Štev. 130.	V	Ljubljani,	petek	10.	junifa	1938.	Leto	III
Poštnina plačana v gotovini
Francosko in angleško posredovanje pri praški vladi zaradi zadnjih sklepov:
ČSR za zdaj ne
Pariz, 10. jun. o Vesf, da je češkoslovaška vlada sklenila podaljšati vojaško službo z dveh na tri leta, je v francoskih in angleških krogih vzbudila veliko presenečenje.^ Francosko časopisje, ki ima zveze z zunanjem ministrstvom pravi, da francoska vlada o tem namenn praške vlade ni bila prej obveščena. Tudi ni zato vedel francoski poslanik v Pragi. Prvi slab vtis so popravile šele^ naslednje^ vesti, da sklep češke vlade o podaljšanju vojaške službe še ni končno veljaven, temveč da so o tem samo razpravljali le kot o možnosti. Francoska in angleška vlada Sta zaradi tega storili potrebne korake pri češkoslovaški, da bi praška vlada za zdaj ne podaljševala vojaškega roka, ker bi to Nemčija vzela kot ogrožanje svojega ozemlja. Verjetno 3e, da je nemška vlada sama prosila Francijo in Aiiglijo v tem smislu, da posredujeta pri ČSR, ker bi Nemčija smatrala, da je tak sklep naperjen edino proti njej.
Praga, 10. junija. AA. Snoči in danes je več praških listov objavilo vest o uvedbi triletnega vojaškega roka v ČSR. Pristojni krogi izjavljajo, da to vprašanje še ni dozorelo in še niso začeli razpravljati. Izjavljajo zaenkrat samo to, da so vesti listov netočne, vendar pa je bilo v načelu že sklenjeno, da se kadrovski rok podal jša.
Obisk francoskega poslanika v Ljubljani
Ljubljana, 10. junija.
Francoski poslanik na našem dvoru minister Rajmond Brugere se pripelje v Ljubljano v soboto 11. t. m. ob 7.26 zjutraj v spremstvu trgovskega atašeja de Commines in delegata Društva prijateljev Jugoslavije Jeana Bourgoina. Poslanik se pripelje v Ljubljano z ozirom na oficielno razstavo francoske knjige na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmu in si bo ogledal razstavo v soboto ob 10. Visokega gosta, predstavnika zavezniške Francije v naši sredi toplo pozdravil ja mo.
Bolgarski komunistični poslanci Izključeni Iz zbornice
Sofija, 10. junija. AA. (DNB) Po večurnem živahnem prerekanju je sobranje snoči z glasovi vladne večine sklenilo izključiti komunističnega poslanca Ivana Georgi jeva iz parlamenta. Sobranju je predložen predlog o izključitvi še štirih komunističnih poslancev. Za te komuniste sta v voIilni kampanji agitirali radijski postaji v Moskvi in Kijevu. Govorniki večine so izjavili, da navzočnost teh poslancev v parlamentu žali bolgarsko narodno čast.
Jezovi na Soči za ogromne nove elektrarne
Gorica, 10. junija. AA. (Stefani). Pred kratkim so zaceli graditi Sest velikih jezov na Soči. Naprave bodo dale vsega skupaj 500 milijonov kilov. elektr. energije, to je toliko, da bo zadoščalo za vse potrebe Julijske Krajine, kraške vi-soke ravnine, za Istro in Gornjo Furlanijo. Električna centrala v Dobrih, ki jo že dalj časa grade, je zelo značilna, ker stoji v ogromni skali, vsekani v goro. Ta centrala bo najmodernejša podzemeljska električna centrala v Evropi.
Japonski napadi na kitajske mesta se bodo nadaljevali
Tokio, 10. junija. AA. (Havas) Kontreadmiral Noda, zastopnik japonskih mornariških krogov, jo dal danes izjavo, v kateri je naglasil, da bo Japonska nadaljevala z napadi na vojske objekte in prometne zveze. Dejl je, da je pri tem treba razumeti tudi še nadaljno bombardiranje Kantona. Poudaril je, da je poveljstvo japonske vojske zadovoljno z dosedanjimi uspehi bombardiranja Kantona. V svoji izjavi, je kontreadmiral Noda tudi dejal, da bo poveljstvu kitajskih čet poslan poziv, da odstrani protiletalsko topništvo iz bližine tujih podjetij.
Smrt slovaškega slikarja
Ljubljana, 10. junija.
Iz Bratislave smo prejeli vest, da je na bin-koštno nedeljo tamkaj nenadoma umrl slikar Mi-kulaš G a 1 a n d a , profesor na šoli za umetno obrt, star šele 43 let. S smrtjo Galande je izgubila slovaška umetnost enega najbolj nadarjenih predstavnikov sodobne likovne umetnosti. Galanda se je šolal v Budimpešti in Pragi in je bil v početku pod vplivom Muncha in nemškega ekspresionizma.
V	kratki dobi umetniškega ustvarjanja pa se je popolnoma osvobodil tujih vplivov in je našel svoj lastni umetniški izraz v risbah z lepim liričnim abstraktnim izrazom. Poznan je bil tudi pri slovenskih ljubiteljih likovne umetnosti iz zadnje razstave v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu, ki je bila konec meseca marca in na kateri je Galanda skupno z Malešem in Mušičem razstavil številne dovršene umetnine. Reprodukcije nekaterih njogovih del je prinesla zadnja številka »Umetnosti«, v kateri je tudi njegovo umetniško delo analiziral prof. dr. Šijanec z daljšo kritično razpravo. Galanda je bil v tesnih umetniških stikih z našimi mlajšimi likovnimi umetniki in je še pred kratkim sporočil, da se bo v poletnih počitnicah napotil v Slovenijo, kjer je upal najti novih motivov za svoje plodovito umetniško delo.
Nemci so podali svojo znanstveno odpravo na
Groenlandijo. Učenjaki bodo tam raziskovan zemljepisne, vremenske in rastlienke razmere.
bo podaljšala
Berlin, 10. junija. AA. (Havas) Nemško časopisje se še vedno bavi z uvedbo triletnega vojaškega roka na Češkoslovaškem ter še dalje ostro kritizira ta ukrep češkoslovaške vlade. »Volkischer Beobacher« med drugim pravi, da je ta ukrep praške vlade dokaz, da je sodločila svojo usodo«. Dalje piše list, da je »Češkoslovaška sklenila, da ne vzpostavi notranjega miru s tem, da bi ugodili zahtevam narodnih manjšin, pač pa da se zanaša samo na svojo moč. V Pragi mnogo bolj žele izgubiti igro, kakor pa, da bi poskušali opustiti svoje hegemooiistične težnje.
Najnovejše nemške zahteve
Praga, 10. junija. Zastopniki čeških Nemcev so izročili včeraj predsedniku vlade dr. Hodži načrt svojih predlogov o ureditvi narodnostnega vprašanja v ČSR. Načrt preučujejo zdaj češki strokovnjaki. Strokovnjaki naj podajo svoje mnenje o raznih stališčih do načrta o ureditvi narodnostnih vprašanj v ČSR.
Nemška spomenica vsebuje naslednje zahteve:
1. Nemška narodnostna skupina mora dobiti polno enakopravnost in enakovrednost s češkim narodom.
2. Sudetsko - nemška skupina mora biti priznana kot pravna osebnost, ki ima pravico, da
_ Rim, 10. junija, o. »Gazzetta del Popolo« poroča iz Pariza, da so razgovori med francosko in špansko nacionalistično vlado zadnje čase napredovali tako, da je treba že prihodnje dni pričakovati začetka rednih političnih in trgovskih odnošajev med Francijo in nacionalistično Španijo. List poroča, da bo francoska vlada izkoristila parlamentarne počitnice ▼ to, da bo brez velikega hrupa sledla vzgledu Anglije in že prihodnje dni imenovala svojega diplomatskega agenta pri španski nacionalistični vladi.
Barcelona brez bencina
Rim, 10. junija. AA. (Stefani). »Giomale d'Italia«
frinaša obširna in izčrpna poročila iz nacionalistične panije o eni izmed najvažnejših akcij, ki jo vrše legionarji z bombardiranjem municijskih skladišč in centrov za oskrbo rdečih čet v zaledju. Včeraj so legionarski izvidniki opazili z Balearov velikanske stebre čmega dima, dvigajočega se v barcelonskem pristanišču. Gorel je bencin, ki so ga pripeljale sovjetske ladje. V Barceloni je zavladala splošna panika. Uničenje bencinskih zalog v Barceloni pomeni zelo hud udarec za rdeče čete, ker jim manjka bencina za motorizirano vojsko.
Bilbao, 10. junija. Kakor poročajo iz Barcelone se je potopila v pristanišču zaradi eksplozije neka tuja ladja. Doznava se, da je ta eksplozija delo anarhistov.
Začetek trgovskega kongresa:
7,	današnjim belgrajskim brzovlakom 6e je pripeljala skupina okoli 80 bolgarskih trgovcev pod vodstvom g. Veleva, da prisostvuje trgovskemu kongresu v Ljubljani. Z njimi so prišli tudi člani osrednjega predstavništva zvez trgovskih združenj kakor tudi številni drugi trgovci z vzhode države.
Ob prihodu vlaka je železničarska godba »Sloga« zaigrala koračnico, na kar so 6e gostje zbrali na peronu. Tu jih je najprej pozdravil predsednik Zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar. Po njegovem pozdravu je godba zigrala bolgarsko himno. Za njim so govorili v imenu mestne občine ljubljanske podžupan g. dr. Vladimir Ravnihar, v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo
vojaške službe
brani enakopravnost nemške narodnostne skupine v državi.
3. Ozemlje, koder prebiva nemška narodnostna skupina, je treba točno razmejiti in ga kot od Nemcev naseljeno ozemlje priznati.
4. Na nemškem ozemlju se mora organizirati nemška samouprava v vseh področjih javnega življenja, v kolikor gre za koristi in zadeve nemške narodnostne skupine.
5. Za one državljane nemške narodnosti, ki prebivajo izven zgoraj označenega ozemlja, morajo posebni zaščitni zakoni skrbeti, da ohranijo svojo narodno samobitnost
G. Krivice, storjene sudetskemu nemštvu od
I.	1918 dalje, je treba odstraniti in jih tudi popraviti, v kolikor so povzročile škodo.
■ 7. Načelo, da morajo na nemškem ozemlju službovati nemški uradniki, je treba priznati in ga tudi izvesti.
8.	Nemci morajo dobiti zajamčeno svobodo, da se smejo priznavati k narodnemu socializmu in živeti po nemškem svetovnem nazoru.
Češki krogi označujejo izročitev te nove spomenice predvsem kot agitacijsko sredstvo za zadnji del občinskih volitev v nedeljo.
V	zvezi s tem, je bilo aretiranih večje število anarhistov, ki so obtoženi sabotaže.
Boji pod Teruelom
Saragosa, 10. junija. A A. (Stefani) V vseh odsekih južnozahodno od Teruela nacionalisti s podporo letalstva nadalje prodirajo. Sovražnik se povsod umika kljub ogorčenemu odporu in kljub veliki večini avtomatskega orožja in ruskih tankov, s katerimi razpolagajo rdeče čete. Boji so posebno krvavi v okolici vasi Canare na Usenis. Človeške in aiateriiiliiQ.,žrtve izgube rdečih čet so velikanske.
Na fronti pri Bieli skušajo nacionalistične čete obkoliti tretjo republikansko divizijo. Pri Benassu-ju prodirajo nacionalisti proti severovzhodu.
Vesti o posredovan u Sv. stolice
Vatikan, 10. junija. AA. (Havas) Od dobro poučenih krogov se je zoedelo, da bo sv. stolica posredovala pri vladi generala Franca, da preneha z letalskimi napadi na mirno prebivalstvo. Ta pobuda je prišla po prejšnjih podobnih pobudah Vatikana, s katerimi se je zavzel, da bi ublažil vojne strahote Španije. Zdi se, da so msgr. Gajeta-ne Ciconaniju, predstavniku sv. stolice v Salaman-ci, že poslali navodila, ki nimajo značaja protesta, pač pa značaj prošnje.
g. Ivan Jelačin, v imenu Jugoslovansko-bolgarske lige g. Rasto Pustoslemšek, v imenu bolgarskih dijakov, ki žive v Ljubljani g. Atanasov. Za pozdrave in ovacije se je zahvailil g. Velev, za njim pa v imenu Osrednjega predstavništva Zvez trgovskih združenj g. Nedeljko Savič, predsednik te organizacije iz Belgrada.
