljici Miru na Brezje za njeno varstvo; če pa so božji načrti drugačni, po kdo drugi opravil zaobljubo. Ta dan se je na Brezjah zbrala množica preživelih mobilizirancev in njihovih domačih. Prihiteli pa so tudi svojci padlih, vdove z otroci, svojci pogrenanih ostalih v tujini. Bili so tudi predstavniki pomladanskih strank in oblasti. Odkrita je bila plonča v spomin na skoraj 25.000 padlih na različnih krajih sveta v drugi svetovni vojni. Ob evharistični daritvi je ljubljanski nadnkof in metropolit dr. Alojzij Šuntar dejal: ,,Dve svetovni vojni sta slovenskemu narodu povzročili toliko gorja, trpljenja in žrtev. Z velikim zaupanjem se obračamo na Marijo, ki je Kraljica Slovencev, na Marijo Pomagaj, da bi nam pomagala, da bi nam izprosila mir, da bi nam izprosila edinost v slovenskem narodu, ki nam edino zagotavlja boljno prihodnost."
(Konec prihodnjič)
Nane prireditve v letu 2005
Na prvi letonnji seji Medorganizacijskega sveta, ki je potekala 18. marca v Na nem domu v San Justo, so prisotni predsedniki in delegati potrdili program prireditev nane skupnosti za letonnje leto. Tukaj ga objavljamo v vednost vseh rojakov, da bodo lahko pravočasno predvideli svojo udeležbo na raznih srečanjih po Domovih.
2.	4. Članska večerja v Slomnkovem domu
3.	4. Misijonska veletombola. —/— Občni zbor Ze-
dinjene Slovenije —/— Občni zbor v San Martinu
17. 4. Občni zbor v San Justo in Kosilo zveze
24.	4. Občni zbor na Pristavi
30.	4. Jesenski ples v Slomnkovem domu
1.	5. 45. obletnica v Carapachayu —/— Tudi v Cara-
pachayu začetek MTO.
8.	5. 45. obletnica v San Martinu 15. 5. Romanje v Lujan
22. 5. Žegnanje v Slovenski hin 29. 5. Procesija sv. remjega Telesa
5.	6. Spominska proslava žrtev vojne in revolucije ob
60—letnici
12.	6. Krajevne domobranske proslave, ali po dogovoru 19. 6. Očetovski dan
25.	6. Praznik slovenske državnosti
26.	6. Mladinski nportni dan
2.	7. Igra v Slomnkovem domu
3.	7. Proslava nolskih otrok v čast sv. Alojziju —I—
Prireditev v Hladnikovem domu
9.	7. Ponovitev igre v Slomnkovem domu —/— Član-
ska večerja v Nanem domu v San Justo 17. 7. Mladinski dan v San Martinu 24. 7. Prijateljski asado za Madagaskar v Nanem domu v San Justo
31.	7. Srečanje molilk in molilcev Živega rožnega ven-
ca
7.	8. 53. obletnica Hladnikovega doma
13.	8. 36. glasbeni večer SDO/SFZ
14.	8. Mladinski dan v Carapachay 21. 8. Romanje v Lourdes
28. 8. Mladinski dan v Slomnkovem domu —/— Obletnica Rožmanovega doma
4.	9. Dan Zveze slovenskih mater in žena —/— Sv.
mana za Rupnika, Hacina in sodelavce 11. 9. Mladinski dan v Nanem domu v San Justo
17.	9. Pomladanski ples v San Martinu
18.	9. 44. obletnica Slomnkovega doma
24.	9. Proslava nolskih otrok na čast Antonu Martinu
Slomnku —/— Koncert monkega zbora
25.	9. Mladinski dan v Slovenski vasi
2. 10. Mladinski dan na Pristavi —/— Obletnica pri
Svetogorski Mariji 9. 10. 49. obletnica Nanega doma v San Justu —I—
Misijonska nedelja 16. 10. Materinski dan
23.	10. Državne volitve v Argentini 28/30.10. Duhovne vaje za žene
30.	10. 38. obletnica na Pristavi 4/6.11.	Duhovne vaje za može
6.	11.	Zvezni mladinski dan v Slovenski vasi v Lanusu 12. 11. Zaključek STRMB
19.	11. Rifa v Nanem domu v San Justo
20.	11. Nedelja Kristusa Kralja
27. 11. 50. SLOVENSKI DAN v Slovenski vasi v Lanusu
4. 12. Prireditev s sveto mana in kosilom v Rožmano-vem zavetinču —/ — Občni zbor mladinskih organizacij
8.	12. Prvo sveto obhajilo
10.	12. Veselica narodnih plesov na Slovenski pristavi
11.	12. Člansko kosilo v Hladnikovem domu —/— Zak-
ljučna prireditev mladcev in mladenk
18. 12. Božični koncert v San Martinu
24.	12. Božična polnočnica
31.	12. Silvestrovanja
OPOZORILO: Po večkrat ponovljenem sklepu Medorganizacijskega sveta, na dan obletnic krajevnih slovenskih domov, domobranske proslave državnega praznika, žegnanja in misijonske tombole NE SME BITI DRUGIH PRIREDITEV.
sodobna družba
skrbimo za zdravje
Moč otrok
Znotraj tebe, mene in vseh je neka notranja lepota, ki prekapa zunanjost in ne bi bilo pravično, da umre zadupena.
