Znamnja dobriga in slabiga gradiva.
Po lanjskih ^Novicah" smo bili nekoliko so-stavkov obznanili, u kterih smo si prizadevali gospodarjem, ki čejo novo pohištvo si postaviti, na kratko in po domače razložiti, kako tega dela pravilno se poprijeti. Govorili smo iz perviga o lastnostih, ki jih mora hiša imeti, da je ljudem zdravo in prijetno stanišče ; povedali smo, kje naj se hiša zida, in kteri kraj je za njeno podlago nar bolj pripraven; omenili smo, kako poprej obris poslopja napraviti; dodali smo zadnjič pre-vdark stroškov za stavitev noviga doma.
Govoriti hočemo letos o predmetu, ki za stavitev nove hiše največje je važnosti; menimo gradivo aii s ta vi v o (Baumaterial).
Znano je sploh, da za stavitev hiše se upo-trebujejo les, kamnje, pesek, apno, opeka in razne kovine. Ker je dobro sozidano prebivališče ena naj potrebniših reči — pod milim nebam ljudje ne morejo bivati — in ker hiša dobro sezidati in napraviti se ne da brez dobriga gradiva, hočemo o lastnostih tega nekaj obširniši govoriti.
Nar navadniši in nar potrebniši gradivo je
1. Les. Lesene hiše so gorkeje in bolj   suhe,   kakor kamnitne, vpotrebujejo maio prostora , pa so ognja
nevarne, gnjilobi podveržene, in — drage. Še bolj drage bodo prihodnjič, ker cena lesa vedno kvi-ško gre.
Prevdariti se mora o lesovini sledeče;
1.  Lastnosti lesa za stavitev;
2.  Posekanje in hranitev prikladnih debelj;
3.  Znamnja zdraviga in bolniga lesa;
4.  Razpokanje, skrivitev in vsahnitev lesa;
5.  Pomogleji, les gnjilobe in strohnjenja obvarovati, in njega terpežnost pospešiti;
6.  Shranitev lesa;
7.  Lastnosti iglatiga, in
8.  Lastnosti listnatiga drevja. —
1.   Kar les za stavitev sploh vtiče, mora gospodar gledati, da les ni premlad, ampak do-rašen; da debla so zdrave in ravne. Tudi kje drevo raste, je važno. Hrast, na priliko, ki na mastni zemlji raste, ne da tako terdniga lesa, kakor če na suhim peskovitim svetu stoji, ako-ravno njegova zunanja podoba je lepa. — Drevje, ki na polnočni strani gore raste, je ravnejši in bolj-šiga lesa, kakor drevje južnih strani. — Drevesa, ki gosto vkup stoje, boljši les dajo, kot po samim stoječe itd.
Ozir imeti se mora
2.   na čas sekanja dreves. Pravi čas sekanja (Fallungszeit) je silne važnosti, pa je tudi mnogo misel v tem. Po nekterih deželah, kakor na Saksonskim, je po zakonu zapovedano, stav-bini les pozimi sekati, tudi na Prusovskim je razločno zaukazano, da le ob najsilniši potrebi se sme poleti les za stavitev poderati; in ta zapoved se opravičuje s tem, da les, posekan spomladi ali poleti, kader je ravno čas njegove sočnosti^ prelahko gnije, ali saj znotrej strohni.
Skušeni tesarski mojster g. Pajk pa je v Novicah leta 1846 določno dokazal, da mizarski in tesarski les je nar bolje „zgodaj spomladi sekati, takrat kadar gorko prihaja; preobilna mokrota zgine iz lesa, sdk jame močno gibati se,lesne letine žilice in kitice se raztegnejo in se odprejo, iz njih kmalo z^ine zimska mokrota, zgošeni sok se v tem času nar ložeje in nar hitreje posuši; res je — pravi — da zimski čas sekani les je terji od spomladanskiga, pa je tudi bolj kerhek ali pust za vdelovanje, kakor spomladanski".