Na kolodvoru je prisostvovalo sprejemu bolgarskih in driigih gostov veliko število ljubljanskega trgovstva, nadalje dijaki in dijakinje šole trgovskega združenja ter dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. Zbrani so bili tudi zastopniki drugih korporacij. Ob velikem špalirju občinstva, ki je goste burno pozdravljajo, so se podali Bolgari in drugi gostje v avtomobilih, ki 60 jih dali na razpolago ljubljanski trgovci, na svoja stanovanja v Ljubljani.
Vesti 10. junija
Madžarski pravosodni minister Mikecz bo odpotoval te dni v Nemčijo in imel tam predavanje
o	razvoju državljanskega prava na Madžarskem.
Veliko vojaško parado so priredili včeraj za rojstni dan angleškega kralja Jurija VI. Parade so se udeležile vse vrste vojske. Kralj je ob tej priliki odlikoval veliko ljudi.
Za (lana Francoske akademije so včeraj izvolili znanega desničarskega pisatelja in politika Charlesa Maurrasa. S tem je najviišja francoska umetnostna ustanova dala temu pisatelju zadoščenje za zločin, kterega je nad njim zagrešila ljudska fronta, ki je slovitega pisatelja, bivšega bojevnika in odlikovanca v imenu »svobode duha in demokracije« vrgla za osem mesecev v ječo zaradi nekaj člankov, v katerih je napadal ljudsko fronto in njene voditelje.
Mednarodno umetnostno razstavo v Benetkah si je včeraj ogledal tudi italijanski vladar, ki se je precej dolgo zamudil tudi v jugoslovanskem paviljonu, kjer med drugimi umetniki razstavlja tudi slovenski mojster Matija Jama.
Načelnik generalnega štaba finske vojske je odpotoval v Anglijo, da se seznani z ureditvijo angleške vojske in državne obrambe.
Nacionalistični študentje na krakovskem vseučilišču zahtevajo od vseučiliških oblasti, naj izdajo uredbo, po kateri Judje ne bodo več sprejeti na tem vseučilišču.
Is* bivši avstrijski vojaki morajo izstopiti iz svojih bojevniških zvez, češ da so te zveze versko pobarvane. Tak ukaz je izdalo poveljstvo veliko-nemške vojske.
Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža bo sprejel danes ali jutri zastopmike poljske manjšine v ČSR in se razgovarjal z njimi o njihovih narodnostnih zahtevah. Kakor kaže, bodo prifile do svojih pravic v ČSR vse narodnosti, razen Slovakov.
14 bojnih ladij francoske sredozemske mornarice je prišlo na uradni obisk v Beyrut in se bodo udeležile slovesnosti ob blagoslovitvi novega pristanišča v tej veliki sirski luki.
277 milijonov dolarjev kreditov za javna de Irt in za podporo brezposelnim sta sprejeli obe ameriški zbornici.
50 ton težko ogromno vodno letalo bodo začeli graditi v kratkem v Ameriki. Letalo bo lahko s 14 ljudmi na krovu premerilo pot od Kalifornije, do Havajskih otokov in nazaj, ne da bi se kaj ustavilo.
Pol vasi Neviekc v Podkarpatski Rusiji na Češkoslovaškem je zgorelo.
100 steklenic iperilove kisline je eksplodiralo na francoski obmejni postaji Pferreflte. Kislino so vozili v rdečo Španijo za izdelovanje najhujSefja strupenega plina iperita. Steklenice so eksplodirale zaradi hude vročine. Okolica postaje je zastrupljena s plinom, tako da so morali vsi prebivalci pobegniti.
75 napadov na angleška vojaška poslopja in na železnice, na telefonske in brzojavne naprave je bilo v enem samem dnevu zadnje čase. Razen tega so Arabci požgali svojim nasprotnikom vso žetev.
Nova turška uprava v Aleksandretti je ustavila edini sirski list »Rlive«, ki je izhajal tam.
Angleški listi poročajo, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano še to poletje uradno obiskal London. Njegovo potovanje je v zvezi z izvajanjem angleško-italijanskih sporazumov.
Sv. oče je včeraj sprejel 308 novoporočenih parov najrazličnejših narodnosti. Pri tej priliki je imel kratek nagovor, nakar je novoporočencem podelil svoj blagoslov.
Dopolnilno vojaško službo za Častnike in moštvo bo uvedla Poljska. Podrobno ureditev bo izvedlo vojno ministrstvo.
Angleška vlada zavrača vesti, da bi nameravala ustanoviti mednarodne letalske patrole, ki naj bi preprečile bombardiranje trgovskih ladij po španskih pristaniščih, in pravi, da njene varnostne odredbe veljajo samo za ladje na odprtem morju, ne pa za tiste, ki na lastno odgovornost plovejo v ogrožena pristanišča in obalne vode.
Ves vozni promet v Barceloni je odslej postavljen pod vojaško vodstvo, ki bo zaradi pomanjkanja bencina in olja pustilo voziti samo toliko avtomobilov, kolikor je neobhodno potrebno. Vsi zasebni avtomobili in avtobusi so rekvirirani.
Več angleških državljanov so izpustile iz zaporov španske nacionalistične oblasti, med njimi časnikarja Petra Cadyja, ki je bil zaprt poldrugo leto.
20 letnico bitke ob Piavi bodo po raznih italijanskih mestih slavili od 15. do 19. junija. Glavnih slavnosti se bo udeleževal dvor in vlada.
80. rojstni dan praznuje švedski kralj Gustav danes. Slovesnosti ob tej priliki se bosta udeležila tod’ danski kralj in kraljica ter norveški kralj s soprogo.
Med južnoameriškimi državami je spet izbruhnil spor zaradi lastninskih pravic do pragozdne divjine Gran Chaca, kjer je ogromno petroleja. V ozadju spora so severnoameriške petrolejske družbe.
Sloviti katolilki učenjak, zdravnik dr. Carrel, voditelj Rockefellerjeve zdravstvene ustanove, znan po svojih poskusih z umetnim srcem, bo pustil javno udejstvovanje in se prihodnji mesec umaknil v zasebno življenje. Dr. Carrel je pisel ene najlepših in najslovi-tejših knjig zadnjih let »Nepoznani človek«.
Prve obsodbe zaradi nedavno poskušenega desničarskega upora v Braziliji je izreklo vojno sodišče t« dni. Večina udeležencev je bila obsojena na manjše zaporne kazni.
Francoski zunanji minister Bonnet je včeraj sprejel turškega poslanika Davasa ter se z njim dolgo razgovarjal o razmerju med Francijo in Turčijo z oziroir na položaj v pokrajini Aleksandretti.
Svečanosti romunske mladinske organizacije »Kraljeva straža« ob osemletnici vladanja kralja Karola, so se včeraj nadaljevale v navzočnosti kralja in prestolonaslednika.
Drevi koncert Akademskega pevskega zbora!
Veličastni sprejem ostankov poljskega in slovanskega svetnika sv. Andreja Bobole včeraj v Ljubljani
Francija začenja odnošaje z nacionalno Španijo
Prihod bolgarskih trgovcev v Ljubljano
Ljubljana, 10. junija.
Ljubljana sčano sprejela slovanskega svetnika
Zaščitnik Poljske na poti skozi Ljubljano - Veličastna manifestacija pravega slovanskega in krščanskega bratstva
Ljubljana, 10. junija.
Sveti o?s Pij XI. je letos na velikonočno nedeljo oklical tri junake krščanske svetosti za svetnike, med temi kot prvega Andreja Bob<51o, poljskega mučenca ra cerkveno edinost in neustrašenega boritelja za združitev ločenih slovanskih bratov s sveto Cerkvijo. Sveta Stolica je sedaj dovolila, da prepeljejo svetnikovo truplo v njegovo domovino, v bratsko Poljsko, ki bo svojega mučenca sprejela na prav kraljevski način, na isti način pa je včeraj popoldne izkazala mučencu kraljevske časti slovenska Ljubljana. Nestrohnjeno truplo so prepeljali iz Rima v srebrni krsti, ki jo je daroval svojemu svetniku poljski narod. Pokrov je steklen, tako da more vsakdo videti lepo obličje svetnikovo.
Ogromne množice pred kolodvorom
Glavni kolodvor je bil za sprejem svetnika primerno okrašen. Dostop širšemu občinstvu je bil zaradi odličnih zastopnikov slovenskega naroda, aabranjen; toda pred glavnim kolodvorom daleč tja doli proti Resljevi cesti so se zbrale ogromne množice ljudstva, tako meščanstva in prebivalstva iz vse ljubljanske okolice. Na peronu so bili zbrani zastopniki visokih civilnih oblasti. Poklonili so se velkemu svetniku: g. ban dr. Natlačen s svojo gospo soprogo, zastopnik Cerkve, generalni vikar in prošt g. N a d r a h, ki je zastopal tudi zaradi birme po deželi zadržanega škofa dr. G. Rožmana, celokupen stolni kapitelj, stiski opat dr. o. Kostelec, superior jezuitskega reda o. V. P a t 6, provincial frančiškanskega reda p. dr. H e r i, župniki vseh ljubljanskih in okoliških cerkva, sploh vsa ljubljanska duhovščina in redovniki, mestno občino je zastopal podžupan dr. Ravnihar. Vseslovansko gasilsko zvezo in Jugoslovansko gasilsko zajednico je zastopal starešina dr. Kodre s člani odbora. Za apostolstvo sv. Cirila in Metoda prelat in univ. pro. dr. Fr. G r i v e c.
K lepi slavnosti se je v Ljubljano pripeljal generalni konzul republike Poljske g. Pol, dalje je bil navzoč poljski konzul v Ljubljani prof. dr. Stele. Društvo prijateljev poljskega naroda je prišlo k poklonitvi skoraj korporativno s svojimi zastopniki: predsednikom dr. Moletom, dr. T. Debeljakom in urednikom B. Bor kom. Docent dr. C h o i e w a je zastopal vse v Ljubljani bivajoče Poljake. Navzoči pa so bili še mnogi drugi odličniki in ugledni ljubljanski meščani.
Vlak prihaja
Tržaški brzovlak, kateremu je bil priklopljen salonski voz predsednika poljske republike gosp. Moščinekega. Ta je namreč dal na razpolago svoj salonski voz za prevoz svetnikove krste na Poljsko. St tem je predsednik bratske republike hotel na viden zunanji način izkazati veliko čast mu-četieu Andreju Bobdli, katerega rod je plemiškega porekla.
Tržaški brzovlak je privozil z nekaj minutami zamude na glavni kolodvor. Vsa množica je nestrpno pričakovala trenutka, da se je vlak ustavil, Okrog krste se je zgrnila množica odličnikov.
Iz lepega salonskega vagona so najprej izstopili spremljevalci svetnikovega trupla, tako škof Niemira iz Pinska. V njegovi škofiji je svetnik storil mučeniško smrt, ko je postal na deželi žrtev besnih kozakov, ki so od njega zahtevali, da naj prestopi k pravoslavju, mu podarijo življenje in visoke časti. Takrat so bili divji časi Bogdana Hmielnickega, ko je vsa Ukrajina besnela in plamtela v divjem sovraštvu.
V	sprevodu so bili dalje prefekt ceremonija na papeževem dvoru msgr. Respighi, za jezuitskega generala p. Anton Prešeren, provincial D. J. v Varšavi p. Stanislav Sopuch, generalni prokurator iz Rima p. Tesio in drugi.
Ob prihodu vlaka in prenosu krste na lepo okrašeni voz mestnega pogrebnega zavoda, v kateri voz so bili vpreženi 4 iskri belci, last gosp. barona Codellija, je vojaška godba igrala cerkvene melodije in tudi evharistično himno: »Kristus kraljuj! Kristus zmaguj!«
Prvi pozdravi slovanskemu svetniku
Ob krasni krsti je nato prvi v imenu Cerkve spregovoril generalni vikar in prošt. g. Ignacij Nadrah, poudarjajoč:
Veliki svetnik Andrej Bob<SIa!
Ljubljanska škofija se Ti ob Tvojih svetinjah po svojem zastopniku poklanja, polna veselja in sreče, da Te sme sprejeti in počastiti. Veliko slavnih mol smo že pozdravili na tem kolodvoru, a Tebi enakega še nikdar. Bili so med njimi, ki so nosili kraljevske in cesarske krone, a Tvojo glavo venca krona nebeška. Bili so tudi, ki so nosili vladarsko žezlo, Tvoja roka pa nosi palmo mučeni-štva. Zato pozdravljen v beli Ljubljani, v srcu Slovenije, Ti veliki sin našega bratskega poljskega naroda. Ko bom spremljal Tvoje svete relikvije po ulicah našega mesta, se milostno ozri na nas in vlij obilo božjega blagoslova na nas in na lepo našo Ljubljano, na ves slovenski narod in na vso Jugoslavijo.