Kadar se človek sreča z ljudmi, kot je Ella Guderson, opazi, da znani pregovor ,,Posledica je v sorazmerju z vzrokom" ne drži vedno.
Ta deklica ima komaj enajst let. Njena teža ne presega 50 kg. Ne meri niti poldrugi meter. Toda kljub svoji majhnosti je premaknila cela podjetja in začela z revolucijo znotraj sveta ameripke mode.
Vse se je začelo s preprostim Ellinim pismom, naslovljenim veleblagovnicam Nordstrom.
,,Spoptovani Nordstrom, sem enajstletno dekle in želela sem kupiti kavbojke v eni od vaph trgovin, ampak vse so mi bile nekako prenizke. Prosila sem za večjo ptevilko, vendar so mi bile prevelike in so mi polzele dol. Vidim veliko deklet, ki hodi naokoli s tako nizkimi hlačami, da kažejo popek ali celo spodnje perilo. Ena od gospodičen, ki mi je postregla v vara trgovini, mi je rekla, da obstaja trenutno samo en 'look', ena moda za vse. Če je to res, torej pomeni, da morajo vsa dekleta hoditi naokoli na pol naga samo zato, da so oblečene po modi. In to mislim, da bi se moralo spremeniti."
Te vrstice so bile začetni sunek mogočnega potresa. Mnogi menedžerji te veleblagovnice so poslali odgovore, v katerih so zagotavljali spremembe. Med temi je bil tudi odgovor Kris Allanove: „Naredila si velik vtis name. Tvoje pismo mi je vzbudilo veliko pozornosti in mislim, da imap čisto prav. Ne sme obstajati samo en 'look' za vse!"
In potres se je nadaljeval. Mnogo časopisov in radijskih postaj je pokazalo zanimanje za poročanje o tem primeru. Intervjuji, članki in kronike so začele izhajati povsod. Še nacionalne televizijske postaje, kot sta CNN in NBC, so povabile Ello v svoje programe.
Glas Gudersonove je vzbudil veliko zanimanja, bil je namreč drugačen. V družbi, kjer prevladujejo vtisi in čustva, to dekle izstopi iz množice in dvigne roko ter pokaže, da obstaja pe nekaj več.
Ella ni sama v svojem boju. Ob njej stoji na tisoče deklet in mladih po vsej ZDA, ki so člani skupine Challenge (izziv). Vsi ti mladi nas med drugim opozarjajo, da vrednost ni v tem, kaj rabip v tem, kako se oblačipali komu si podoben. Znotraj tebe, mene in vseh je neka notranja lepota, ki prekapa zunanjost in ne bi bilo pravično, da umre zadupena.
In ponovno imajo otroci prav. Njihova prepričljivost, kot vedno, ni v logiki njihovih argumentov, ampak v nedolžnosti in preprostosti, s katero gledajo na resničnost.
Jogurt proti slabemu zadahu
Jogurt brez sladorja bi lahko bil novo učinkovito sredstvo proti slabemu zadahu, zobni gnilobi in vnetim dlesnim. Japonski raziskovalci so odkrili, da uživanje jogurta zmanj pa prisotnost vodikovega sulfida, ki je glavni povzročitelj slabega zadaha.
Ključno vlogo imajo pro-biotične bakterije v jogurtu, zlasti 'lactobacillus bulgari-cus' in 'streptococcus ther-mophilus'.
Podrobnosti raziskave, v kateri je sodelovalo 24 prostovoljcev, so predstavili na srečanju mednarodne stomatolopke zveze. Prostovoljci so dobili stroga navodila o zobni higieni, prehrani in jemanju zdravil v času ptudije. Najprej dva tedna niso smeli uživati jogurta in drugih mlečnih izdelkov, na primer sira. Raziskovalci so jim po tej fazi vzeli vzorec sline in oblog na jeziku ter izmerili prisotnost bakterij in sestavin, ki povzročajo zadah, kot na primer vodikov sulfid.
Zatem so prostovoljci pest tednov na dan užili 90 gramov jogurta, ob koncu pa so raziskovalci spet zbrali vzorce. Ugotovili so, da se je prisotnost vodikovega sulfida zmanjpala pri 80 odstotkih sodelujočih, poleg tega pa so opazili tudi manj zobnega kariesa in vnetja dlesni, je zapisano na spletni strani BBC.
Dr. Nigel Carter, predsednik britanskega stomato-
nasveti za star©e
Oče naj pove otroku, da ga ima rad
P. Raniero Cantalamessa, papežev duhovni svetovalec
V življenjepisih velikih umetnikov in pesnikov beremo, da so se vedno navdihovali ob kaki osebi — največkrat ženski, ki je bila drugim večinoma nepoznana. Tudi pri Kristusu vemo, da je vodila vse njegovo življenje in delovanje skrita ljubezen, ljubezen do nebepkega Očeta. Ob krstu v Jordanu pa tudi vidimo, da je bila ljubezen obojestranska. Oče imenuje Jezusa ljubljeni Sin in mu izkaže naklonjenost tako, da mu popje božjega Duha, ki je njegova poosebljena ljubezen.