Ko je drevo, za stavitev namenjeno, posekano bilo, se mu mora koj s k o r j a oljupiti, da červički ali merčesi, ki pod njo bi gnjezditi utegnili, se lože j odpravijo; izjemši hovje, ktero se odskorjati ne sme: drugači bi mu po oljupljeni skorji smola odtekla, ktera za ohranitev znotranje njegove terpež-nosti je jako potrebna.
List 4.
Posebno se mora gledati na zdravje lesa. Torej je paziti
3. na znamnja zdraviga in bolniga lesa. Zdrav je les, če drevo poleti čverstiga in lepo zeleniga listja ali silovja je polno; če po deblu ni ne lukinj , ne poklin; če skorja je gladka in brez červojedine; če deblo je naravne zeleno-sivkljate barve, in ne postaja rudečkasto. Poslednja prikazen je znamnje znotranj e gnjilo be (KernfViuIe), ktera se tudi po plesnitvi korenin naznani.
Nadalje se zdravje lesa spozna, če je steblo ravno izrašeno, ter se ne krivi. Krivo ali vega-sto drevo je samo po sebi sumljivo, ker njegov les prelahko se zverže.
Ako je pa veršič vsahnjen, listje obledno, skorja gerbava, razpokla ali z maham silno obrašena, in če hovje smolnate gumbe na glavnim deblu ali med vejami ima, zamoremo na bolezin lesa soditi, in tako deblo za stavitev nikakor ni rabiti.
Včasih se zapazijo pogreški še le na otesa-nim lesu, kterih poprej na stoječim deblu ni bilo viditi. Tedaj je treba deblo pred na korenini, pa potlej ko je posekano, natanjko pregledati. Taki pogreški so: Poke in turi na deblu ali vejo^^ju, rak, gnjiloba u sredi debla itd. Tak les ni za stavitev, za mizarske dela se pa porabiti da.
(Dalje sledi.)
—    14    —
Znamnja dobriga in slabiga gradiva.
(Dalje.)
Ne manjši pazljivosti zasluži:
4.  Razpokanje, skrivi te v in vsahnitev lesa. Ako se les prenaglo posuši, ko je prej veliko zračne mokrine bil poserkal, razpokne in se zverže, ter za stavitev neha prikladen biti.
S kri vite v lesa (das Werfen des BauholzesJ se pokaže večidel takrat, kader nepopolnama suho deblo razkoljemo. Naj se tedaj debla žagajo, ko so popolnama suhe; da pa ne razpoknejo, hasni na obeh koncih s katranani jih namazati. Skrivitve se pa obvarjejo (Tebla, če se poč^asf iia zraku sušijo.
Gospodar, ki hoče hišo si postaviti, naj tedaj kolikor mogoče skerbi, da pripravljena lesovina se prav in počasf pred posuši, preden se rabi.
5.   Pomogleji, stavb i ni les gnjilobe in stuhnjenja obvarovati, in njega terpežnost pospešiti, so :
Terpežnosti lesa ne škodje ravno voda, ampak narveč s premi n mokrote insuhote: kajti je znano, da clo koli iz mehkigalesa, kteri vedno pod vodo stoje, veliko let terpijo; če so pa zdaj mokri, zdaj suhi, ob kratkim sognijejo.
Rahlja zemlja, ki mokrino k sebi pripuša, vertna perst, ralno polje so lesu zlo škodljive; bolj dolgo terpijo lesovi u terdim svetu, pa nar bolje u ilo-vini. Ako je treba, kole u dno zabiti, je gledati, da niso razpokli: vlaga se namreč u pokline vleče, in naredi, da les hitro gnije.
Hovje, posebno če smole obiluje, zoperstaja gnjilobi krepkeji, kot listnati les. Tako so na Pru-sovskim skušnje učile, da u tla zagojzdano kolje od gabra, lipe, breze, javorja, osike je bilo po treh letih, kolje pa od izhodniga javorja ali platana, in divjiga kostanja po štirih letih odgnjilo.