Poklonili so se nato s kratkimi, prisrčnimi in globokimi izrazi spoštovanja do velikega mučenika za mestno občino podžupan dr. Ravnihar, za Društvo prijateljev poljskega naroda profesor dr. Mole, za Poljake za mejami docent dr. Cho-
1	e vf a, v imenu jezuitskega reda superior p. P a 16, za akademike pa je čustveno recitiral pesem v slavo mučenikovo akademik g. RBger.
Pod vodstvom g. stolnega dekana dr. Ant. Kimovca je nato Zbor organistov in učencev ogrlarske šole zaDel Gallusovo: »Glejte, kako umira pravičnik!«
Veličasten sprevod do cerkve sv. Jožefa
Izpred glavnega kolodvora se je razvrstil po Masarykovi cesti, dalje po Resljevi, čez Zmajski most naprej po Poljanski cesti tja do cerkve sv. Jožefa, kjer ima jeuitski red, katerega vnet bo-ritelj je bil sveti Andrej Bobola, veličasten, prav manifestativen sprevod. Ljubljana se je dostojno klanjala zemeljskim ostankom velikega svetnika. Sprevod so otvorili fanfaristi Prosvetne zveze in v lepem redu so se vrstila najrazličnejša društva, kongregacije. Pred krsto so korakali v sprevodu mnogi občinski svetniki, poljski generalni konzul g. Pol in drugi odličniki. Za krsto so šli generalni vikar in prošt g. Nadrah z vsem kapitljem, stiski opat dr. o. Kostelec in druga visoka duhovščina, redovniki in ostali zastopniki raznih korporacij.
Velika cerkev sv. Jožefa je bila V8a veličastno okrašena s cvetjem in zelenjem. Bogoslovci in duhovniki so nosili krsto s perona na voz in z voza v cerkev. Duhovniki so krsto postavili na oltar, nakar je prošt g. Nadrah blagoslovil relikvije. S prižnice pa je pozdravil 6vetega brata p. dr. Kopatin, član D. J. Kratko je dejal:
»Blagoslovljen, ki prihajaš v imenu Gospodovem!«
Nato je g. pater v krepkih, globoko v srce segajočih besedah očrtal svetnikovo življenje in mučen ištvo. Huda je bila borba za mučenikovo truplo še pod boljševiškim režimom. Po 280 letih se svetnik-mučenik vrača v svojo domovino, da jo bo ščitil pred V6emi viharji in napadi sovražnikov.
Po končanih obredih je bila obsežna cerkev
neprestano torišče romarjev, ki so tja do poznega večera prihajali izkazovat zadnjo čast poljskemu svetniku-mučencu. Matere so prihajale z otročiči, drugi bolehni so se pripeljali. Ljudje so polagli na krsto križce, svetinjice in svete podobe.
Kmalu po 21 so dvignili duhovniki krsto z oltarja ter jo prenesli na voz mestnega pogrebnega zavoda. Poprej so še sledili govori. Provincial poljskih jezuitov p. Stanislav Sopuch se je toplo zahvalil vernim Slovencem, da so iskazati tako iskreno in veliko čast njihovemu svetniku-mučencu. V svojem zaključnem govoru je želel: »da bi Slovenija vodno ostala katoliška in božja«!
Po opravljenih ^obredih je krenil sprevod izpred cerkve sv. Jožefa tja proti škofiji, čez tro-mostovje po Miklošičevi cesti na kolodvor. Vse hiše, kakor ob procesijah, so bile lepo razvetljene in okna okrašena. Sprevod je trajal dobro uro.
Na peronu je zaigrala pred katafalkom, na katerega je bila položena krsta s svetnikovimi ostanki, salezijanska godba »Povsod Boga!« V imenu škofu ee je od sv. Andreja Bobole poslovil generalni vikar in prošt g. Nadrah, poudarjajoč, da v njem častimo enega največjih sinov bratskega poljskega naroda, častimo velikega redovnika in svetega apostola. Za g. proštom se je v imenu Družbe Jezusove, v imenu pinskega škofa in v imenu vsega spremstva zahvalil Slovencem zastopnik jezuitskega generala p. Anton Prešeren. Krsto so nato prenesli v salonski voz, ki je bil priklopljen budimpeštanskemu brzovlaku.
Magdaiensko predmestje v Mariboru dobi novo cerkev
Na Telovo bo ie posvetitev temeljnega kamna
Maribor, 10. junija.
Največja lavantinska župnija sv. Magdalena
v Mariboru s svojimi nad 25.000 verniki nujno potrebuje novih cerkev. Posebno potrebna je cerkev v Magdalenskem predmestju, ki sega s svojimi ulicami že daleč pod Pohorje ter je po površini večje, kakor ves ostali Maribor. Že nad dve leti so posebne službe božje v železničarski koloniji. Najprej so bile sv. maše v šolski' sobi otroškega vrtca, ob lepem poletnem vremenu pa na dvorišču na prostem. Sedaj se pa mašuje na hodniku nove magdalenske šole. Vsak dan se vrše tri sv. maše. Ljudje radi hodijo k službi božji v podpritlične hodnike, katerim pravijo »katakombe«.
Vedno več ljudi prihaja. V majniku so postali sicer prostorni hodniki pretesni. Zato so se odločili tamkajšnji prebivalci, da zgrade novo cerkev. Energično so se lotili dela. Mestna občina jim je šla na roko ter jim je oskrbela lepo stavbišče v Magdalenski ulici. Ni pa ostalo samo pri sklepu, vidna so sedaj tudi že dejanja. Na praznik Rešuijega Telesa prihodnji četrtek bo že blagoslovljen temeljni kamen za novo
cerkev. Obred blagoslovitve bo izvršil knezo-škof dr. Ivan Tomažič. V jeseni upajo že maševati v novi cerkvi. Bo pa ta cerkev nekaj posebnega. Zidana bo v obliki dvorane in bo služila sedaj za službo božjo, kasneje pa, če se bo kedaj zidala prava cerkev Presv. Rešnjega Telesa, pa bo to poslopje društveni farni dom. Načrte za stavbo je napravil Lnž Herbert Drofenik. To bo prva cerkvena stavba te oblike v naši državi.
Ljudi iz tamkajšnjega okoliša je prevzelo sveto navdušenje za zgradbo cerkve. Z veliko požrtvovalnostjo prispevajo visoke zneske. Prispevajo pa vsi sloji, tudi najrevnejši delavci. Bilo je naravnost ganljivo, kako so ti dobri ljudje prinašali zlatnino in sreibrnino za nove kelihe in drugo opremo. Nosili so ure, zapestnice, verižice, celo poročne prstane. Tako je nastala lepa zbirka, vendar še manjka precejšen znesek. Mogoče bodo tudi med čitatelji našega lista dobri ljudje, ki bodo plemenito delo podprli in pomagali postaviti prvo cerkev Presvetega Resnjega Telesa na Slovenskem. Prispevki se lahko pošljejo na naslov D. Oberžan, duhov* nik, Maribor, Magdalenska ulica 61.
Kaj bo s cesto Oplotnica-Pesek
Slov. Konjice, 10. junija.
V	spominu nam je še veliko veselje, ki je prevzelo ljudi na Pohorju in okoli Oplotnice, ko se je pred dvema letoma pričela delati pod Kebljem cesta Oplotnica—Pesek na Pohorju. Škoda pa je, da se z delom ni vedno nadaljevalo, ampak so delali v posameznih presledkih predlasnkim in lani. Ker se ne nadaljuje, se še ne moremo kmalu nadejati prekoristne zveze med dolino in planinsko postojanko na Pesku. Zaradi tega se še v bližnji bodočnosti tujski promet ne bo mogel posebno razvijati vse dotlej, dokler se ustvari zveza, ki bi bila našemu narodnemu gospodarstvu v veliko korist.
Nova cesta, ki je resnično nujno potrebna, pa ne bi imela pomena samo v turističnem oziru. V zarezi med Oplotnico in notranjostjo Pohorja ob potoku Oplotnici so prometne razmere zelo težavne ter kličejo po ureditvi, kakor sploh vse pohorske ceste. Kot zveza med dolino, kamnolomom v Cezlaku, Lukanjo, Jurgovim »placem« in kočo na Pesku ter številnimi žagami in kmetijami ob strani ie stara cesta zelo slabo
služi in jo je škoda še par let popravljati. Na številnih mestih pelje tik strmih robov ob potoku, nad visečimi bregovi in preko mest, kjer se mora stalno paziti, da se ne pripeti kakšna večja nesreča. Zgodilo se c že namreč, da e voz s konji vred zdrknil v potok, pri čemer je bilo vse uničeno. Večkratni plazovi pa so že često prekinili promet. Odkar obstoji cesta je že vsota materialne škode zaradi nezgod zelo velika. K temu pa moramo prišteti še neprestane stroške za popravila. Ker je promet z lesom zelo velik, se itak že popolnoma doslužena cesta vedno bolj izrablja.
Kakor izvemo, imajo oblasti namen cesto, ki se ne nadaljuje, speljati na Pohorje, s čemer bi tvorila važni del bodočega pohorskega cestnega omrežja. Načrt iskreno pozdravljamo in želimo, da bi se speljala cesta vsaj do kamnoloma Cezlak, če že ne bo mogoče ostalega v bližnji bodočnosti izvesti. Pohorskim prometnim razmeram naj se posveti čim več pažnje. Zaj radi olajšanja težavnih razmer naprošamo oblasti, naj se stanje v tem skrivnem, a gospodarsko važnem kotu naše zemlje uredi. Nova cesta bo dala kraju in gospodarstvu največje možnosti razmaha.
Prva drvaf druga saharin
Kamnik, 9. junija.
Ni nam znano, kaj je dovedlo neko starejšo žensko do tega, da si je hotela preskrbeti drv za prvo silo najcenejsim potom, kar na nekem skladišču lesnega trgovca pri kolodvoru. Ob 1 zjutraj je nemoteno stopicala z dobro obloženim košem »kozi mesto, ko se naenkrat znajde pred njo mestni stražnik, ki jo vpraša odkod ta drva. Ni dolgo oklevala in iskala izgovorov. Priznala je, da je drva odnesla z lesnega skladišča. Stražnik ji je naredil kratko pridigo ter ukazal, da mora zjutraj takoj drva odnesti nazaj na mesto, kjer jih je naložila. Zahtevi stražnika je ugodila, in izjavila delavcem na skladišču »da je drva popolnoma pomotoma odnesla«.
Ne dolgo nato je hotela neka ženska na glavnem trgu odpreti kar
javno trgovino s saharinom,
katero je seveda zopet pri prodaji zasačil stražnik g. Zobavnik. Ko je žensko vprašal, kaj prodaja v torbici, mu je kar ravnodušno izpovedala da »saharin«. Na vprašanje, če ne ve, da to ni dovoljeno, ga je nekaj časa prav naivno gledala in nato rekla: »To pa res nism vedva —vSej ga že 4 leta pr-dajam«. Pri preiskavi je stražnik našel malo zalogo, ki jo je seveda zaplenil. Kakšne bodo posledice stražnikove ovadbe stražnika, bo ženica videla v bližnji bodočnosti.
Tako se je Ljubljana poklonila svetniku-mučencu bratskega poljskega naroda!
Ob tej priliki so se mnogi ljubljanski meščani zavedali 6vojega dostojanstva in takta. Povsod so zvečer gorele lučke, le glavno kolodvorsko poslopje ni smatralo za primerno, da bi na pročelju postavilo nekaj sveč.
CUuilUUt*-
Peči 60 služile fudi ogrevanju, zakaj v stavbi ni bilo druge kurjave.
Vasiljev je pripravil čaj iz dobro sesekljanega listja in nam dal črnega kruha. Zena se je opravičevala, kar ee jo mogla, toda to je bilo vse, kar sta nam mogla ponuditi.
Vasiljev in žena sta živela v sobi, ki je imela kakih 40 m’. V njej je bilo šest postelj, dve najinih gostiteljev, ter štiri drugih delavcev, ki so tudi stanovali v sobi. Pohištvo je bilo kaj skromno: nekaj stolov, miza in mala omara. Ker ni bilo prostora za spravljanje, je moška in ženska obleka visela po stenah.
Ko smo se tako pogovarjali, se je po stavbi raznesel glas, do je pri Vasiljevu nekak Amerikanec. Sobo so naglo zasedli drugi delavci, ki so me oblegali z običajnimi vprašanji o delu pri nas.