Sveto pismo primerja zvezo med možem in ženo z razmerjem med Kristusom in Cerkvijo. Tako smemo tudi odnos med očetom in otrokom primerjati z odnosom med Bogom Očetom in Sinom Jezusom. Od Očeta ,,izvira vsakrpno očetovstvo v nebesih in na zemlji" (kakor pravi apostol Pavel v pismu Efežanom), torej vse bivanje, smisel in vrednost. Ta izrek nam da misliti. Literatura, umetnipka dela, odrske predstave in trgovske reklame kažejo največkrat samo odnos oziroma predvsem spolno plat odnosa med mopkim in žensko, med možem in ženo. Skoraj neizrabljeno pa je drugo medosebno razmerje, ki je prav tako vsesplopno in življenjsko ter je tudi vir sreče, in to je razmerje med starp in otroki.
Kot pri človeku rak najrajra napada vitalne dele telesa, tako se tudi zlo greha rado loteva tistega, kar je za človeka najpomembnejpe. Med mopkim in žensko prav lahko prihaja do zlorabe, izkoripčanja in nasilja; pri starpih in otrocih pa se pojavljajo oblastnost, samovpečnost, upornost, od-
vratnost in odtujenost. V takih odnosih trpita obe strani. Mnogo starpev zelo trpi, ker se od njih odvračajo ali jih celo prezirajo otroci, ki so se jim popolnoma posvetili. Trpijo pa tudi otroci, če čutijo, da jih oče ne razume, jih zavrača ali jim kdaj celo v jezi reče: ,,Ti sploh nisi moj sin." Kaj storiti v takih trenutkih? Predvsem ne smemo obupati. Treba je obnoviti zaupanje v pristno starpevstvo in prositi Boga za razsvetljenje. Predvsem pa je potrebno posnemati nebepkega Očeta.
Sv. Pavel takole označi pravilen odnos med starra in otroki: ,,Otroci, ubogajte svoje starpe v vsem, kajti to je vpeč Gospodu. Očetje, ne grenite svojih otrok, da ne zapadejo v malodupje." Apostol torej zapoveduje otrokom, naj bodo poslupni kot otroci, ne kot sužnji ali vojaki. Starpem pa svetuje, naj otrok ne grenijo, kar pomeni, da naj bodo z njimi potrpežljivi in razumevajoči, naj ne zahtevajo vsega na mah, naj pustijo, da otroci dozorevajo in tudi odpupčajo njihove napake. Neprestano opozarjanje in očitanje povzroča malodupje. Več je vredno spodbujanje k prizadevnosti. Otrokom je treba ohranjati zavest, da so svobodni in varovani, pri tem pa jim zbujati trdno zaupanje vase.
Bog hoče biti za nas vedno ,,varna skala" in ,,pomoč v stiskah". Ne pomipjajte se kdaj reči svojemu otroku tako kot Bog Oče: ,,Moj ljubi sin. Moja ljuba hči. Ponosen sem nate; ponosen sem, da sem tvoj oče." Če bo oče to rekel res iskreno, bo to naredilo čudež in odprlo srce fanta ali dekleta. Sam pa bo začutil, da je znova in bolj zavestno postal oče svojega otroka.
Po catholic.net
lopkega združenja, je povedal: ,,NapE združenje že dolgo opozarja, da je jogurt brez sladkorja zelo primerna malica, zato smo veseli, da so zdaj potrjeni tudi drugi pozitivni učinki uživanja tega živila. Če pogosto malicamo sladkarije, to slej ko prej vodi do zobne gnilobe, kar povzroča bolečine in neprijetnosti. Čeprav izsledki ptudije pe niso dokončni, pa je že jasno, da je jogurt brez sladkorja veliko boljpa izbira za malico kot sladice in čokolada - vsaj kar se tiče zdravih zob."
V povprečju ima pogoste težave s slabim zadahom ena oseba izmed ptirih, vnete dlesni pa ima vsaj enkrat v življenju 19 izmed 20 oseb. Vendar pa dr. Carter trdi, da je slab zadah pe vedno najlažje premagati na tradicionalen način: ob redni skrbi za zdrave zobe in dlesni. To pomeni, da moramo zobno pčetko v roke vzeti vsaj dvakrat na dan, uživati manj sladkih živil in pijač, uporabljati zobno nitko in se pogosto oglasiti pri svojem zobozdravniku.
PREMALO GIBANJA
Le tretjina prebivalcev Slovenije se dnevno vsaj 30 minut ukvarja s pportom, kar je normativ, ki bi ga bilo potrebno doseči pri vseh odraslih oziroma odrapča-jočih prebivalcih, so poudarili v prostorih koprskega Znanstveno raziskovalnega sredipča.
SPOMINI
Hvala, tovari p!
Februarja 1955 smo polagali izpit iz pedagogike pri profesorju dr. Schmidtu. Mož je bil narodni heroj in je značko s ponosom pripenjal na svoj suknjič. Pri izpitih je bil zelo strog. Temeljito smo se pripravili, nekatere odstavke smo znali skoraj na pamet.
Poleg predavalnice je imel svojo pisarno; klical je vsakega posebej. Meni je pokazal stol nasproti pisalne mize. Premeril me je s strogim pogledom, malo pomislil, potem pa vprapal: ,,Deset božjih zapovedi!"