Nadalje so se prepričali, da koli, ki so bili s skorjo vred u zemljo zabiti,   so gnjilobi bolj zo-
—   18   -
perstali, kot olupljeni; da vsi drugi načini les obvarovati, na priliko, namazitev z oljnato barvo, z lanenim oljem, z lesno kislino itd. ne pomagajo nič-Samo ena naprava je bila koristna, namreč kole enmalo o ž ga t i (za 2 linii globoko), potem pa jih večkrat z gorkim, iz hovja ah' premoga pridobljenim katranam prav dobro nasititi. To nam da priložnost
6.  o shranitvi lesa govoriti.
U ta namen se morajo dile in podnice na suhim kraju tako skladati, da vsaka posebna dila, kar koli je moč, je od mnogo strani zračnima prepihu izpostavljena. Uversti se tedaj celimu skladu nekoliko poprečnih polen, in sklad se od časa do časa preloži, da to, kar je popred zakrito ležalo, tudi na zrak pride. Zaveten pokrov čez posamezne sklade lesa, ki jih dežja obvarje, je ravno tako potreben, kakor dobra podlaga, ki les zemeljske mokrine ohrani: kajti vsaktera premočitev zmanjša terpežnost žaganiga lesa.
Vprašati bi utegnil kdo:
Do ktere stopinje se mora les za stavitev posušiti, in z oziram na porabo, se zamore brez škode posušiti?    Odgovor je:
Vse terdne trupla zgubijo, kakor se ve, nekaj svoje terpežnosti, ako nimajo u sebi nekoliko potrebne vlažnosti. Kako dalječ se tedaj les za stavitev posušiti sme, brez da bi se njegova po-rabljivost ne zmanjšala, ni ravno lahko za gotovo določiti, ker razne podnebja po raznih pokrajinah, starost lesa in druge okoljšine u tej zadevi mnogo preminjajo. Nar bolje merilo tudi za to opravilo je lastna skušnja* Ob drugi strani je pa gotova, da nekolika i z s u š i t e v 1 e s a je neobhodno potrebna, če gospodar noče doživeti, da komej postavljena hiša bi o kratkim že hirala, in vedniga popravljanja potrebovala.
Poslednjič je še treba, dvojniga plemena lesa omeniti.
Hostno drevje je ali iglato ali listnato. O zadevi zidarskiga gospodarja bo tedaj koristno
7.  o lastnostih iglatiga drevja sledeče naznaniti:
Tamnozeleni, kot igla zaojstreni list, po kte-rim je iglato drevje ali hovje ime dobilo, da tudi znamko za razločitev hovja od listnatiga drevja. Drug žnamek pa, ki le mecesnu manjka, je celo leto obstoječi terpež šilovja. Debla so visoke, tanjke, in naravno kviško rastejo.
Izmed raznih plemen hovja,   ki na Slovenskim rasejo, so sledeče ugodne za stavitev: a) Hoja ali hojka.   Nje les je lep, žilovit, ru-menkljat, in ima le malo smole u sebi.  Žagati se dajo iz njega lepe bele dile, ki posebno za tla u izbah so prikladne. — Je i a, pri nas velika in čversta, je za postrehje (rušt) nar bolj porabljiva. b^ Bor, po severnih krajih doma, ima več smole, kot hojka, zatorej ne da tako belih dil, pa so vender dobre,  če se prevelike poletne vročine obvarjejo.   Borovina je precej terda,  pa vender pružljiva, ter se da za poverhnino fOber-bau) porabiti.
c)  Smreka. Nje les mora u pohištvu na suhim biti, ker o mokrim vremenu rad gnije. Popolnama u vodi se pa tudi jako derži, zatorej je smreka za kolje tudi vgodna.
d)  Mecesen je na Krajnskim, in na Austrian-skim sploh doma, in daje prelep les za stavbe* Mecesnovina ne razpokne iu se ne zverže: je
ravno tako na mokrih, kakor po suhih krajih porabljiva; voda seje skorej ne prime in je ne zamore pokončati.