»Kako žive delavci v Ameriki? Ali je tam tako kakor tu? Ali jo res, kar pravijo lepaki, da v tvoji domovini umirajo od gladu? Prijioveduj nam o pohodih stradajočih! Je komunistična stranka tam kaj močna? Kdaj bo izbruhnila revolucija v Združenih državah?«
Odgovarjal sem jim, da je v Ameriki veliko Aezaposlenili. Toda ko sem jim dejal, da sva z ženo sta-
novala v hišici s šestimi sobami, s kopalnico, pokrilo s ploščami in s prho, s straniščem na vodo, da sva imela radio in avto, so me gledali z izbuljenimi očmi in z odprtimi usti. Ko sem dejal, da še zdaleč nisem bil med ameriškimi delavci sam, kateremu se je tako godilo, je začudenje naraslo do viška.
A poglejmo zdaj še, kaj sem videl drugod.
Nekega dne me je prijatelj, zaposlen v tovarni GPU, povabil, naj ga obiščem v hiši, kjer so bila stanovanja prihranjena za uradnike iz te ustanove. GPU ima namreč svoje lastne tvornice in delavnice, kjer delajo samo jetniki pod nadzorstvom paznikov in izučenih mehanikov. Prijatelj je hotel z menoj govoriti o dogodkih v Združenih državah.
Peljali so me v razkošno stanovanje s sedmimi sobami, kuhinjo in kopalnico. Stanovanje je imelo centralno kurjavo, dvigalo, telefon, toplo in mrzlo vodo.
Mož, ki me je povabil, je živel v tem stanovanju sam z ženo, stregla sta mu dva služabnika. Otrok ni imel. Stanovanje je obsegalo salon, jedilnico, dve dnevni sobi, sobo za služabnika, igralnico, pisarno ter sobo za
kartanje in za ples. Pohištvo je bilo zelo razkošno, starinsko. Naslanjači, stoli in počivalniki so bil pokriti z lepimi preprogami. Tu pa tam so 6tale rezljane mizice s ploščami iz mozaika. Mozaiki so bili iz redkega barvitega uralskega kamenja. Parketi in stene so izginjali pod težkimi vzhodnjaškimi preprogami, tkanimi na roko, in pod dragocenimi pregrinjali. Po kosih po-hišja so bile nasejane dragocene drobnarije: lakaste škatle za dragulje, vaze, strugani pepelniki. V vsaki sobi je visel tež.ak kristalni svetilnik. Moderne svetilke na stojalih in e svilenimi senčniki so dopolnjevale razkošno razsvetljavo. V kotu nekje je stal radio ruske izdelave in gramofon nemškega izvora. Po tleh v sobi mojega gostitelja so bile razprostrte krasne kože belih medvedov. Da povem na kratko, to je bilo najlepše stanovanje, kar sem jih kdaj videl, skoraj bogatejše, kakor stanovanje tistega bogataša v Pittsburgu, pri katerem je bila moja žena nekdaj za kuharico.
Hišna gospodinja je ležala na počivalniku in brala list. V svojih nežnih prstih s koralnimi nohti je držala cigareto s pozlačenim ustnikom. Ta dan se je posebno skrbno naličila in oživila svoje škrlatne ustnice s šminko. Njene obrvi so bile skrbno populjene, lasje pa pobarvani po dnevni modi In po najnovejše počesani.
Nosila je zelo odprto obleko iz črne svile, svilene tenke nogavice in čeveljčke s petami v slogu Louisa XV. Zdaj pa zdaj se je malomarno poigrala z zlato zapestno uro ali z biserno ogrlico. Težki zlati uhani so ji padali skoraj na rame. Blesteči prstani so ji pokrivali roke. Po zunanjosti ka-
kor po vedenju je delala vtis nališpa-ne vlačuge.
V	sijajno razsvetljeni jedilnici so nam postregli z izbranimi jedmi, katerih doslej še nisem bil videl v Sovjetski Rusiji, čaj — to pot je bil pravi čaj — je tekel iz ogromnega samo-varja, ki je bil ves iz srebra, v skodelice iz nežnega vzhodnjaškega porcelana. Noži, vilice in žlice so bili najbrž spomini na pokojno rusko plemstvo. Pri vsaki jedi so nam prenienjali pribor. Jedli smo bel kruh, maslo, kavijar, sir, mrzlo meso, ribe, sveže sadje, kompot iz jagod, izborne ruske sladkarije, slaščice, vse pa smo zalivali s konjakom in vini najboljših znamk.
Med jedjo je moja gostiteljica zvračala konjak kar po kozarcih, zaradi česar je kmalu začela govoriti na glas in se nervozno smejati.
Ko smo odhajali, nisem mogel, da bi prijatelju ne dejal:
»In za take ljudi so iz ruskih delavcev naredili sužnje! In si še upajo tej državi reči proletarska država!«
Prijatelj mi je odgovoril:
»Saj nisi še ničesar videli Moral bi biti zraven, kadar prirejajo kako slavje v GPU!«
VII. poglavje.
Moja iena ie *prehaja na saneh.
Kake tri tedne po prihodu v hotel Vravarskaja sva se preselila v stanovanje Elektrozavoda na Matroskaji Tišini.
Ko sem ta večer stopil v novo stanovanje, mi je žena pripovedovala, kaj se ji je bilo primerilo podnevi.
Takole je pravila:
Na Malem gradu v Kamniku ...
v Najlepša razgledna točka Mali grad v sredini našega zgodovinskega mesta je postala skoraj nedostopna. Vsak izletnik si hoče to mikavno in vabljivo točko tudi malo pobliže ogledati. Toda, ako se dalj čas zamudi na tem središču mesta, mu bo obleka v kratkem času polna saj, ki jih bruha med obratovanjem tovarniški dimnik usnjarne g. K nar-fliča. Tudi otroci se vračajo čisto črni, kot hi bili kuhali ofjije. Gospodinje v tem okolišu se etalno pritožujejo, da ne morejo več zračiti svojih eob ia sušiti perila na prostem.	,	.	j
Apeliramo na merodajne faktorje, da zahtevajo od lastnika tovarne, da ta nedostaek, ki je v škodo mestu, takoj odstrani.
Znano nam je, da je še začasna občinska uprava pod vodstvom župana g. Stergarja sklenila, da se na glavnem trgu zagradi prostor med občinskim transformatorjem in hišo društva »Kamnik«, kar pa se ni izvršilo. Prepričani smo, da bo sedanji občinski odbor uvidel to resnično potrebo in bo ta prostor zavarovali pred raznimi nesnagami.
Skodran pri Turjaku
Po dolgem času je dobila poila Turjak telefon,
ki je bil res zelo potreben. Do zdaj smo morali hoditi telefonirat v Lašče ali Grosuplje. Tega nam odselj ne bo več treba, ker dobimo na pošti v Turjaku vsepovsod zvezo.
Obvestila
Ljubljanski župan dr. Adlešič in njegova žena se vrneta v Ljubljano v nedeljo ob 19.05 x osebnim ▼lakom z Rakeka.
Pleskarska dela v šoli v Mostah razpiše mestno
poglavarstvo ljubljansko v »Službenem listu« dne
11. t. m.
Prosvetno društvo Trnovo poziva vse člane in članice društva in odsekov, da se polnoštevilno udeleže proslave 35-lelnice Prosvetnega društva na Viču v nedeljo 12. junija. Zbirališče za vse je v društvenem domu v Karunovi ul. ob 7 zjutraj, odkoder odkorakamo ob pol 8 na določeno mesto, da se uvrstimo v sprevod. — Odbor.
Objava nedvignjenih dobitkov loterije Katol. prosv. društva »Zarja« v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah dne 6. junija (binkoštni ponedeljek) 1958. Štev.: 104,	122, 305, 527, 758, 866,	924,	1013,	1021,
1473, 1542,	1656,	1671,	1802,	1959,	2002,	2129,	2129,
2137, 2424,	2809,	2903,	2982,	3194,	3253,	3297,	3341,
3351, 3336,	3393,	3441,	3483,	3506,	3632,	3898,	4512,
4512, 4883. Nedvignjene dobitke je treba dvigniti v roku 60 dni po žrebanju, to je do 6. avgusta. Po poteku tega roka zapadejo dobitki društvu. —< Katol. prosv. društvo »Zarja«.
kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije pri državni Šolski polikliniki v Ljubljani sporoča. da se vlagajo prošnje za prebrano siromašne srednješolske mladino za bodoče šolsko leto 1938-39 do 30. julija t. 1. Prošnji .ie	Priložita: 1. Jmovinski li«t s točnimi podatki
0 očetovem zaslužku, ozir. materinem velikost posestva, število nepreskrbljenih in preskrbljenih otrok itd. — 2. s6]? I- . ,?ffa lotneirn izkaza. — 3. Navesti, dali jo , . dobival hrano v šolski kuhinji, koliko ("asa in po
CiCn\i T	***	vozi v St>,° al> stanuje v
ljjnntjani Prošnjo mora dijak sam osebno predložiti.
Rntstava risb in ročnih del, ki so jih izdelali učeai-
01 m učenke drž. učiteljišča in drž. ženske realne gitn-nazije v lijubljaui, bo odprta v soboto 11. junija od j	'n	od	lii	do	10, ter v nedeljo 12. junija od 8
do K. Razstava bo v II. nadstropju drž. učiteljišča, ct v?va C08ta ltl, vhod na moški ali na ženski strani, starši in prijatelji šolske mladino »o vabijo, da ei razstavo ogledajo. Vstopnine ni.
Prosvetno druStvo Trnovo naznanja vsem Č-moni žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni blagajnik in častni član g. l*vro Flcischman. Pogreb pokojnika bo danes, v petek, ob pol patih popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice na Znloški cesti. Zaslužnega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti z društvenim praporom. Prosimo vse Slane, da se pogreba ud®" leže polnoštevilno. — Odbor.
VAZNO ZA TRAFIKANTK Sporočamo vsem našim članom, da bo v Dodeljo
12. junij« 1038 ob pol 4 popoldne v lovski dvorani hotela Miklič ustanovni obdal zbor kreditne zadruge «*• šega združenja. Vabimo tovariše, ki so v Ijubljanl. da se zborovanja, ki bo trajalo približno eno uro. udeleže. Obveščamo člane, da je tvrdka TTnio lz Maribora inserirala na naših vrečicah ki jih im® n<l logi predsednik Kladnik na Sv. Petra cesti H, Wer i’ člani lahko dobe. Zato takoj ponje. — I* pisarne zdrui
ženja trafikantov
Od tu in tam
Upravni in nadzorstveni odbor Združenja mlinske industrije je imel v Belgradu včeraj svojo sejo. V poročilu, ki ga je podal predsednik te zveze, se je dotaknil med drugim tudi vprašanja podražitve pšenice. Poudaril je, da je cena pšenice v zadnjih štirih mesecih poskočila kar za 35 odstotkov, dočim je na svetovnem tržišču cena pšenice celo nekoliko padla. Na borzi je znašala cena pšenice 180 din za 100 kg, PRIZAD pa jo je znižal na 156. Svobodni trg pa se teh cen ni držal in jih je zvišal celo na 230 din. Danes na trgu pšenice skoraj ni, ker so zaloge v močnih rokah. Da se je pšenica toliko podražila, temu ni vzrok pomanjkanje tega pridelka, pač pa je povzročila tako visoke cene samo špekulacija posameznikov, ki še danes prodajajo pšenico s 30% dobičkom.
Predstavo Verdijeve opere »Aida«, v kateri poje glavno vlogo znana pevka Zinka Kunčeva, so morali zdaj v Belgradu preložiti na prihodnji teden, ker sta oba italijanska pevca, Matini in Merli, ki bi tudi morala nastopiti pri tej današnji predstavi v Belgradu, obolela. Če pa tudi še do prihodnjega tedna ta dva pevca ne bosta ozdravela, bo uprava belgrajske opere najela druga dva pevca. Vstopnice za to predstavo so bile že takoj prvi dan razprodane.