Takrat sem bila že vajena marsičesa in tudi to vprapanje me ni vrglo iz tira. Po svoji stari navadi sem ga pogledala v oči, potem pa jasno in počasi povedala vseh deset zapovedi. ,,In vi bi po teh zapovedih vzgajali svoje učence?", me je vprapal. ,,Nobena od teh zapovedi se mi ne zdi v nasprotju z resno vzgojo bodoče generacije." Na kratko sem razložila vsako zapoved: ,,Imej samo enega Boga in ne za vsako priliko drugega,
Tovarip heroj ni bil pripravljen na tako miren odgovor. Nekaj časa me je tiho g edal, potem pa mi je vrnil knjižico: ,,Boste imeli časa pe tri mesece premipjevati o tem." Odletela! Čez tri mesece me je moral sprapevati pred dvema asistentoma in takrat sem imela priložnost dokazati, da sem poznala njegove zapiske do potankosti. Moral me je „izpustiti". Seveda z najnižjo oceno.
ma
Za strpnost in razumevanje na Primorskem
Goripki nadpkof Dino De Antoni je ob veliki noči pozval vse goripke vernike k večji strpnosti in dodal, da si morajo vsi narodi na Goripkem prizadevati za spravo, ne pa za razdor in poglabljanja razlik med njimi. Opozoril je, da je nadpkofija ob državni meji v zadnjem času priča „dejanjem nestrpnosti, ki ne govorijo v prid evropskim povezavam, kaj pele pristnemu krpčanskemu življenju", pri čemer je imel verjetno v mislih tudi na dogajanja z napisi na hribu Sabotin, ki se vzpenja nad Novo Gorico in
Gorico.
,,Prepričani smo bili, da bodo stare zamere, sovraptva in predvsem stara nasprotovanja odpla v zgodovino, a žal ni tako. V petih letih, odkar sem v Gorici, pe ni bila v tako težkem položaju vsa goripka družba in seveda ne slovenska narodna skupnost," je dejal De Antoni.
Menil je, da je ,,potreb-no živeti skupaj, krpčansko in složno", ter izrazil upanje, da bi prihodnje leto pripravil skupno velikonočno mapo s koprskim pkofom Metodom Pirihom.
Sto let smrti Julesa Verna
V četrtek, 24. marca je minilo 100 let, odkar je umrl Jules Verne (1828-1905), francoski pisatelj, popotnik in pionir znanstvenofantastične literature.
Pisatelj je živel v času, ki ga zaznamuje eksplozija znanstvenih raziskav in bliskovit tehnolopki napredek, rezultatov obeh pa se je smelo posluževal. Znanstvena dognanja je znal oplemenititi z bujno domipJjijo -sam je dejal, da gre za mepanico ,, ekcije, ki zabava, in zabave, ki poučuje". Prav to združevanje resničnosti in domipjije, začinjene z eksotičnostjo, pa tudi trgovska žilica njegovega založnika, sta mu zagotovila uspeh, poročajo svetovne agencije.
Vrsta romanov je pozneje služila za predlogo filmskih scenarijev. Med njegovimi najbolj znanimi deli so 20000 milj pod morjem, V osemdesetih dneh okoli sveta, Pot v sredino zemlja, Potovanje na luno, Skrivnostno potovanje ter Pet tednov v balonu. Vse te imamo prevedene tudi v slovenpčino.
Jules Verne se je rodil 8. februarja 1828 v Nantesu, kjer je njegov oče služboval kot odvetnik. Tam je preživel otroptvo, njegovo
pozornost pa so večkrat pritegnile ladje, ki so po Loiri plule v neznane dežele. Tako kot ladijski vonj po katranu in duh začimb ga je v svet pustolovpčin in eksotičnih svetov vabilo branje knjige ,,Le Robinson suisse" Jeana Rudolpha Wyssa.
Leta 1848 je odpotoval v Pariz, kjer naj bi doptudiral pravo, a je kaj kmalu ugotovil, da ga bolj privlačijo dela velikanov njegovega časa, Alexandra Dumasa, Victorja Hugoja ali Alfreda de Musseta. Z 22 leti se je v pisanju preizkusil tudi sam, njegovo delo ,,Les pailles rompues" pa je postala uspepnica.
Pisanja, ki ga je označil kot ,,izvir edine prave sreče", potlej ni nikoli opustil. V Parizu je napisal pe druga dela, novele in pesmi, spoznal je tudi raziskovalca Jac-quesa Aragoja, ki je po krožni plovbi okoli sveta napisal delo Potovanje okoli sveta.
Za pravi Vernov začetek veljajo objave novel v katolipki reviji Musee des familles. S tem je Verne sprevidel potrebe svoje dobe - poučno čtivo. Nipo je opazil tudi pisateljev prijatelj, založnik in svetovalec Pierre-Jules Hetzel. Verne je Hetzelu predložil roman Pet
tednov v balon, ki ga je ta nemudoma sprejel, sledila je pe izjemno uspepna serija zgodb „nenavadnih popotovanj".
Verne se je leta 1872 preseli v Amiens, mesto na severovzhodu Francije, kjer je živela njegova žena Ho-norina, s katero je imel sina Michela. Zanj je pozneje napisal delo Petnajstletni kapitan.
Pisateljev talent je spremljala trgovska žilica založnika - romani so najprej izhajali v epizodah v reviji ,,Magasin d'education et de recreation", potem v cenejp knjižni različici, pozneje pe v luksuzni izdaji. Njegova dela so bila kmalu prevedena v tuje jezike.
Z izjemnim znanjem in intuicijo je nemalokrat napovedali prihodnji tehnolo-pki razvoj. Skozi več kot sto romanov in novel se je v zgodovino zapisal kot glasnik pustolovpčin in znanosti brez primere.
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
BO ZASTAVA DOBILA SVOJ DAN?