(Dalje sledi.)
—   19   —
—    22   —
Znamnja dobriga in slabiga gradiva.
*'¦  .                    (Dalje.)
8. Lastnosti listnatitra drevja.
Listnato drevje se razloči od hovja ne le po listju, temoč tudi po vejovju. Listje odpade vsako jesen, debla so na verhu si malo podobne, kakor veje, ki^kviško nmie.                         ^
Izmed raznih fiemm listnatiga drevja gjoWriin[o tii le o naj važniših nekoliko natanjčniši. Wkd temi zasluži pervo mesto:                                             V
a) Hrast, kralj drevja. Ljudje menijo sploh, da hrasto vina je nar bolji les za stavitev, po- . sebno, ker nje terdina, težota in vlečljivost so si ' u pravi razmeri. Znana je tudi hrastova tterpež-nost. Tako na priliko, so se u starih cerkvah iz 12. in 13. stoletja najdle podstrehja in drugi deli iz hrastoviga lesa, ki so še tako terdni in zdravi, da človek misli, da še le nekoliko let stoje.
Onovejši dobi so pa začeli tožiti, da hrasto-vina, ^^tiivbe porabljena, vender le kmalo konec vzame. Krivda poglavitna tega je, ker dandanašnji tudi nevgjDdno in slabo hrasto vino za stavitev porabijo, ali pa takošno, ktera ob nepravim času je bila sekana.
Silno napredovanje obertnije pospešuje veselje do zidanja; poslopja in fabrike se napravljajo sko-rej brez odihljeja; vse potrebuje lesa, in osobito hrastovine: tedaj je lahko razumeti — ker hrastje ne zraste čez noč, kakor gobe — da vse pograbijo, kar še stoji, staro in mlado, čversto in slabo hrastovino; tudi ne gledajo, kje in kdaj jo sekati gre.
Ravno tako se ne prevdari zadosti, da p o-samne plemena hrastov so sila različne, tedaj za stavitve nektere  bolj,   nektere manj   prikladne.
Da je hrastovina porabljiva, je neobhodno potrebno, daje popolnama dorašena; nedozorjena ne terpi dolgo, in od nje sostavljeni hišni deli poginejo kmalo. Gledati bi tedaj bilo, da se le do-zorj eni hrasti sekajo; mlado hrastičje naj se v a r j e.
Izmed mnogih hrastovih plemen je poletni hrast nar imenitniši. On zraste 100 do 180 čevljev visok, 4 do 6 čevljev debel; raste 200 do 400 let, in zamore starost 1000 let doseči. Deblo ima okroglo, les je težek, terd, čverst, vlečljiv, o mladosti bel, o starosti rujavkljat. To velikansko drevo raste po celi Europi, u pešeni, z bernjo in ilovco zmešani zemlji, raji po ravninah in niskih berdih, kakor na visokih hribih, kjer se le redko najde. Les poletniga hrasta je za stavitev nar bolj i.
Zimski hrast ali dob, 100 do 1^0 čevljev visok in 3 do 5 čevljev debel, dočaka 400 do 600 let starosti. Njegovo listje je veči kot per-viga, pa se pozneji prikaže; les je rujavo-rumen-kljat, Inknast, popokan in ne tako vlečljiv, torej manjši vrednosti, kakor poletniga hrasta.
Je še blizo 40 verst hrastov, kterih les je za stavitev več ali manj porabljiv; pa tudi kraj, na kterim, in podnebje, pod kterim hrasti rasejo, pripomoreta veliko u tverdino ali krepost lesa. Naj torej gospodar, ki hrastovine potrebuje, posebno po svoji okolici za-njo se ozira, ter naj po djan-skih skušnjah presodi, k ter o pleme bi bilo za rabo nar bolj prikladno.
b} Bukev. Nje les je čverst, pa červi ga radi glojejo, in vreme spreminljivo mu škodje. U stavitev se malokdaj porabi.
c)  Gaber. Les je terd in vlečljiv, torej prav ugoden ža izdelovanje nastrojev in mnogo porab-Ijiviga orodja.