Včerajšnje ustoličenje novega verskega poglavarja jugoslovanskih muslimanov je bilo zelo svečano. Vse mesto je bilo slavnostno razsvetljeno, z vseh džamij in številnih drugih poslopij pa 60 visele zastave. V Sarajevo se je pripeljalo k ustoličenju novega reis ul uleme dr. Fehima Spahe, kakor poročajo, okoli 25.000 ljudi. Od ministrov so bili tam pravosodni minister dr. Simonovič, prometni minister dr. Mehmed Spaho in minister brez listnice Džafer Kulenovič. Svečanosti se je udeležil tudi kraljev zastopnik general Bulič. Obred ustoličenja se je začel s tem, da je zastopnik vlade dr. Simonovič prebral ukaz o imenovanju dr. Fe-hiina Spahe za novega poglavarja muslimanov. Ob tej Priliki je imel dr. Fehkn Spaho tudi krajši nagovor na zbrane množice. Slovesnost se je končala s čestitkami, ki so jih novemu muslimanskemu poglavarju izrekli najprej kraljev zastopnik, za njim pa člani vlade in nekateri drugi odlični predstavniki. Končno je sledila gostija, ki se je je udeležilo okoli 250 zastopnikov.
Belgrajsko madžarsko poslaništvo obvešča potujoče občinstvo, da stopijo po dogovoru med jugoslovansko in madžarsko vlado z dne 5, junija t. 1. za jugoslovanske potne listine (potne liste) tele nove pristojbine za vizum: pristojbina za enkratno potovanje 104 din; za večkratno potovanje (v posebej v ta namen navedenih primerih) 195 din; za enkraten tranzit 29 dinarjev, za dvojni tranzit 58 din. Te pristojbine se plačajo na potne liste ne glede na to, koliko članov družine navaja potni list. Če kdo pošlje potne listine po pošti, je treba priložiti 6.50 din v poštnih znamkah za poštnino. Potne listine, poslane po povzetju, se ne bodo potrdile.
Odobrena je ustanovitev poštnega ravnateljstva za vrbasko banovino s sedežem v Banja Luki. Ta odlok je izdalo poštno ministrstvo na podlagi dopolnila v finančnem zakonu. V delokrog tega poštnega ravnateljstva bo spadalo vse področje vrbaske banovine, ki je dozdaj pripadalo splitskemu poštnemu ravnateljstvu. Zaradi ustanovitve poštnega ravnateljstva v Banja Luki bo to mesto dobilo novih 40—50 uradnikov.
Tudi peki iz Novega Sada so bili med tistimi, ki so preveč sebi v prid izkoristili podražitev pšenice na jugoslovanskem trgu. Imeli so povečini še stare zaloge moke, pa se jim je kljub temu zdelo, da lahko začno prodajati kruh z ozirom na podražitev pšenice še dražje, kakor bi ga lahko, tudi če bi kupili pšenico po zvišani ceni. lako so zdaj prišli pred okrožno sodišče skoro vsi peki iz Novega Sada. Proti njim se je tudi že začela razprava zaradi brez-vestnega navijanja cen.
Velike mednarodne tekme jadrnic bodo julija meseca letos na našem Jadranu. Zaradi določitve sporeda tekmovanj je prispel te dni v Split vodj aitalijanske Jadralne zveze Carlo Štrena. Teh tekem jadrnic se bodo udeležili poleg naših tudi Italijani, Nemci, Čehi, Angleži in Belgijci, Italijanske jadrnice bosta od Trsta do Splita spremljali dve italijanski vojni ladji.
Pipo iz 16. stoletja ima neki kmet iz Petrovega 6 i? vr fa5a?'\Na njej je še vedno dobro ohranjen grb, Najbrž je to grb kake aristokratske rodbine. To pipo je omenjeni kmet podedoval od svojega starega očeta, ta pa jo je prinesel baje iz Budimpešte. Za to dragocenost ponujajo kmetu 2000 dinarjev, pa je ne proda, ker je tako precej premožen.
Živinske bolezni slinavke in sajevca v Slavoniji menda še ne bodo tako naglo zatrli. Zdaj poročajo, da se je ta bolezen le še bolj razširila kljub vsemu, kar so ukrenili proti njej. Iz osiješkega okraja se je zdaj razširila tudi že v vukovarskem okraju. Zaradi tega je prepovedana tudi velika živinska razstava, ki bi morala biti 16. junija v Vinkovcih.
Večje pokopališče iz rimske dobe so odkrili na polotoku Pelješcu blizu Dubrovnika, ko so tam kopali temelje za neki nov hotel. Našli so precej nagrobnih spomenikov, pod njimi pa grobove, v katerih so bili razni 6tarinski predmeti, ki kažejo, da je pokopališče gotovo še iz rimske dobe.
Svoj položaj je skušal izkoristiti mestni svetnik iz Subotice, neki Filip Poljakovič. Hotel je na vsak način spraviti v službo na občino svojega sina. Za ono službo pa je bilo treba imeli štiri razrede ljudske šole. Njegov sin je dovršil le tri. Svetnik Poljakovič je zato zaprosil nekega trgovskega potnika, naj preskrbi za sina spričevalo četrtega razreda. Temu trgovskemu potniku se je to kar brž posrečilo in tudi Poljakovičev sin bi bil 6koraj nastavljen na občini, če se ne bi zvedelo, kako je prišel do tega spričevala. Njegov oče je moral podati ostavko, poleg tega pa je bil zdaj obsojen še na tri mesece 6trogega zapora, trgovski potnik, ki je ponaredil spričevalo, pa na 6 mesecev. Ni kar tako lahko postati občinski uradniki
Splošna državna statistika uradno razglaša, da je bilo meseca maja t. L v vsej državi 8 stečajev in 9 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah se stečaji razdele takole: vardarska, vrbaska, zetska, primorska, savska 0, drinska, dunavska po 1, dravska, moravska in Belgrad po 2, — Prisilne poravnave izveo stečaja: vardarska, vrbaska, drinska, zetska, moravska, primorska 0, dunavska 2, dravska 3, savska 4.
S stavko so začeli včeraj gradbeni delavci v Splitu. Teh delavcev je okoli 1000 in so zaposleni pri 50 javnih in zasebnih gradbenih delih. Med stavkujočimi je tudi 300 kvalificiranih delavcev. Za stavko so se odločili zaradi tega, ker njihovi delodajalci niso hoteli pristati na spre-inembo_ kolektivne pogodbe in povišanje plače. Delavci so tudi zahtevali, da se že danes začno pogajanja.
• v *zkopavanjeni starodavnih grobov v Gln-vičanili v Dalmaciji še vedno nadaljujejo. Do-zdaj so odkopali že okoli 100 grobov, v katerih
so našli najrazličnejše dragocenosti iz starodavne dobe. V grobu, kjer je bil pokopan mlajši človek, so našli predvčerajšnjim tudi jajce, za katero pravijo, da je staro najmanj 1000 let. Jo.icna lupina je še zelo dobro ohranjena. Po-flpbno jajce so našli tudi pri izkopavanju starinskih grobov v Kastel Sučurcu pred nekaj leti.
Ko na velesejmu zagore luči.
Podnevi prihajajo od vseh strani razne šolske izletne skupine: čebljave, žive, podeželsko oblečene, Radovedno ogledujejo vse, kar jih zanima. Zbirajo se v gruče, strme, otroci kažejo s prstom in se čudijo. Prašne, rdeče in zasopljene jih srečujete te dni, vselej drugo gručo, na ljubljanskih ulicah. Boje se prometa: ko švigajo avtomobili in 6e pode kolesarji ter ropotajo vozovi, plašno gledajo po ulici gori in doli ter čakajo na ugoden trenutek, ko mislijo, da bodo najvarnejše pristali na drugi 6trani Zapodijo se kakor splašena piščeta — in že so srečno preko. Od časa do časa naletite tudi na dva, tri fantičke,, med katerimi se najkorajžnejši (ponavadi najmanjši) napoti celo k tako mogočnemu gospodu, kakor je stražnik, in vpraša za pot; zastrmeli so se bili kam ali pa so stopili na sladoled — in že so izgubili svojo »vojsko«. Stražnik jih napoti v pravi kraj in že švignejo, kar jih neso pete. To ljudstvo se podnevi zamuja na velesejmu, potem pa razni podeželski nakupovalci in ogledovalci; meščani si velesejem navadno ogledajo že prve dni. Letos je sicer nekoliko drugače, ker jih vabi žrebanje. Podnevi je te dni na velesejmu prav živahno; takega vrvenja že dolga leta ni bilo, kot je letos. Ponoči pa se zbirajo tisti, ki si radi malo oddahnejo po težkem dnevnem trudu. Takole ob dveh ponoči lezejo ponavadi domov tisti, ki jih je sladka kapljica pribila na 6tol .
Zabavišče ima svoje privlačnosti
Ob vhodu se zbirajo tisti, ki ne morejo na zabaviščni prostor, ker nimajo denarja. Ure in ure strme druge, srečnejše, ki imajo toliko denarja, da si lahko kupijo vstopnico. Zavidajo jih, ko hodijo za »zaplankanim« svetom gor in dol, 6edajo k mizam, se ustavljajo ob raznih »edinstvenostih«, pijo in jedo. »Edinstvenosti« je na velesejmu dovolj. »Smrtna vožnja« ponoči sicer miruje, zato pa je razsvetljen in dobro obiskan tobogan. Tam vedno vrešči kak zemljan, ki ga je vrglo na tisto plat, kjer hrbet izgubi svoje plemenito ime, pa ga zdaj nese po žlebu nazdol kakor blisk. Posebno ženske se rade oglašajo s presunljivimi in ganljivimi gla-
sovi. Vrtiljak brez prestanka teče in že zdavno pozabljene polke, valčki ter druga taka muzika se razlegajo v temno, mirno noč. Velesejmskl prostor je mračen, zato pa zabavišče preplavlja žarka luč. Levo od vhoda 6e zbira vedno mnogo ljudi. Tam poskušajo 6Vojo srečo in svoje znanje tisti, ki nekaj dajo na svoje strelske sposobnosti. Nekim gre bolj trda in zlepa ne zadenejo v živo. Drugi pa so pravi mojstri. Menda pa ni nobenega med njimi, ki ne bi poskusil zadeti srebrne kroglice, ki jo poganja majhen vodomet. Komur se posreči, tega vsi prisotni pogledujejo s spoštovanjem. Podjetnejši pa se ne zadovoljijo, če zadenejo eno srebrno kroglico; marsikdo se spravi še nad drugo. Tudi taki se dobe, ki od štirih strelov zadenejo kroglice trikrat. Od tega prostora malo naprej poganjajo močni ljudje topiček po železnem žlebiču. Še dalje je učena priprava, ki kaže sposobnosti in moč človeka v lepi lestvici, ki začenja pri »pritlikavcu« ter neha pri »orjaku«. Na drugi strani streljajo ljudje za nagrado, zraven mečejo žogo; povsod je kaj takega, kar v ljudeh izziva igralsko veselje.
Kraji, kjer ljudje sede
Največji »promet« je v Velesejmski restavraciji. Tam igrajo letos — za spremembo Čehi. Prav pohvalna misel! Čemu bi hodili k nam »lincarji« s svojimi nemškimi melodijami! Rajši imamo Čehe, ki jo kaj dobro režejo. Izredno dober ritem imajo, tako da te kar dviga na stolu. Sploh so pa čehi po svetu znani kot odlični muzikanti. V drugih lokalih med tednom ni posebnega obiska, vendar se še vedno od kod prikažejo trume, ki se v njih spravijo k »seji«. Lokalov pa je dovolj. Belokranjska klet, Veseli Dolcnjci, Volga in še dolga vrsta raznih drugih. Ljudje pa s pijačo na velesejmu v splošnem letos niso preveč zadovoljni, Pravijo, da ni bogve kako dobra, draga pa da je močno preveč. Zato so prav široke množice »pogruntale« drug receptov mestu gredo v gostilno, ee tam nekoliko »založe«, potem pa hajdi na velesejem. Tam seveda zavlada neprisiljeno razpoloženje, ki kmalu tudi druge goste potegne za seboj. Pozno po polnoči šele se veseli ljudje razidejo.
I
Samo Se danes si lahko	Nelson
ogledate Slager - opereto	Eddy
Od danes naprej poletne znižane cene IH
ROSALIE ♦
Predstave samo ob 16. in 21*15 uri!
KINO
MATICA
Šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju
Celje, 9. junija.
Letošnji šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju so obsegali v treh zaporednih večerih nastope mladinskega pevskega zbori, skupino godalnega ensembla, instrumentalnih listov in godalnega orkestra. Pri vseh treh večerih je bilo mestno gledališče dobro obiskano, kar kaže, da je v našem Celju še mnogo ljubiteljev umetnosti in prijateljev glasbe. Mladinski pevski zbor, ki šteje okrog 90 malih pevcev, je na dveh zaporednih večerih zapel 8 troglas-nih zborov in dva zbora s spremi je vanjem klavirja tako ubrano, dinamično odtehtano in disciplinirano, da si zbor in njegov vodja g. Ciril Pregelj zaslužita vso pohvalo in priznanje. Ravno tako je uspel nastop godalnega ensembla, kjer so gojcnci nižje in višje stopnje pod odličnim vodstvom g. ravnatelja Karla Sancina pokazali lepo skladnost v skupni igri. Popolnoma pravilno je, da so sodelovali tudi gojenci, da se tako odgojijo za poznejše težje orkestralno udejstvovanje, ker bi le tako Glasbena Matica žela uspehe, ki jih žele njeni učitelji. Vsekakor pa moramo poudariti, da se lahko celjska Glasbena Matica ponaša z letošnjimi uspehi, ki jih je dosegla. Glasbena Matica v Celju je letos veliko pripomogla k uspehu CKT ter s svojim močnim im polnim orkestrom, kjer nastopijo večji del le dijaki celjskih šol, dala glasbenemu večeru svoj pečat. Na drugem večeru so občinstvo s svojim nastopom zadovoljila Hartman B. ki je občuteno zaigral na violino Jcnkinson »Vili.n ples< in gdč. Ilofbauer Štefka, ki je učinkovito in s tehniko odigrala na klavirju llellerjevo »Tarantelo«. Kar je nudil tretji
Razstava Prosvetnega društva na Viču
Prosvetno društvo na Viču je s sodelovanjem ostalih katoliških društev priredilo lepo prosvetno razstavo, ki kaže veliko delavnost katoliških društev na Viču. Marsikatera druga društva lahko zavidajo Vičane.
Viško prosvetno društvo praznuje 35 letnico obstoja, razen tega pa obhajajo na Viču 30 letnico cerkvenega pevskega zbora in godbe.
Razstava nudi pregled dela od ustanovitve društva do danes. Dvorana in prednja soba sta napolnjeni z razstavljenimi predmeti. Ko vstopiš v dvorano, vidiš sliko prvega cerkvenega zbora, zatem pride godba, ki je od razpusta društva Orel dalje samostojna, Na razsvetljenem odru je bivši orlovski kroj, fantovski kroj in narodna noša. Zanimanje na razstavi vzbujajo letaki o prireditvah v tej dobi. Celo letake izpred vojne imajo. Takrat so igrali igre kakor: »Mala pevka«, »Turki pred Dunajem«, »Prav malo jih je«. Razstavljene so dalje vse blagajniške, tajniške in ostale društvene knjige, Nato ti pado v oči lutkovni oder. Vreden je več tisoč dinarjev in so ga fantje sami naredili v času nedavne preizkušnje. Mladina je zahajala v dvorano. Ker ji drugega niso mogli dati, so zanjo naredili ta lutkovni oder. V sredi dvorane je velik relief viške župnije, ki so ga naredili fantje sami. l’o stenah visijo odlikovanja in slike članov. Med temi je treba omeniti Ivana Jezerška, ki že trideset let neutrudno dela za društvo in je bil večkratni predsednik. V vojnem času je agilno deloval Mehle Anton, potem Sever Valentin in drugi. Največ Članov je imelo društvo leta 1023, ko je vodil društvo g. Klasinc Anton. Velike so njegove zasluge. Prav take ima tudi sedanji viški župnik p. Teodor Tavčar. V predsobi so razstavljene Varškove diplome in slike dobrih telovadcev, med njimi Gorjupa.
Na razstavo je pravi naval zlasti zvečer. Velik obisk je bil v nedeljo. To je predpriprava za tabor, ki bo v nedeljo, 12. junija.
Čestitamo viškemu Prosvetnemu društvu in ostalim katoliškim društvom za lepo prireditev in jim želimo veliko uspeha v bodočnosti.
Občinstvo obveščamo, da prevzema in izdaja postaja Ljnbljana gor. kol. zopot vso vrste vozovnih pošiljk neomejno za vse stranke pod enakimi pogoji brez razlike.
večer, je bilo brez dvoma na taki stopnji, da bi se s tem smel ponašati še vsak večji zavod. Solistični nastopi so podajali verno sliko posameznih učnih moči, s katerimi razpolaga šola Glasbene Matice. Med najmlajšimi, ki sfl nastopali na tem večeru, so bili taki, ki očitujejo umetniško zrel način brezhibnega prednašainja težkih skladb in to večinoma na pamet. Gdč. Breda Rajhova nam je s svojim nastopom podala odlično tehnično in globoko igro. Lanko rečemo, da je v njej mnogo umetne muzikalne sposobnosti ter še veliko obeta. Med violinisti zaslužijo dostojno priznanje gg. Saša Majdič in Valter Igrišnik, ki sta s svojim nastopom občinstvo zelo zadovoljila. Posebno Saša Majdič, ki še ni v tako visokem letniku, mnogo obeta. Sa-rasatovi »Ciganski napevi«, je skladba, ki jih izmore le izvrsten violinist, kar lahko imenujemo Majdiča. Tudi Brodar je z marljivostjo dosegel veliko. Mario Sancin je odigral na klavirju težko Beethovnovo skladbo »Die Wut iiber die verlorenen Groschen«, za kar ga je občinstvo nagradilo s ploskanjem. Tudi solo-pevski gojenci so nastopili in pokazali razveseljive uspehe, vendar pa smo pogrešali takih talentov, kot sta violinista Majdič in Igrišnik ter na klavirju Breda aRjhova. Večer je zaključil godalni orkester pod vodstvom neumornega ravnatelja g. Karla Sancina, ki z veščo roko vodi ta zavod. Pri prihodnjem nastopil bi želeli, da bi orkester odigral vsaj tri skladbe. Celotnemu učitel jskemu zboru, posebno pa vodstvu čestitamo k uspehu, ker vemo, in vedo tudi gojenci šole, da tudi največji talent lahko zamre, če ga ne vodi šolana roka.
Iz športne krošnje
Nj. VeL kralj Peter D. je prevzel pokroviteljstvo nad letošnjimi balkanskimi igrami, ki bodo od 10. do 17. septembra v Belgradu,
Polfinale francoskega teniškega prvenstva. Po
lepih uspehih, ki so jih naši teniški mušketirji do-sedaj dosegali na mednarodnem francoskem teniškem prvenstvu, sta včeraj 6ledila dva poraza naših najboljših igralcev. Josip Pallada je izgubil proti svetovnemu teniškemu prvaku Anierikancu Budgeju v treh setih z 2:6, 3:6, 3:6. Tudi naš teniški prvak Franjo Punčec je moral to pol kloniti pred Čehom Roderichom Menzelem; ob priliki dvoboja za Davisov pokal z Češkoslovaško v Zagrebu je zmagal Punčec, zato je za to srečanje vladalo tem večje zanimanje. Zmagal pa ej v treh setih Menzel in ee z rezultatom 4:6, 4:6, 4:6 maščeval m zagrebški poraz. Finalista za francosko teniško prvenstvo sta Amerikanec Budge in Čebo-slovak Menzel.
Dve tekmi za svetovno nogometno prvenstvo.
Včeraj so bile v Franciji dve ponovni tekmi za svetovno nogometno prvenstvo, ki eta ostali vkljub dvakratnemu podaljšku prejšnje nedelje neodločeni. V Parizu so Švicarji pred 60.000 vkljub temu, da so Nemci ob prvem polčasu vodili z 1:2, slednjo premagali z visokim 6corom 4:2. V Toulouse pa so Kubanci zmagali nad Rumuni z 2:1. Drugo kolo ali četrt finale tekem za svetovno nogometno prvenstvo bo v nedeljo 12. junija.
Jugoslavija :Čegkoslovaška. Naše prvo letošnje niednarodno srečanje lahkoatletske reprezentance, ki bi moralo biti v soboto in v nedeljo v Pragi proti Češkoslovaški lahkoatletski reprezentanci, je morala JLAZ v zadnjem hipu brzojavno odpovedati. Naši zastopnik so bili na ta dvoboj dobro pripravljeni in bi naša reprezentanca nastopila kompletna, tako pa je morala zveza dvoboj odpovedati prav iz onega razloga, s katerim ee bori naš lahko-tletski šport že iz vsega početka. Nič denarja... Koliko časa bo Se tako?
Mesto tega dvoboja pa 1m> jutri na Stadionu izbirni miting z« srečanje lalikoatletov Slovenije in Julijske Benečije 19. junija 1938. Izbirni miting bo v tekih na 200, 400, 800 in 1500 m, met diska, skok v višino in skok v daljavo. — V Zagrebu je Flass na 1500 m dosegel lep čas 4:07.2, novi Coneordijaš Kotnik pa 4:12.L
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-1 slco stanje 9	Temperatur* r r<		a > tm 3S	8 a 15	Veter (smer, jakost)	Pada- vine	
		• K a ® t»	d • “I a 0 S				m/m	vrsta
Ljubljana	765-3	26-2	13-0	78	0	0		_■
Maribor	764-0	25-l	12-0	80	0	0	—	
Zagreb	767'7	2o-0	15-0	70	0	SE,	—	—
Belgrad	767-0	27-0	19-0	80	0	0	_	—
Sarajevo	767-0	25-0	11-0	90	4	0	—	—
Vis	765-5	24-0	20-0	60	0	0	—	...
Split	765-2	31-0	21-0	40	0	ENE,	—	...
Kumbor	763-2	27-0	23-0	30	0	NE,	—	
Rab	764-8	27-0	21D	30	D	0		—
Dubrovnlft	763-3	26-G	19-0	40	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Večinoma jasno in to* jplo vreme, možnost krajevnih neviht.
• . Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 9.40 popolnoma jasno, nakar se je pojavila na jugovzhodni strani neba plast lahkih obla-kov, ves dan pa je prevladovalo jasno vreme, ponoči pa se je precej pooblačilo.
Koledar
Danes, petek, 10. junija: Marjeta.
Sobota, 11. junija: Barbara.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr, Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Sprejemni izpiti za I. ra*red na dr*, ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resljeva e.). Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljeno na ravnateljstvo in kolkovane z 10 dinarskim ko-lekom se bodo sprejemale v ravnateJjevi pisarni dne 21. in 22. junija od 9—12. Prošnji, ki naj bo pisana na celi poli, je priložiti krstni list in izpri-i Sevalo osnovne šole (ne šolska knjižica). Sprejemale se bodo učenke rojene v letih 1925 do 1928. Pri oddaji prošnje bo vsaka učenka izvedela, kdaj bo delala izpit. Izpiti se bodo vršili 23., 24. in po potrebi 25, junija ob 8.
Na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani bodo
sprejemni izpiti za I. razred 25. junija. Prijave «o bodo sprejemale od 20. do 23. junija dopoldne. Natančnejša pojasnila so razvidna z objave mi oglasni deski gimnazije.
Opozarjamo na cerkveni koncert, ki bo prihodnji ponedeljek v Frančiškanski cerkvi. Začetek koncerta bo ob 20. uri. Izredno zanimiva sestava sporeda in odlični sodclavci: Gjungje-nac, Kolacio, Rančigaj ter Ljubljanski komorni kvartet nam jamčijo za umetniško izvedbo del domačih in svetovnih avtorjev, ki so na sporedu. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice-Naši najmlajši pianisti in violinisti, ki obiskujejo šolo Glasbene Matice ljubljanske nastopijo drevi ob 6.15 v veliki Filharmonični dvorani. Povečini so to začetniki, gojenci prvih letnikov glasbene šole, pokazali pa bodo svojo nadarjenost in veliko marljivost, ki so jo posvetili bodisi klavirju, ali pa violini in dosegli s prid-, nim ve/banjem lepe uspehe. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in od 6. ure dalje v veži Filh. poslopja.
Komorna šola drž. konservatorija ima svoj nastop v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 615 v veliki Filh. dvorani. Najprvo je na sporedu l!aydnov klavirski trio v c-duru, ki ga izvaja jo Demšar, Jerabek in Čehovin, nato bo prva izvedba Škerjančevega tria za violino, violo in violončelo. Izvajajo ga: Burger Kajetan, Marin Slavko in Ravnihar Adolf. Skladatelj je napisal to delo prav za letošnjo produkcijo. Končno se bodo izvajali Faurejev II. kvintet op. 115. Sodelujejo gojenci: Adamič, Burger, Novš«k, žižmoml in Čehovin. Komorno šolo vodi prof. Rupel, klavir odnosno violino obiskujejo posamezni gojenci pri prof. Tonetu Ravniku, prof. Pfeiferju in prof. slaisu, čelista pa pri prof. Miillerju. Podrobni spored dobite v knjigarni Gasbene Matice.
Operna šola ima svojo produkcijo v pono-nedeljek, dne 15 t. m. ob 20.50 v opernem gledališču. Režija operne produkcije je v rokah' režiserja Primožiča, glasbeno vodstvo imata prof. Karel Jeraq in kapelnik dir. Švara. Na sporedu je 7 dejanj ali prizorov. Vmes se bodo plesali nekateri plesi, ki jih je naštudiral baletni mojster ing. Golovin Peter. Plesne točke spremljata na klavirju gdč. Hrašovčeva odnosno g. Adamič Bojan. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi, cene iste, kakor za dijažke predstave.
Uprava kina Matice obvešča c. občinstvo, da veljao od danes naprej za vse predstave poletne znižane cene. Kakor vselej, bodo na sporedu ša vedno premierski filmi svetovnih produkcij, na kar uprava še posebno opozarja!
Adamičev koncert in odkritje njegovega poprsja v parku pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici bo jutri v soboto, dne It. t. m. Spomenik odkrije v imenu Glasbene Matice dr. Via-'bmir Ravnihar,_ njen predsednik, nato izvajajo Zupi včlanjeni pevski zbori najrazličnejša Adamičeva dela napisana za mešani in moški .zbor. Dva nastopa sta skupna, pri teh sodelujejo fanfare godbe Sloge. Nastopi pa tudi mladinski zbor II. drž. dekliške meščanske šole. Podrobni spored se dobi v knjigarni Gl. Matice, kjer so na razpolago tudi vstopnice od 20 din navzdol. Občinstvo vabimo, da počasti spomiv najplodovitejšega slovenskega skladatelja.
Papa Danilo bo prihodnje dni slavil 80 letnico rojstva. Proslavil bo ta znameniti dan avojoga življnja z nastopom v operi. Natančnejše pod<tfcke bomo objavili pravočasno, žc zdaj pa opozarjamo njegove Številne Pastile« na redko slavij«, združeno eeveda * oblicatnim jubilejem kot ee spodobi.
Llubllansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Petek, 10. junija: Zaprto,
Sobota, 11. junija: »Ženitev«’. Red B.
Nedelja, 12. junija: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ponedeljek, 13. junija: Zaprto.
OPERA. - Začetek ob 20.
Petek, 10. junija: Ob 15: »Rigolettoc. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 do 2 din.
Sobota, 11. junija: »Gioconda«. Red A.
Nedelja, 12. junija: »Gorenjski alavžekc Izven. Predstava na čast udeležencev Trgovskega kongresa. Gostujeta J. Gostič in Marjan Rus.
listek
Svetovna trgovina o kumarah
Samo še nekaj tednov bo preteklo in že bodo dozorele kumare, ki so pomenile v zgodnjem srednjem veku pravo delikateso in katere so gojili s skrbjo in pazljivostjo po vrtovih. Danes je kumara hrana za vsakega, vsak si jo lahko privošči. Prvi ljubitelji kumar so bili Grki in Rimljani. Gojili so jo v rastlinjakih in da bi njen aroma še požlahtnili, so jo sadili med rožami, polagali med grozdje in breskve. Rimske kumare so bile znane po vsem rimskem cesarstvu. Sploh je veljalo pravilo, kdor ima rastlinjak za kumare, ta ima tudi okus. S ponosom so vodili gosta na svoj vrt in mu kazali lepo rastoče kumare in vsak je bil počaščen, če mu je gostitelj podaril kumaro.
Topovski streli pri obiranju kumar
V	Rusiji je igrala kumara veliko vlogo kot ljudska hrana. V Rusiji so tudi začeli prvi vlagati kumare v kis, katere so potem jedli s suhim kruhom. Pri Perzijcih in Arabcih je bila kumara ravno tako delikatesa, katero so si lahko privoščili samo bogati ljudje. Ko je dozorela v Smirni piva kumara, je praznovalo mesto velik narodni praznik. Ko so odtrgali ta žlahtni sad, so zagrmeli topovi v čast tej dobri poslastici. Mesto je kar vzradoščeno praznovalo ta veliki dogodek. Pripovedujejo tudi, da je zloglasni Mongolee Timurlenk, ki je 25 let brezobzirno vladal nad Perzijci, kaj rad odpustil svojemu podložniku, če mu je dal kumaro. Ko je ta grozovitež umrl v letu 1405., so mu dali v grob kar polno košaro kumar, da ne bi tudi v grobu stradal te dobre jedi. Kumare so bile tedaj posebnost na vsakem jedilnem listu.
Zato ni čudno, če so po nekaj dnevih izginile kumare iz njegovega groba.
S kumarami v grob
Ko je Mohamed II. zavzel v letu 1458. Kon-stantinapol in ga postavil za glavno mesto turškega cesarstva, je priredil sijajno gostijo. Kot l>osebna specialiteta so bile tudi kumare. Veliki oblastnik je preštel sam vse kumare. Manjkali sta dve. Začel je s preiskavo, a nikakor ni mogel izslediti tatu. Odločil se je, da svojim slugam razpara trebuh. Sedmim je že pogledal v drobovje. Ko je ravno hotel osmega na tak lep način preiskati, je prišel prvi gost. Pojedina se je pričela, in ko se je končala, se je Mohamedu njegova jeza že ohladila. Pri gostiji se je namreč najedel kumar neoziraje se na svoje goste.
Frankfurtski krvnik bi moral obglaviti nekega zločinca. To je bilo v 17. stol. Na smrt obsojeni pa so imeli tudi že tedaj pravico, da si bodisi s hrano bodisi s pijačo posladkajo svoje zadnje ure. In kaj se je zgodilo? Obsojenec si je zaželel kumar. Krvnik je moral v onih časih sam poskrbeti, da je zadovoljil posledni želji obsojenca. Kljub vsemu trudu in prizadevanju ni mogel dobiti kumar. Obsojenec pa ni popustil od svoje zahteve. Njegova zadnja želja se mora izpolniti. Šele po osmih dneh je krvnik prišel do kumar in ustregel čudni želji obsojenca. Ko pa je prišla pošiljka iz Rusije in ko so ponudili obsojencu kumare, jih je enostavno zagnal čez okno. Prevelika redkost kumar mu je podaljšala življenje. Več pa ni hotel in s tem je bil ludi zadovoljen. Kaj mu pa naj tudi pomagajo kumare, če pa mora umreti po nekaj urah.
Biseri, ki rasto na drevesih
Ni tu govor o biserih, o onih medlosivih lesketajočih se, ki jih vidimo okoli vratu nežnega spola, ampak o biserih posebne vrste, posebnega izgleda in zelo malo ljudem znanih. Biseri školjk so milijonske vrednosti, ti rastlinski biseri so za marsikoga še večje vrednosti. Ti biseri so v Južni Aziji, na otokih Sunda in Molukih. Veliki primerki so redki. Tj rastlinski biseri ali mestiki, kakot je njihovo pravo ime, so v teh krajih denarno sredstvo. Ondotni domorodci, Malajci, Javanci in prebivalci polotoka Mejaka, jih cenijo kot talismane in amulete. Žena, ki se okrasi s temi biseri v noči, ko sije polna luna, je prepričana, da bo rodila mnogo otrok. Dekle, ki si všije te bisere v obleko, se bo v kratkem poročila. Mož, ki nosi te bisere, l>p postal srečen in bogat, bolnik ozdravi, nesrečnik si pridobi zadovoljstvo, obupanec mir. Z eno besedo: ta biser prinaša srečo in je zaradi tega zelo drag.
Na zunaj so ti^ biseri zelo podobni biserom školjk, imajo približno isto obliko, so ravno tako beli ali svetlorjavi in so veliki v prerezu do 5 K cm. Od različnih rastlin pridobivajo različne bisere i po barvi i po obliki. Biser z dreves banan ali palm imajo različno obliko. Mestika Ka-lappa, ki se tvorijo v kokosovih orehih, so na zunaj prav podobni kremancu, imamo pa tudi pre-
merke prav bele kakor alabaster in ki predstavljajo svojevrsten okrasek. Na enem koncu imajo temno pego, to je mesto, ki je pritrjeno na notranjščino kokosovega oreha. Te imenujemo z omenjenim imenom. Stanejo pa bajne vsote. Če se zve za lak primerek, so že tu kupci, ki ga drago plačajo in prenesejo v Indijo. Indijski knezi so namreč ljubitelji te vrste nakitja. Pri tem ne štedijo z denarjem, samo da ei pomnožijo svoje zakladnice s takim primerkom. Tudi Evropejci zelo radi kupujejo te rastlinske bisere in jih radi nosijo bodisi v prstanu bodisi na ogrlici. Meriti so nikakor ne morejo z indijskimi knezi, zato ©o ti biseri, ki jih vidimo v Evropi, majhni, skromni.
Kako nastanejo ti biseri
Na kak način nastajajo ti biseri v različnih rastlinah, je do danes še nedognano. Uganka je, kako je mogoče iz ogljikovodikovih alkalijev in organske substance tvoriti biser. Zelo razširjeno je mnenje med domorodci, da se biser sveti v temi, če ga udarimo z jeklom. To pa najbrž ne bo držalo. Najbrž bo pa držalo, da pravih biserov meslikov ni dobiti v Evropi in da krožijo tukaj ponarejeni biseri
Veliko kitajsko industrijsko mesto Hankau, ki ga je prebivalstvo že začelo zapuščati, ker so Japonci že
preveč blizu.
Zgodba, ki se odigrava v k delih sveta
Malo je romanov in povesti, ki bi imeli ob vseh oblikovnih umetniških vrednotah tudi tako pestro, napeto in privlačno vsebino, kakršno ima roman »Antonio Adverso«, ki ga pričnemo v našem listu priobčevati prihodnji teden. Kakšna je snov tega dela, da je moglo osvojiti toliko ljudi po vsem svetu?
Boj človeka z usodo in zlo srečo. Tudi najmočnejšim ljudem izpodleti, če se hočejo boriti proti usodi in višji volji — v tem bi bila glavna misel našega romana, čigar osrednji junak Antonio Adverso se vse življenje bojuje proti zli sreči. Iz tega boja izvirajo vsi zapletljaji, v tem se spopadejo skrivnostne sile dobrega in hudega in spletajo vrsto dramatičnih zgodb okrog glavnega junaka. Antonio Adverso je podoba pravega moškega z nezlomljivo življenjsko močjo, ki se ne boji ne pragozda, ne sovražnikov, ne ljubezni, marveč edino samega sebe, dokler se ne spozna in znajde. Iz neznanega najdenčka, ki ga vzgoje dobre nune v samostanu, se razvije lep krepak fant, trgovec, kateremu bogat veljak nazadnje zapusti yse imetje in ga pošlje
čez morje v Ameriko. Tam se začne drugi del tega pestrega življenja, tam se Adversu sreča zasuče. Vrže se v trgovino s sužnji in poslane suženj lastne moči in bogastva. Stremi in se žene, dokler ne spozna iz razočaranj po poslih in po ljubezni, da bogastvo, moč in lepota ne pomenijo sreče. Po letih pustolovstev v Afriki, Ameriki in Aziji, po letih razkošja, trpljenja in stradanja se vrne v Evropo. Tam najde žensko, ki jo je v mladih dneh ljubil kot varovanko velikega Napoleona. Doživi napoleonsko Evropo, vojne in zmage, opoj bogastva in veličine. In spozna spet, da je vse ničevo in prazno, in kot večni popotnik krene znova v svet.
Vsaka doba ima pesnika, ki zna pogoditi, česa njegov čas v knjigi potrebuje. Te vrste pesnik je Hervey Allen. Njegov polresnični, pol neresnični, pol zgodovinski, pol fantastični ogromni roman teši žejo današnjega materialističnega človeka po daljnih, neresničnih, a vendar lepih zgodbah. Zato je roman in po njem film doživel na svetu toliko uspeha in priznanja.
Kakor kosci in grabljice, le avtomobil jih »kazi«.
Amerika ima mnogo milijonarjev
Po najnovejšem davčnem popisu je sedaj v Združenih državah 41 bogatašev, ki prejmejo več kakor en milijon dolarjev dohodkov. V zadnjem letu jih je bilo samo 37. Če primerjamo to številko pred krizo leta 1929. vidimo, da je bilo takrat 514 mož s sedemštevilčnim dohodkom. Ta velika premoženja so večinoma sadovi dela. Velikopotezne špekulacije, slučaji in razne domislice v trgovskem svetu so izvori teh milijonov. Zaradi Rooseveltove gospodarske politike pa se je to število teh dolarskih magnatov precej zmanjšalo. Davek na pridobnini je narastel na 75%, potem pridejo poleg tega še razni državni in občinski davki, tako da je prav težko, da bikdopostal milijarder.
Ford prvi
Kljub temu pa se je število magnatov povečalo. Eden najbolj slavnih je v preteklem letu umrl: To je bil John D. Rockefeller, ki so ga imenovali najbogatejšega moža na svetu, lastnika vsega petroleja na svetu, ki je dal stotine milijonov dinarjev za razne ustanove. Umrl je 23. maja prejšnjega leta 97 let star. Sedaj je Henry Ford najbogatejši v Združenih državah. Njegove delavnice
Oporoka človekoljuba
Ameriški milijonar Edvard Tuck ie umrl pred kratkim v Franclji, kjer je preživljal svoja leta v miru in zadovoljstvu Bil je znan kot velik človekoljub. Med reveže je razdelil mnogo od svojega premoženja. Pred kratkim so odprli njegovo oporoko in v njej videli, kako ga je bila sama dobrota. Mnogo je zapustil svojim delavcem. Tako je določil 50 tisoč frankov svojemu vrtnarju, ravno toliko 6voto in avto je zapustil svojemu prvemu šoferju, 30.000 frankov in nov avto je zapustil svojemu drugemu šoferju. Ti trije so bili namreč najbolj pridni in pazljivi pri svojem delu. Pozabil pa tudi ni 6vojih ostalih nameščencev in je vsakemu namenil prav lepo darilo. Na vsak način je tak milijonar posnemanja vreden.
zaposlujejo več kot 100.000 deJavcev in vsak dan izdelajo njegove tovarne v Detroitu 4000 do 5000 avtomobilov. Pred nekaj leti je dosegel višek svoje avtomobilske industrije, veaj je bilo dovršenih v njegovih podjetjih že 5 milijonov avlomobilov. Drugi za Fordom je William R. Vanderbild, lastnik vseh železnic in parobrodov. Sledi John Pier-mont Morgan, ki ga imenujejo bankirja svetovne vojne. Nato pride Jay Gould, lastnik bogatih rudnikov, zlasti v Južni Ameriki, potem Duponts, kralj orožja, časopisni kralj Hearst, ki ima v lasti 30 dnevnikov in- tednikov, ki izhajajo v osem fiVtTT-jonih izvodih. Drugi, ki so na tem davčnem popisu. imajo čez milijon dolarjev, niso pa taksni veliki K rezi.	.......................
Programi Radio Ljubljana
Petek, JI. junija: 12 Iz naših krajev (plošče). —
12.45	Poročila, — 13 Napovedi. — 13.20 Koncert Radijskega orkestra. — 14 Napovedi. — 18 Pester koncert Radijskega orkestra. — 18.40 Kupovanje živil na trgu (ga. Ivanka Velikonja). — ID Napovedi, porodila. —
19.30 Nacionalna ura. — 19.50 Izseljenske zanimivosti (r. Jože 1’remrov). — 20 Koncert Radijskega orkestra.
20.30 Trenos jugoslov. evropskega koncerta iz Belgra-da. — 21.45 Ksilofon in saksofon (plošče). — 22 Napovedi, poročila. — 22.30 AngleSke plošče.
Drugi programi
Petek, II. junija: Belgrad: 20 Nar. pesmi. — 20.30 Jugoslovanski evropski koncert. — 21.45 Saksofon. — Zagreb: 20 Igra. — 20.30 Belgrad. — 21.45 Vokalni koncert. — 22.35 Plesna glasba. — Praga: 19.45 Igra. —
20.30 Belgrad. — 21.45 Med Slovenci (predavanje gosp. Hora). — Varšava: 19 Kaltr.anove skladbe. — 20.30 Belgrad. — 21.55 Plošče — Sofija: 20 Nar. gledališče. —
20.45	Klavir. — 21.15 Lahka glasba. — 21.30 Mali koncert. — Budimpešta: 19.15 Ciganski orkester. — 20.30 Belgrad. — 22.15 Jazz — 23.25 Ciganski orkester. — Trst—Milan: 21 Papautijeva opereta »Gospodična Jazz«. Rim—Bari: 17.15 Komorni koncert. — 21 Igra. — 21.45 Celo. — Dunaj: 19.25 D'Albertova opera »Nižava«. —
22.30 Jugoslovanski evropski koncert. — 23.45 Operetna glasba. — 24 Orkester in pihala. - Konlgsberg: 19.10 Godbe in solisti. — 20.30 Belgrad. — Hamburg: 20 Kmetje, ribiči in vojaki (zab. program). —
Paul Herici
ANDREA DELFIN
Novela.
Kri, ki sc mu je razbesnela proti očem, je stopila nazaj in sc pognala v srčne prekate. Jasno so epoznale njegove oči bodalo v mrtvečevih prsih. V medlem somraku jc prebral besede na ročaju, ki jih je bil z muko vrezal lastnoročno: »Smrt vsem inkvizitorjem!« Nehote jih jc glasno izgovoril in pustil, da so njegove oči nihale med usodnim orožjem in obrazom mlade žrtve, nasičujoč se z uničujočim nasprotjem med temi besedami in temi potezami. Z grozovito naglico so 6e pojale misli mimo njega. Nenadoma mu je postalo jasno vse, kar se je tukaj zgodilo in česar nikoli ne bo mogoče maščevati. Nobenega čudeža ni bilo treba, da se je grozotnost spremenila v resničnost Vse je bilo tako naravno, tako verjetno, da bi moral še otrok razumeti. Čez dan se je mladenič ogibal svoje lepe in pogubne sovražnice, Hotel je oditi brez slovesa. Sporočil ji je to in bila je dovolj brezbrižna, da je za ta večer povabila družbo. Ko pa je prišla noč, se ni mogel več ustavljati silovitemu pritisku demona in šel je navadno pot. Na poti so mu povedali, da grofice ne bo dobil same. Kot bi mignil, se je odločil, da se Vrne. In prav ta trenutek je zadostoval, da 6e je njegov edini prijatelj utegnil postaviti v zasedo in tako postati njegov morilec.
Šele tedaj, ko jc Andrea vse to jasno premislil z ono mrzlo jasnovidnostjo, ki se približa človeku y vseh usodnih urah, ko izgine slednja tolažba, se je zganil iz svoje odrevenelosti. Pognal se je k tihemu spalcu, zdrknil e koleni na tlak in mu pogledal tik v obraz. Blazen smeh, ki se je razlegal kot grgranje, se je utrgal iz njega, ko mu je potegnil z glav# sive kodre, ki so ga tako nesrečno ogoljufali.
Spomnil se je, da jc popoldne on sam svaril prijatelja, naj sc ne kaže nezakrit po beneških ulicah. On sam je nastavil zanko sebi in svojemu dragemu. Potem mu je pretrgal obleko in potipal, če v srcu še utripa kakšen ostanek življenja. Svoja usta je prislonil prav na mladeničeve ustnice, da bi mogel čutiti, če še diha. Vse je bilo tiho in mrzlo in brezupno.
V	tem trenutku se je poTta palače spet odprla in visoka postava v plašču je stopila na cesto. Svit luči iz veže je osvetil sive lase starega Malapiera, ki se je vračal domov. Andrea je pogledal; rezka ironija njegovega položaja mu je stopila pred dušo. Tamle gre mož, pred katerim je mislil obvarovati Benetke, čredo plemstva in ljudstva, ki je bila brez vsake obrambe, in ne nazadnje svojega nemškega prijatelja. Dovolj samoten prihaja zdaj sem, samo v maski skrivnosti, ki je prevzela njegovega sovražnika; nobene ovire ni bilo, da bi se zagnal nadenj, bodalo je bilo pri roki —; toda to bodalo se je oskrunilo z nedolžno krvjo, nič bolj ni razločevalo sodnika in maščevalca od tega, nad katerim jc hotel ta sodnik in maščevalec izpolniti svojo zakle-tev, kot samo tako, da je tukaj vodilo zamah zavratno in slepo naključje, medtem ko so imeli oni neodgovorni krvniki svoje cilje jasno in nezmotljivo pred očmi.
Vse to je besnelo po Andrejevi duši. Vrglo ga je kvišku, potegnil je bodalo iz rane in bežal, ne da bi ga stari triumvir že opazil, po senci in čez ozki most nad kanalom proti svojemu domu. Ko se je spomnil, da bo stari Malapiero našel mrliča in se bo zahvaljeval njegovemu nepoznanemu morilcu, ker je njemu prihranil trud, je moral stisniti zobe, da ne bi zakričal kot zver.
Tako je prišel pred domača vrata in jih našel odprta. Ko se je ozrl na stopnice, je zagledal ondi, kjer je sicer posedala stara, njeno hčer, ki je globoko sklonjena stala na zgornji stopnici in z obema
rokama opiraje se na ograjo oprezovala v vežo. »Vendar ste prišli!« mu je zašepetala. »Kje ste bili tako pozno? Slišala sem vas, ko ste šli in nisem mogla spati.«
Niti črhnil ni; z muko je premeril stopniefe in hotel mimo nje. Tedaj je opazila bodalo, za katero mu še malo ni bilo mar, da bi ga skril, in nenadoma mu je s pridušenim vzklikom padla tik pred noge. Pustil jo jc na tleh in odšel v 6vojo sobo. Nobeno sočutje do nebogljene človeške bolečine ni našlo več prostora v njegovem srcu. Samo mater je videl pred seboj, ki z nestrpnostjo pričakuje, da se ji 6in vrne iz tujine, pa bo morala namesto njega sprejeti njegovo rakev.
Komaj pa se je v svoji sobi zaklenil, že je zaslišal Mariettino trkanje in njen rahli glas, ki je prosil, naj jo spusti notri,
»Spat pojdil« jc dejal. »Z ljudmi nimam nobenega opravka več. Jutri zjutraj se javi v doževi palači. Tam čaka tri tisoč cekinov. Lahko poveš, da eden izmed zarotnikov ne more več škodovati. Ne boj se, da me bodo dosegli živega. Lahko noč!«
Vztrajala je pred vrati. »Notri hočem,« je dejala. »Vem, da 6i boste kaj naredili, če ostanete sami. Mislite, da bi vas izdala, ker sem vas videla priti z bodalom. O, brez skrbi ste, da bi vas spravila v nevarnost. Pustite me k sebi, poglejte mi v oči in povejte potem, če se bojite od mene kakine hudobije. Mar nisem že davno slutila, da ste vi tisti, ki ga iščejo? V sanjah sem va6 videla s krvjo oškropljenega. Toda ne sovražim vas zaradi tega. Vedela sem, da ste nesrečni; svoje življenje sem pripravljena dati, če zahtevate.«
Poslušala je ob vratih, toda dobila ni nobenega odgovora. Namesto tega je slišala, kako je stopil k oknu, ki je držalo na kanal, in se tam z nečim ukvarjal. Smrtna groza jo je. obšla, pptrkala je na vrata, znova zaklicala, ga rotila z najganljivejšimi besedami, naj si v obupu kaj ne naredi ■ vse
zaman Ko je znotraj na vse zadnje vse utihnilo, se je v grozni muki krepko uprla z rameni v vrata in z naporom vseh sil skušala odriniti ključavnico. Stara lesovina se je udrla, samo okvir je ostal. Njena vitka postava 6e je ravno lahko pretaknila skozi luknjo, ki jo je vdirla.
Soba je bila prazna; zaman ga je iskala po vseh kotih. Ko je stopila k odprtemu oknu, zdaj že prepričana, da se je vrgel v kanal, si je komaj upala čez nadzidek pogledati v globino. Toda, kar je opazila, ji je znova vrnilo izgubljeno upanje. Po zidu je visela vrv, pritrjena na močno kljuko pod pre-viskom. Segala je prav do vodne gladine. Kdor sc je spustil dotod in se z nogami odgnal od zidu, se je lahko zavihtel do vodne stopnice pri grofičini palači in stopil v gondolo, ki je bila navadno priklenjena ondukaj. Nocoj je izginila in samotni deklici, ki je zaman gledala v temno globel kanala, da bi našla sled za ubežnikom, je ostalo vsaj tolažilno prepričanje, da si ni mogel izbrati varnejše poti, če 6e je hotel rešiti.
Naš prihodnji
Zgodovinski roman Herveya Allena:
Antony Adverse,
cesarjev pustolovec
»Sli>*«iuki dom« tzbaja vuk delavnik ob 12. Mesefna naročnina 12 Din. za tnoiematvo 2» Din UrednMtvoi Kopitarje«« ollca i/IR telefon «001 do 40OT. Uprava« KoDitari**. -Hm
Za Jncaalovaaiko Uikarno « Unbljanit K če*. Izdajatelj: Ivan Rakave«. Uredniki Joi« Koiitek