Heraldično Veksiolopko in Geneolopko (HGV) druptvo Heraldica Slovenica je poslanke in poslance pozvalo, naj upoptevajo njihov predlog in v državnem zboru omogočijo obravnavo predloga za nov državni praznik - dan s oven-ske zastave -, ki bi ga vsako leto obeležili 7. aprila v spomin na narodnobuditeljsko dogajanje davnega leta 1848 in izobepanje slovenske trobojnice. Praznik bi razglasili "v spomin na vse slovenske rojake in vse borce za samostojno Slovenijo in vse tiste, ki so darovali svoje življenje na oltar domovine pod slovenskim praporjem".
PREMALO OTROK
V Sloveniji trenutno na posvojitev čaka okoli 200 parov, a otrok za posvojitev je izjemno malo. Čakalna doba za posvojitev je tako več let, kar bi lahko delno reple posvo-itve iz drugih držav. Slovenija je leta 1999 sicer ratificirala haapko konvencijo o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, vendar pa dlje od tega nikdar ni pripo. Tako tudi nikoli ni bila sklenjena nobena bilateralna pogodba, s katero bi uredili in pospepli postopke posvojitve iz katere koli države in narapčajočemu ptevilu parov, ki ne morejo spočeti otrok, omogočili posvojitev otroka iz tujine. Tako so se čakajoči pari združili v Delovno skupino za vzpostavitev meddržavnih posvojitev, že nekaj mesecev zbirajo tudi podpise k peticiji za vzpostavitev meddržavnih posvojitev v Sloveniji. Peticijo nameravajo - skupaj s podatki o razmerah na tem področju - 15. maja, ob mednarodnem dnevu družine, tudi predati ministru za delo, družino in socialne zadeve Janezu Drobniču.
VEDNO VEČ INTERNETA
Delež uporabnikov interneta v Sloveniji že presega velik del starih članic Evropske ZVEZE. Kot je razvidno iz raziskave Eurobarometra, imajo vse nove članice delež uporabnikov interneta nad 25 odstotki, Slovenija pa beleži 41,7% uporabnikov interneta. Najbolje se med novimi članicami sicer uvrpča Estonija s 44% uporabnikov interneta.
PIRHI PO VRHNIŠKO
Franc Grom je v Ljubljani razstavljal pirhe s čipkastimi vzorci oziroma t.i. vrhnipke pirhe, ki spadajo med zapčitene izume. Unikatnost vrhnipkega pirha se skriva v urarsko natančni tehniki: z manj kot pol milimetra debelimi svedrčki luknja jajčno lupino, z množico luknjic pa ustvarja različne ornamente, vzorce, simbole in imena. Običajni pirhi imajo od 1500 do 2000 luknjic, za kar je potrebno teden dni dela. Rekord med njegovimi deli ima pirh s 1 7.000 luknjicami, za izdelavo katerega je potreboval kar dva meseca.
po svetu
BODO REFORME ZBOLJŠALE DELOVANJE ZN?
Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan je v Generalni skuppčini ZN predstavil poročilo s predlogi najkore-nitejpe reforme svetovne organizacije od njene ustanovitve leta 1945. V njem med drugim predlaga povečanje ptevila članic VS ZN s sedanjih 15 na 24 in nadomestitev Komisije ZN za človekove pravice s stalnim Svetom za človekove pravice. Države, ki si želijo stalnega sedeža v razprjeni VS ZN - Nemčija, Brazilija, Indija in Japonska -, so v skupni izjavi že podprle Annanovo poročilo, pozdravili pa sta ga tudi stalni članici VS ZN Francija in Rusija. Ugledna organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch je predloge reforme pozdravila kot pogumne, pe posebej tistega o oblikovanju Sveta za človekove pravice, ki bo po njeni oceni lahko za zapčito človekovih pravic naredil več, kot so doslej storili ZN. Annan je v nastopu pred GS ZN sicer članice svetovne organizacije pozval, naj njegove predloge sprejmejo v celoti in do vrha, ki ga bodo septembra pripravili ob 60. obletnici ZN.
NEMIRI
V	KIRGIZISTANU
V	Kirgizistanu so opozicijski protesti pritiskali na predsednika Askarja Akaje-va, naj odstopi. Predsedujoči OVSE, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, se je o razmerah v državi z Aka-jevom pogovarjal po telefonu in poslal Alojza Peterleta, posebnega predstavnika predsedujočega OVSE za Srednjo Azijo, da bi zagotovil mirno repevanje političnih razlik v državi.
Kirgizistanska opozicija je v naslednjih dneh skupaj z več tisoč privrženci z rumenimi zastavami in rožnatimi rutami vdrla v kirgizis-tansko Belo hipo, kjer je sedež vlade in predsednika države, in jo brez večjih težav zavzela. Kasneje je na nacionalni televiziji dejal, da je predsednik Askar Aka-jev, čigar odstop je zahtevala opozicija, zapustil državo, premier Nikolaj Tanajev pa odstopil. Vrhovno sodipče je nato soglasno razveljavilo rezultate parlamentarnih volitev, ki so v državi potekale februarja in marca in so bile glavna tarča opozicijskih napadov. - Dan po prevzemu vladnih poslopij v prestolnici Bipkek je kirgizistanska opozicija imenovala začasno oblast in za junij napovedala predsednipke volitve.