d)  Jelša, prijatlica bregov, ktera po naših krajih zmirej bolj redka prihaja, za stavitev nima scer premočniga lesa, se da pa vender na močir-natih kraiih porabiti, ker u vodi jako sterpi. Tudi je jelšovina dobra za ogrado gnojnišč, za žlebe itd.
e)  Brest, nar bolj sili vremena zoperstane, se ne zverže, je čverst in vlečljiv, in červi se ga ne dotaknejo.
f)  Breza raste slabo, se lahko skrivi, je čer-vojedini podveržena, tedaj se u stavitev ne more priporočiti.
g)   Les topola in trepetljike je za dile dober.
h) Koristno drevo je akacia, o kterej so „No-vice^^ že velikrat govorile. Nje les je dober zastavitev, ker ga vreme ne spridi.
i) Javor daje čverst in terd les, vgoden za mizarske dela.
k) Lipa. Je več plemen. Drevo je slave in mnogotere koristi.
1) Jesen, krepkiga lesa, pa redek in predrag za stavitev.
m) Divji kostanj prelahko stuhni, torej ni za pohištva.
(Dalje sledi.)
—  23   —
Znamnja dobriga in slabiga gradiva*
(Dalje.)
//. Karanje.
Izmed kamnja so za stavitev naj važniši sledeče plemena:
i. Jederčnik ali granit je najterdniši kamen, za močno in temeljno zidovje posebno prikladen.   Obdelovati se pa teško da.
2.    Odlom lj eno ali neotesano kam nje [BruchsteineJ. Če je blizo zadobiti, torej prevož-nina ne draga, je dober kup stavivo. Ž njim seda močno in terpežno zidovje napraviti. Posebno je vgodno za podlago in kleti.
Stene iz taciga kamnja so pa navadno merzle, ker gorkoto hitfo skozi puste; tudi so rade mokre, ker mokrine spod zraka pijd. Torej se ravno od-lomljeno kamnje ne sme koj porabiti, ampak naj leži eno zimo vetriju izpostavljeno.
S k r i 1 e ali tako imenovani štirivoglati kamni se pa rabijo deloma za redne zidove, deloma če so predolgasti, u zavezo hišnih voglov, za stebre in obrobe. Tudi so prikladni za razne oboke, posebno pri mostovih, kjer imajo mnogoterniga stresa pre-terpeti.
3.  Apnjenik, posebno če je jederčast, ne razpade tako lahko, pije malo vode, torej je prav dober za stavbe pri vodah. Najterdniši apnjenik je rudečkasto-rumene barve; za njim pride svinkljati ali sivi.
4.  Peskovnjak ali pesen kamen. Če je jederčast, je dober za vsako rabo pri zidanju. Ker se da lahko obdelovati, je za verije in ograde prikladen. Pešeniga kamna je mnogo verst. Rudeči kremenitni peskovnjak se u skrile obdeluje, pa pod milim nebam ne terpi dolgo, ker mokrino pije. — Ilovnat peskovnjak zoperstane krepko ognju, naredi pa mokro zidovje, ker tudi veliko mokrine na se vleče. — Apnoviti peskovnjak ne razpade tako lahko, ter se zmirej bolj osuši in otverdi. Torej ga zidarji visoko čislajo; samo vročine ognja ne more prenesti, tedaj se ne sme za ognjiša, peči, ognjopaži itd. vzeti.
Sploh se mora pešeno kamnje nekoliko časa ležati pustiti, preden se vzida, da se skusi po mrazu in vročini. Tudi je treba za take kraje zi-dovja, ki posebne terdnosti potrebujejo, naj terd-niši peskovnjake izbrati,  in jih, kolikor gre, ob-
—    26    —
zorno (horizontal) položiti,   kakor peskovnjak navadno tudi u zemlji leži.
5. Glinasta plena (Thonschiefer) je nar slabiši gradivo, ker lahko razpade, tudi od velike teže se razdrobi. Sinja plena je pa dobra za pokrivanje.               (Daij* sledi.)
—    27    —
Znamnja dobriga in slabiga gradiva.
(Dalje.)
lih Opeke. Navadno se za temelj ali podzidje hiše kamnje porabi; veči del zidovja se pa z opekami (ceglam) sostavi. vTorej je važno, da se dobre opeke pripravijo. Že policijski red zaukaže, k a-ko sne morajo opeke biti. Opeka za zid mora 12 palcov dolga, 6 palcov široka in 3 palce debela biti.
Ko se opeke kupujejo, naj se gleda, da so dobro žgane; naj se v poskušnjo nektere razlo-mijo, da se vidi, če znotrej ni kaj nežganiga ila ali debeliga peska. Še slabeji je pa, če il pred žganjem ni dobro gnjeten in vdelan bil, torej marsikaj koreninčja ali travnih stebličkov noter ostane, ktere je oginj scer pokončal, u opeki pa majhne cevčike zapustil, ki narede, da je opeka manj terda, in da zmerzlina va-njo pride.
Opeka, da je dobra, mora biti lepo rudeča in svitla. Lahko u roki deržana, če se s kakim železarn vdari, mora jarno zazvoniti. Če se u vodo položi, ne smejo preveliki zračni mehurčki se vzdigniti. Ako se taki pokažejo, je gotovo znamnje, da u notranjim opeke so votli cevčiki, o kterih smo ravno govorili. Robi opečni morajo ojstri, poveršina gladka in brez pokhn biti.
Strešna opeka (strešnik, korec) mora prav čisto in gladko poveršino imeti. Če se pri zadej napravljenim nosu derži in lahko s kladvam vdari, mora kot steklen zvon zazvoniti. Posebno pri strešnikih je vse na tem ležeče, da so dobro žgani, ker drugači o požaru lahko popokajo.
Strešnik mora biti 14 palcov dolg, 7 palcov širok, y2 palca debel.
Ako bi nikakor ne bilo mogoče, prav dobrih strešnikov dobiti, se zamorejo clo slabi s tem poboljšati, da se močno razgrejejo in u vroč katran pomočijo.
Za tlak ali dlažbo se posebne opeke napravijo, ktere so štiri- ali večvoglate. Da so ter-pežne, morajo nar manj 2 palca debele biti *)•
(Konec sledi.)
—   30   —
Znamnja dobriga in slabiga gradiva.
(Konec.)
IV. Pesek.
Pesek je potreben za napravo opek inmavte. Nar boljši pesek je iz kremenitigazernja, ki uroki je ojster ošlatati, in le malo perstenih delov u sebi ima.
Pesek, ki je nečist ali z debelim grušičem zmešan, se skozi omrežje premeče. Pesek pa, kterimu je preveč persti primešane, se z vodo očisti. V. Apno.
Dobro žgano apno se spozna po lepo beli barvi, in če se presuje, da nekoliko zazvoni, z vodo zmešano pa kmalo zašumi.
Apno, z drobnim peškam zmešano, da mavto ali kreč. Dobre mavte si napraviti 3 se vzame en del apna in dva dela čistiga drobnigapeska; ako je pa apno zlo mastno, se mu mora nekoliko več peska primešati, nasproti temu merico peska vmanj-šati. Vode se toliko prilije, da mavtakot vlečljiva tekoča snova od ometačke se loči.
Da je apnena mavta dobra, se spozna po tem, če se z ometačko va-njo vreze, da nobene apnene pruge ne postanejo, — gotovo znamnje, da sta se apno in pesek u eno popolnoma enako mešanico zjedinila. Da se to doseže, mora delavec, ki apno gasi in s peškam meša, jako marljivo se obnašati, torej naj se mu tudi nekoliko več plačila obljubi.
Marsikaj bi bilo še povedati o potrebnim gradivu ; tode o tem, in o nekterih dotičnih znajdbah novejše dobe govoriti si prihranimo za drugo pot.                                                          J. š.