RUDA JURčEC — 50 LETNIK
V Buenos Airesu bo jutri dopolnil 50 let življenja g. Ruda Jurčec, slovenski časnikar ter javni in kulturni delavec. Ob tej priliki se ga ne bomo spominjali samo njegovi stanovski tovarip — mi v svobodnem svetu in doma tisti, ki so ostali pe zvesti staremu prijateljstvu in tovariptvu -, ampak tudi ptevilni bralci Svobodne Slovenije, za katere nap jubilant vsak teden pripravi zanimiv pregled zunanjepolitičnih dogodkov, kakor tudi članstvo organizacij, v katerih se g. Jurčec udejstvuje v emigraciji.
BUENOS AIRES
MATERINSKA PROSLAVA
Tudi letos sta jo pripravila Slovenska deklipka organizacija in Slovenska fantovska zveza. Bila je v župnijski dvorani v Ramos Mejia. Vabilu obeh mladinskih organizacij se je odzvalo toliko ljudi, da je bila dvorana premajhna, da bi mogla sprejeti vso množico.
Spored materinske proslave je bil skrbno pripravljen in je tako pripa do polnega izraza vsa toplina ljubezni, s katero je mladina hotela počastiti nape mamice. Že takoj prva točka je v dvorani ustvarila prisrčno razpoloženje. Iz zbora otrok na odru je izstopila Osojnikova Marija s koparico cvetja. Vsem navzočim mamicam je z vso otropko nežnostjo izrekla toplo vopčilo. Vso ljubezen do matere je razkrivala tudi pesem treh deklic in nato zbora otrok. Prav tako Avguptinova recitacija o materi. Živahno priznanje sta žela za točko, s katero sta nastopila, Savellijev Julček in njegova sestra Anka. Julček je korajžno zapel, sestra ga je pa občuteno spremljala na klavirju ^
OSEBNE NOVICE
+Jože Omahen. V Bs. Airesu je v bolnici Alvear umrl 20.III. t.l. zadet od srčne kapi g. Jože Omahen, stari slovenski naseljenec v Argentini.
Družinska sreča. V družini g. Jožeta Žerovnika in njegove žene ge. Julke, roj. Fajdiga v Caserosu, se je 26.II t.l. rodila hčerka Marija-Irena. Družino g. Gabrijela Potočnika in njegove žene ge. Nežke, roj. Langus je pa razveselil 22. III. t.l. sinko Mihael-Janez. Srečnim starpem nape čestitke.
LANUS
Materinski dan v nedeljo 27 marca je bil zares ganljiv. Fantje so doprinesli svoj del z nekaterimi lepo izbranimi berili, a najleppe so dali otroci. Da ste videli ta zbor, zakaj to ni več zborček. Saj je bilo čez 30 otročičev vseh starosti, ki so žvrgoleli mamicam v veselje in vsem v zadopčenje. Gospodična Virantova je imela vsekakor ogromno dela, da je to otropko petje tako lepo pripravila. Le to nam je bilo žal, da je bilo prekratko.
Svobodna Slovenija, 31. marca 1955 - pt. 12
eslovenia, mi tierra
Smrti.
Umrla sta: v Hurlinghamu Marijan Šupterpič (82) in v San Justu Marija Bregar roj. Starc .
Naj počivata v miru!
Nova diplomantka
Na državni univerzi v Quilmes, na oddelku ,,universi-dad virtual" je dokončala ptudije prof. Mimi Vesel in prejela naslov Licenciada en educacion, orientacion en-sena^nza de las matematicas.
Čestitamo in želimo obilo uspehov!
DAROVI
Zveza slovenskih mater in žena se iz srca zahvaljuje neimenovanemu dobrotniku iz Združenih držav, ki je v dobrodelni sklad daroval 400 ameripkih dolarjev. Bog povrni!
El ocaso del comunismo y de Yugoslavia
Al ocurrir la muerte de Tito en el ano 1980 quedo demostrado que la segunda Yugoslavia logro subsistir tanto tiempo solamente gracias a la ferrea dictadura del partido o, mejor dicho, de Tito. Despues de su muerte (en realidad ya un poco antes) introdujeron el sistema rotativo en la presidencia de Yugoslavia. De este modo se conservaba el rol de las distintas republicas.
En el ano 1990 le llego el turno a Eslovenia. El partido presento a dos candidatos: a Bulc y a Drnovpek, que si bien era un joven desconocido, estaba bien preparado para el cargo. Y fue este ultimo el que gano.
Es muy probable que el Comite Central del Partido Comunista Esloveno entendiera que, despues de la muerte de Tito, hab^a que prepararse para la fractura de Yugoslavia. De a poco le iban concediendo mas derechos a los ciudadanos. En Belgrado los delegados eslovenos llegaron a amenazar con que iban a abandonar las filas del Comite Central de la Union de Comunistas de Yugoslavia.
El ejercito segu^a teniendo la batuta. Puso en escena un juicio contra Janpa, Tasič, Borptner y Zavrl. Les dicto la sentencia condenatoria. Este hecho desencadeno una protesta publica y un gran malestar entre la gente.
Finalmente en las elecciones parlamentarias gano DEMOS, una alianza opositora de partidos mas o menos democraticos. La presidencia le correspondio al partido de la oposicion que contaba con el mayor numero de votos, que fue el joven partido de la Democracia Cristiana, liderado por Lojze Peterle. Este acontecimiento fue enten-dido como el signo que marcaba el fin del comunismo y de Yugoslavia.
En el parlamento empezaron a estudiar que pasos legales hab^a que dar para escindirse de Yugoslavia. A fines del ano 1990 llamaron a un plebiscito. La mayor^a absoluta de los votantes (votamos tambien los eslovenos que estamos dispersos por el mundo) le dio el SI a la creacion de una Eslovenia independiente. El 25 de junio de 1991 el parlamento declaro la independencia y creo una ley constitucional. Al d^a siguiente comenzaba la agresion de la armada yugoslava con el proposito de reencauzar a la descarriada Eslovenia al pa^s comun.
slovenci in ©port
DOBER DRUGI POLČAS
V prijateljski nogometni tekmi je Nemčija v Celju premagala Slovenijo z 1:0. Edini zadetek je za moptvo, ki ni bilo na ravni svojega "renomeja", dosegel Lucas Podolski v 27. minuti. Tekma je slovenski služila kot trening za kvalifikacijsko srečanje z Belorusijo.
Igra je zadovoljila le v drugem polčasu, medtem ko je bila v prvem dolgočasna kot že dolgo ne. Razočarali so predvsem Nemci, ki so napovedovali popoln napad, a v 45 minutah izvedli le eno pravo akcijo, ki pa jim je zadostovala, da so na odmor odpi z minimalnim vodstvom. Močno se je poznala odsotnost popkodovanega Ačimoviča, Brane Oblak pa v moptvo ni takoj postavil niti Cimerotiča, kar je oslabilo napad.
Ko pa je v drugem delu v ogenj poslal Cimerotiča in Rodiča, je bila na igripču druga pesem. Popularni Cime je že v prvi akciji sam pripel pred Kahna, a nempki vratarski zvezdnik je žogo odbil v kot. Nevarni napadi na polovici gostov so se kar vrstili in le nezbranosti Slovencev se Klinsmann lahko zahvali, da je njegovo moptvo zmagalo.
Za Slovenijo so igrali: Handanovič, Filekovič, Knavs, M. Mavrič, Ilič, Cipot, Koren (od 46. Rodič), Komac (od 74. Šuka-lo), Separ (od^ 66. Pokorn), Čeh, Šiljak (od 46. Cimerotič).
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / E-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pb: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Ivan Žnidar, Miha Bajda, Milena Ahčin. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina, catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
mali oglasi
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A nič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
29. marca 2005
VODORAVNO: 2. Pravi priimek skladatelja Gallusa; 9. kemični znak za radij; 11. pretekel; 12. kemični znak za molibden; 13. olepnanje; 15. brencelj; 1 7. okroglo ntevilo; 18. glava družine; 20. inačica imena Ivanka; 21. veznik; 23. kratica za starejra; 24. zdravilinče blizu Kopra; 28. delovno področje (lov, gozd ...); 29. muza ljubezenskega pesnintva; 31. del živega telesa, ki ima določeno delo; 32. desni pritok Save (pri Sisku); 34. sredinče vrtenja; 35. rahel veter; 36. tista, ki ne oddaja glasu.
NAVPIČNO: 1. Žitarica za hrano perutnini; 3. koronka svetnica; 4. iglavec, drevo z blestečimi listi, ki raste v severnih krajih; 5. ntevnik; 6. pristaninče; 7. ilovica; 8. gib noge pri hoji; 10. uradni list; 12. Alojzij, skladatelj Marijinih pesmi; 14. del suknjiča; 16. nkofova kapa; 19. kitajski religiozni pojem; 22. lepo vedenje; 23. del knjige; 24. znanost; 25. v koronkem narečju "dobro"; 26. prijeten očem; 27. najmanjra delček elementa; 28. član slovanskega naroda; 30 nadležna žuželka; 33. nesta stopnja v glasbeni lestvici.
Ali si se že odločil za poklic? Če si ne v dvomu, če nisi gotov izbire, če potrebujen pomoči, te vabimo na
Poklicni orientacijski tečaj
pod vodstvom lic. Metke Praprotnik Luna.
Prvo srečanje bo v soboto 9. aprila ob 13.30. uri v Slovenski hira. Vabljeni vsi, ki obiskujete četrti in peti letnik gimnazije, ali drugi in tretji letnik polimodal.
Mladinski odsek Zedinjene Slovenije
1		2	3	4	5	6	7			8
9	10		11						12	
13		14				15		16		
17				18	19			20		
		21	22				23			
	24			25		26			27	
28						29				30
31			32		33				34	
35							36			
1 EVRO 1 US dolar
239,72SIT 184,71SIT
Ne pozabite!
52. MISIJONSKA VELETOMBOLA
slovenske skupnosti v Argentini
Slovenska vas, 3. aprila 2005
Toženo tožilstvo
V državnem zboru bo začela delovati prva preiskovalna komisija v tem mandatu, ki bo preiskovala razmere v državnem tožilstvu in morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij. Državni zbor je namreč na seji na zahtevo državnega sveta preiskavo odredil brez glasovanja. Predsednik DZ France Cuk-jati je parlamentarno man-datno-volilno komisijo
pozval, naj do prihodnjega rednega zasedanja pripravi predlog sestave komisije, ki bo sicer v parlamentarni zgodovini že 14. po vrsti.
Namen preiskave je sicer ugotoviti in oceniti dejansko stanje ter preiskati vse okolinčine, ki povzročajo nezakonito in neodgovorno delo državnega tožilstva. Tako naj bi ugotovili ntevilo primerov opravljenih strokovnih nadzorov in ntevilo
obvestila
SOBOTA, 2. aprila:
V	Slomnkovem domu članska večerja
NEDELJA, 3. aprila:
Občni zbor dru ntva Zedinjena Slovenija.
Občni zbor v San Martinu.
Misijonska Veletombola v Slovenski vasi s celodnevnim programom.
PETEK, 8. aprila:
Seja odbora Hanželičevega doma, po večerni mara v Slovenski hira.
SOBOTA, 9. aprila:
Redni pouk na Srednjenolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hira.
ČETRTEK, 14. aprila:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, v Slovenski hira.
SOBOTA, 16. aprila:
Redni pouk na Srednjenolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hira.
NEDELJA 17. aprila.
V	Nanem domu v San Justu občni zbor in kosilo krajevne Zveze mater in žena.
SOBOTA, 23. aprila:
Redni pouk na Srednjenolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hira.
NEDELJA, 24. aprila.
Na Pristavi občni zbor po man.
PETEK, 29. aprila:
Občni zbor kreditne zadruge Sloga, ob 19.30 v Slomnkovem domu.
SOBOTA, 30. aprila:
Jesenski ples v Slom nkovem domu.
NEDELJA 1. maja:
45 obletnica v Slovenskem domu v Carapachayu s
celodnevnim programom. Istotam začetek MTO.
utemeljenih nadzorstvenih pritožb v zvezi z nestrokovnim oziroma počasnim renevanjem zadev s strani državnega tožilstva ter ugotoviti dejanske vzrokov dolgotrajnih postopkov državnih tožilcev. Na podlagi ugotovljenih dejstev naj bi ugotovili, ali je podana podlaga za odločanje državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in za morebitne druge odločitve državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti.
Voditeljica državnega tožilstva je bila dalj časa Cerarjeva, ki ga je vodila precej po svoje in strankarsko. Med drugim je zavrnila novo sodbo nkofu dr. Rož-manu.
Državni svet je od državnega zbora zahteval odreditev parlamentarne preiskave o ,,politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij v vladi, na ministrstvu za pravosodje in na vrhovnem državnem tožilstvu" za nedopustne razmere na področju tožilstva.
Z uvedbo preiskave se, kot je razvidno iz predstavitve stalinče poslanskih skupin, strinjajo poslanci koalicijskih strank SDS, NSi, SLS in DeSUS, medtem ko imata opozicijski LDS in ZLSD nekoliko pomislekov.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
58. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
Upravni svet drurttva Zedinjena Slovenija sklicuje 58. redni občni zbor v nedeljo, 3. aprila 2005, ob 9.30 uri v prostorih Slovenske hine, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires.
DNEVNI RED:
1)	Izvolitev 2 overovateljev zapisnika in 2 prerttevalcev glasov.
2)	Branje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3)	Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4)	Potrdilo članarine za leto 2005.
5)	Volitev novega odbora.
6)	Slučajnosti.
Po določilih 16. člena druntvenih pravil bo občni zbor sklepčen eno uro potem, ko je bil sklican, ob vsaki udeležbi članov.
Z vsemi pravicami se morejo med sabo zastopati zakonci, starra in otroci.
Pooblančence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven Velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali služba. Pooblančenci se morajo izkazati s pismenim pooblastilom.
Pred občnim zborom bo v cerkvi Marije Pomagaj sv. mana za vse pokojne člane Zedinjene Slovenije.
UPRAVNI ODBOR
COOPERATIVA DE CREDITO "S.L.O.G.A." LTDA.
(Sociedad Legal Orientadora General del Asociado) Matricula I.N.A.C.y M. N° 5380
Bartolome Mitre 97 - Ramos Mejia - Ptdo.de La Matanza - Prov. de Buenos Aires
C O N V O C A T O R I A
De conformidad con lo dispuesto por el Art. 31 de los Estatutos Sociales y conforme con el Acta N° 1021 de la sesion ordinaria del Consejo Administrativo de fecha 22 de marzo de 2005, se convoca a los senores socios a la Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dia 29 de abril de 2005 a las 19 horas en el local de la calle Castelli N° 28 de la Ciudad de Ramos Mejia, Partido de La Matanza, Provincia de Buenos Aires para tratar el siguiente:
ORDEN DEL D^A
1)	Designacion de dos asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea segun el Art. 39 de los Estatutos Sociales.
2)	Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3)	Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resultados, Anexos 1 y 2, e Informe del Sindico y del Auditor, correspondientes al Ejercicio Economico N° 44, iniciado el 1 de Enero de 2004 y finalizado el 31 de Diciembre de 2004.
4)	Eleccion de los miembros del Consejo de Administracion, segun lo determi-nado por el art. 48 de los Estatutos Sociales: Por dos anos: el presidente, el prosecretario, el protesorero, tres (3) vocales titulares y un (1) vocal suplente. Por un ano: el Vicepresidente y el tesorero.
5)	Analizar, en caso de existir, la distribucion del excedente recuperado por arriba del 29,6% propuesto en el APE
De los estatutos:
Art. 32 - La Asamblea se realizara validamente sea cual fuere el numero de asistentes, una hora despues de la fijada en la Convocatoria, si antes no se hubiera reunido la mitad mas uno de los asociados.
Ramos Mejia, 22 de Marzo de 2005
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION