& n' Posamezna Ste Bbročnina listu : Celo leto 80 dia* pol leta din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. fatten Jugoslavije: Celo leto 140 din. Insevati all oznanila se zaračunajo po dogovorni url večkratnem Inseriranju primeren popnsL u^ravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. 58. štev. c#: .****■«*, »iAAZA Hiadiistn polititeli list za slonenslio ljudstvo Maribor, dne 7. maja 1924. Poštnina plačana v gotovini.. STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban §1113. Imetnik XVI. Mesto idej fraze. Ideje so predpogoj za duševno življenje poedinega človeka. Kar je kri za telesno življenje, so ideje za duševno. Človek brez krvi je mrtev. Človek s slabo krvjo ali z nezadostno količino krvi, ni zdrav in jak, marveč slab, boležljiv ali vsaj dostopen za različne bolezni. — Človek brez idej je duševno mrtev. Njegovo življenje je bolj podobno živalskemu, nego človeškemu. Od kakovosti in količine idej je docela odvisno notranje duševno življenje, ki raste ali pada s to kakovostjo in količino. Kakor poedincu tako so tudi strankam ideje potrebne. Pristaši: to so telo stranke, ideje pa tvorijo dušo. Naj si šteje stranka še toliko pristašev, ako nima pravega, določenega in doslednega idejnega programa, ' ne more se imenovati velika., Naj si ima človek še tako veliko telo, katero na zgoraj ‘zaključuje ogromna glava, velik se tak človek ne more imenovati, ako v njem počiva mala duša. Večino stranke tvorijo njene vzvišene ideje, njen program, ki je prožet z visokimi cilji ter daje načela za udejstvovanje stranke in njenih pristašev na vseh poljih človeškega življenja. Ako pogledamo v svet ter natančneje posniatramo stranke, ki so sedaj v poedinih državah okupirale ves | javni teren .ali pa se borijo za prvenstvo, ne bi mogli reči da povsod idejna njihova moč odgovarja zunanji materialni .sili. Na Italijanskem je ena sama velika stranka, ki se imenuje Mussolini. S tem je označen njen program. — Italijanski fašizem nima programa. On idejno živi od nacionalističnih fraz in gesel. Nastal je kot odpor proti komunističnim .bombastičnim frazam in obljubam. — Idejno je še Slabši kakor komunizem, ki ima vsaj v glavnih točkah začrtan program. Naj si je komunističen program izvršljiv ali neizvršljiv, program je. Fašizem pa ne razpolaga niti s takšnim programom. Njegov početnik in vodnik .Mussolini se trudi, da bi poedina fašistična načela ni gesla zbral v program. Dozdaj se še mu ni posrečilo, ker se nasilje in zakon, idealizem in materializem, krščanstvo in poganski nacionalizem ne dajo spraviti v harmonično skladnost programnega načrta. Bo torej tudi v bodoče moral Mussolini v fašistični stranki nadomeščati program. On, ki je v stranki absoluten vladar z močjo in opremo diktatorja, je tudi glavni duševni element v stranki. Ko njega ne bo več, bo stranka ostala konglomerat ljudi brez notranje duševne krislalizacijske točke. Drilhal bo, ki se bo razkropila v posamezna krdela, katera bodo sledila poedi-nim .voditeljem ter se pobijala med seboj, in to na temelju istih nacionalističnih fraz. V Nemčiji je piri volitvah v nedeljo, 4. maja splavala na površje nemško-naeijonalna stranka. To je stranka brez programa. Dvignile so jo nacionalistične •fraze, nemško-narodna gesla ish obljube o vstajenju Nemške, Kako pa si ta stranka predstavi ja izvršitev obveznosti, ki jih ima Nemčija izpolniti vsled izgubljene vojne, v katero j.e nemški imperijalizem zapletel polovic® sveta, ali naj Nemčija sploh izplačuje odškodnino Franciji kr drugim državam in kako naj spravi skupaj v to svrhe potrebne ogromne svote, o tem si gospodje atomski nacij onalisti niti ne belijo glave. Iz svojih ust ibridi s j o kasr na debelo nemškonae tonalne krilatice o nezasluženi «nesreči nemškega naroda, o absolutni nekrivdi Nemčije na izbruhu svetovne vojne., o veliki krivici, ki jo ves svet prizadeva Nemčiji. Vzporedno s tem frazastisn izkrivljenjem dejstev plavajo nemške nacionalne sanje o veličini Nemčije, o njeni slavni armadi, o vzpostavitvi nemškega veličja in nemškega imperializma. Programa si ta stranka dosedaj še ni izdelala, «svoje mišljenje in svoje notranje nagibe pa je izdala s tem, da je kandidirala dva glavna pobornika nemškega imperijalizma velikega admirala Tirpitza iri načelnika nemškega generalnega štaba, generala Ludendorffa. Ta stranka nemškonacionalnih fraz in germanskih nacionalističnih stremljenj pomenja nevarnost za Evropo an normalne razmere med poedinimi državami. Ako bi kot odgovor na nemškonaeionalni rezultat volitev v Nemčiji pri volitvah na Francoskem prihodnjo nedeljo se ojačile radikalne nacionalistične struje, bi la opasnost bila še večja. V naši državi se bori za priznanje in nadvladanje formula o narodnem edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jeli ta formula program ali samo fraza? Program ne more biti, ker se glavne programne točke morajo opirati na fakta, narodno edinstvo pa ni takšno dejstvo. V poštev pride v prvi vrsti vprašanje o narodnem edinstvu Srbov in Hrvatov. Ogromna večina hrvat-skega naroda zanika to edinstvo, ker se/čuti kot poseben, od Srbov ločen narod. Po modernih pojmih se mora pri določitvi narodnosti vzeli v glavni poštev psihologični moment notranjega čuta. Proti temu notranjemu čustvu ne moreš ne poedincu ne celemu narodu vsiliti narodnostno oznako. Naj se teoretično vprašanje o narodnem edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev reši tako ali drugače, faktum je, da ti trije predstav- j ljajo, ako se nočejo priznati tri narodi, vsaj tri ločene j narodne individualitete s tisočletnim zgodovinskim raz- j vojem, z lastno narodno tradicijo, in kar je poglavitno, i z lastno kulturo: materialno, duševno, versko in mo- ! ralno. So torej tri narodne individualnosti, pa ne ena. V istini narodno edinstvo ni program, narodno edinstvo je samo poglavitno, reči smemo oficijelno geslo, ki bi naj dalo motivacijo za velesnbstvo. Pašič—Pri-bičevič, ki sta sedaj na vladi proti veliki večini naroda v Jugoslaviji, sla glavna klicarja fraze o narodnem edinstvo in obenem glavna pobornika velesrbske ideje. Velesrbstvo pa je negacija narodnega edinstva srbo-hfvatsko-slovenskega, kakor je Velesrbija negacija Jugoslavije. Na podlagi fraze o narodnem edinstvu sta Pašič—Pribičevič pobijala in še vedno pobijata idejo sporazuma med Srbi na eni, Hrvati in Slovenci na drugi strani. In vendar je rešitev «države in njena pravilna ureditev edinole v sporazumu med tremi. Sporazum torej ni samo fraza, marveč je državotvorna in za državo programatična ideja. Trije tvorijo državni narod, zato se država ne more urediti in konsolidirati drugače, kakor v sporazumu med tremi. Med Slovenci sta zadnji čas buknili na dan frazi o republiki in federativni državi. Na čelu te frazeologije se je pojavil gospod Albin Prepeluh, urednik »Avtonomista«. Ali je ta frazeologija potrebna? Ali ne zadostuje jasni avtonomistični program , Slovenske ljudske stranke? Federacija je zveza (foedus — zveza) avtonomistično organiziranih pokrajin v eno državo. To zadostuje in to stoji določno in jasno, in sicer z največjo jasnostjo v programu SLS. Radič dosedaj svojega programa še ni preciziral. Kar se pa tiče republikanstva, ni bistvena stvar. Francija je republika in obenem najbolj centralistična država v Evropi. Kaj bi takšna držav na ureditev pomagala Hrvatom in Slovencem? Irci so republikanci, imajo svojo avtonomno Irsko, poleg tega pa priznavajo angleškega kralja. Socialisti so po programu republikanci, vodja angleških socialistov Macdonald pa je sedaj predsednik ministrstva angleškega kralja. Radič svojo mirotvorno republiko tolmači kot ljudovlado, kot vlado naroda v občini, v okraju, v celi hrvatski deželi, «kralj v Beogradu kot reprezentant države ga ne ženira, njegovi poslanci v Beogradu so kralju prisegli ustavno zvestobo. Republikanstvo je torej drugovrstna stvar, prvo in poglavitno je avtonomija, brez katere ni federacije. Zato je v naši stranki prostor za republikance in monarhiste, samo da so istinski, prepričani avtonomisti. Gospod Albin Prepeluh, ki se je postavil pod Radičevo pokroviteljstvo, se lovi za fraze, ker bi rad ulovil posla niški mandat. Stališče slovenskega naroda pa je, da bodo slovensko politiko narekovali Slovenci, ne pa Hrvati, kakor tudi Srbi ne. Slovenski program o ureditvi naše države smo si izdelali Slovenci. To je program Slovenske ljudske stranke, program določnih, jasnih načel, ne pa skupek fraz. Ker je zmaga v idejah, bo tudi avtonomistični program SLS med Slovenci ostal zmagovit , Politični položaj. Rešitev krize: delovna vlada. Kralj je ostal dosledno na stališču, ki ga je zavzemal od početka krize Pašiče-ve vlade, da namreč parlament mora delati ter rešiti nekaj nujnih zakonov, predno se razpišejo nove volitve. Pašič pa je bil na stališču, da parlament ne sme delati, ker en, gospod Pašič v njem nima večine, marveč razpisati se morajo nove volitve, katere bo on sam.vodil, in sicer tako, da dobi s svojim značajnim zaveznikom »integralnim Jugoslovanom« Pribičevičem večino. To Pašičevo zahtevo je kralj takoj izpočetka odklonil in dosledno odklanjal do današnjega dne. Demokratski časniki že lažejo od 27. marca, da ima Pašič mandat za volilno vlado, da bo 3. maja zadnja seja parlamenta, da sledi potem razpust parlamenta in nove volitve. — Danes, 7. maja, pa je stališče takšno, kakršno je bilo 27. marca: kralj zahteva delovno vlado in odklanja volilno. Pašič mora torej ugriznili v kislo jabolko dela v .parlamentu in s parlamentom. Iver se mu bo ta« poizkus, kakor se da sklepati iz parlamentarnih in izvenparla-mentarnih prilik, ponesrečil, je pričakovati, da pride po tern vrsta na Davidoviča in opozicijonalni blok, da sestavi delovno vlado. Na kopčno rešitev krize bo torej še treba nekaj časa čakati. Sklepi ministrskega sveta. Na seji ministrskega sveta v soboto je poročal zunanji minister dr. Ninčič o zunanjepolitičnem položaju. Nato so določili podrobnosti potovanja kraljeve dvojice v Pariz, ki se bo vršilo dne 25. t. m. Kralja spremljata ministrski predsednik in zunanji minister. Na predlog notranjega ministra se je sklenilo, da se madžarske politične -organizacije prepovejo, ker se je dognalo, da so šle daleč preko svojega dovoljenega delokroga «in da gojijo iredentizem. Prepovedan je nadalje tudi kongres madžarske stranke, ki bi se moral vršiti te dni v Velikem Bečkereku. Igra predsednika skupščine. V soboto, ko se je pred skupščino prebrala ostavka vlade, so se poslanci opozicije obrnili tudi do Ljube Jovanoviča, ki je kot predsednik narodne skupščine enkrat v ostavki, drugič pa zopet ne, kakor mu pač boljše kaže. Da predsednik ignorira celi parlament, se je izkazalo takole: Zemljoradnik Lazič: »Zahtevamo od skupščine dela. — Predsednik Jovanovič: Nema odgovorne vlade. — Zemljoradnik Moskovljevič: Dajte nam besedo! — Predsednik: Nema riječi. — Potem se od raznih strani slavi zahteva, naj se prečitajo predlogi, ki so pred parlamentom, predsednik pa odgovarja: »Više nema govora!« — Nato se ču-jejo protestni klici: To je tiranija! To pomeni uzurpiranje in zlorabo oblasti! Vi ste v ostavki in ne morete predsedovati. Vi ste predsednik, kadar nas rabite, kadar vas pa skupščina rabi, pa niste predsednik, ampak samo radikal! — Ko se tako protestira, se predsednik izgubi iz dvorane. Radičev proglas. Proglas Radičeve stranile po sklepih seje, ki se je vršila zadnjega aprila v Zagrebu, je velika uganka. Režimski listi so takoj raztrosili o njem dvojne vesti. Po enih naj bi ta proglas zelo naglašal republikanstvo, po drugi pa naj bi bil skoz in skoz veliko popuščanje od dosedanjega programa HRSS. Prve vesti so imele namen očrniti Radičevce pred krono, druge pa pred hrvatskim seljaštvom. V dunajskem listu »Die Stunde« je v soboto izšel tudi nekak radičevski proglas in sicer v obliki poročila iz Beograda. To poročilo prevaja nekaj točk proglasa baje doslovno, druge pa opisuje, glede verodostojnosti je pa zelo sumljivo, ker že začenja z neresnico, da se je dne 2. t. m. proglas tiskal ter izdal. To je neresnično in iz tega bi se dalo sklepati, da je celo poročilo naročeno iz Beograda. V resnici je izšel proglas šele v pondeljek kot posebna izdaja »Slo-bodnega Doma«, ki je bil pa zaplenjen, da se bo glede proglasa lahko še naprej v kalnem ribarilo. Volilni sporazum med Radičevci in Bunjevci. Vodstvo HRSS je obvestilo vojvodinske Bunjevce, da HRSS ne bo kandidirala v onih krajih, kjer bodo Bunjevci ali Šokci nastopili s svojo listo. Vojvodinski radikali. Akcijski odbor radikalov iz Vojvodine in Slavonije je v nedeljo zboroval v Beogradu. Na zborovanju je bilo tudi več ministrov, glavna besedo so pa imeli sami radikali iz Vojvodine, ki sa zahtevali, od vodstva stranke popolno prostost za svoj akcijski odbor ter sklenili, da v bodoče lahko v Vojvodini kandidirajo samo vojvodinski kandidati in ne oni, ki bi jih vodstvo stranke postavilo iz Srbije. Glede avdijence Radičevcev prišejo beograjske »Novosti«: Krona smtra, da bi se morali tudi Radičevci na kak način predstaviti in sicer z ozirom na dosedanjo prakso in pa za to, ker so prvič v Beogradu. Krona se ne ozira na njih izjave v javnosti in listih, da so pripravljeni iti na dvor na prvi poziv, ampak se pred vsem drži formalnosti. Radičevci stoje na stališču, da se ni treba posebej prijavljati, ampak naj se jih, kakor druge parlamentarne skupine pokliče. To stališče je pravilno, ker se doslej sploh šet nikdar ni o tem razpravljalo, ali se naj parlamentarne skupine prijavljajo, ali pa naj čakajo na poziv. Poleg tega je pa treba imeti še posebno obzirnost napram strankam, ki imajo republikanski naziv, ter je treba preiti razne formalnosti, ki bi bile ne zgodne za stranko takega značaja. V takih slučajih se bolj računa z voljo stranke za svetovanje in priznanjem faktične monarhije, kakor pa z dvorskim ce-remonijelom, pa naj je ta tudi španski. Od Radičevcev se pač ne more zahtevati, da se naenkrat odrečejo svoji preteklosti, ubijajo sebi ugled ter dajo proti sebi orožje svojim nasprotnikom. Če se ta spor ne reši v potrebnem smislu, lahko doživimo zelo resno situacijo. Po volji g.. Pašiča šo Hrvati našli zaprta vrata parlamenta, sedaj sa pa po sami kaprici pripravlja, da se pred njimi zapro tudi vrata dvora., Po svetu. Nemške volitve. V nedeljo so se v Nemčiji vršile volitve nepričakovano miniò in z nepreveliko udeležbo. Volilo se je vsega skupaj celih 75 list, ker so se v zadnjem času razne stranke razdelile še na posebne skupine ter postavile še svoje posebne liste. Od volilnih rezultatov, ki so znani, izvzemši nekaterih spornih mandatov, dobijo stranke od desne na levo: Skrajni nacijonalisti, Hitlerovci, fašisti itd., ki se nazivajo Deutschvölkische Partei 30, Deutschnazionale Partei 96, Deutsche Volkspartei 16, demokrati 28, centrum 64, socialisti 103, komunisti pa 60 mandatov. Drhgo odpade na razne male pokrajinske stranke in frakcije. Kakor se vidi, so se pričakovanja popolnoma uresničila. Pol je na desno, pol na levo, v sredi je pa premalo in novi Reichstag najbrž ne bo mogel delati, ker bodo meščanske republikanske stranke preslabe proti nacionalistom in monarhistom, če ne bodo imele trajne podpore od socialistov. Republikanci so samo centrum, demokrati in socialisti. Komunisti seveda tildi, a oni ne bodo delali ž njimi, če se ne bo ustvarila trdna koalicija med demokrati, centrumom in socialisti s skupaj 195 poslanci, potem ne bo republikanske večine v Reichstagu proti monarhistom, ki imajo že sedaj 189 poslancev in bodo še nekaj pridobili iz malih strank. Komunisti^bodo hodili seveda svoja pota In meščansko-republikanski blok bi z njimi ne mogel vedno računati. Bolgarija in Rumunija. Med Bolgarijo in Rumunijo sO se vršila pogajanja za zaključitev nekaterih konvencij. Ta pogajanja so se pa sedaj razbila, ker so Rumuni po svoji navadi preveč zahtevali. Izjava o zunanji politiki Italije. Na zadnji seji italijanskega ministrskega sveta je dal Mussolini tudi nekaj izjav o zunanji politiki. V prvi vrsti je omenil predstojeći sestanek z belgijskima ministroma Theunisom in Hymansom v Milanu ter obisk čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Razgovori, ki se bodo vršili s temi ministri v Milanu in Rimu, utegnejo po Mussolinijevem mnenju imeti precejšnjo važnost za italijansko zunanjo politiko. Odnosa ji s Turčijo so povsem razjasnjeni. Italijanski poslanik Montagna v Angori je lahko zagotovil Izmet pašo, da ne -stremi Italija za nikako politično ali gospodarsko ekspanzijo na ozemlju nove turške države, s katero hoče živeti v najboljših odnošajih. Pogajanja z Anglijo so dovedla do povoljnih rezultatov v vprašanju Jubalanda, ki ne more biti v nobeni zvezi z vprašanjem Dodekaneza. Prijateljski duh, ki* preveja Macdonaldovo vlado, je najboljši porok, da bodo rešena vsa vprašanja v obojestransko zadovoljstvo. Italijanski režim na Reki. Dne 2. t. m. je na Reki prevzel posle novoimenovani prefekt comm. Sorge. Sprejel je zastopnike državne in občinske uprave in izdal na prebivalstvo proglas, v katerem pravi, da stopa s tem dnem Reka v okvir normalne italijanske državne uprave. Nemški in italijanski nacionalisti iščejo konflikte z Rusijo. 1. maj so izrabili nemški nacionalisti in talijanski fašisti, da zavedejo svojo vlado v konflikte z Rusijo. V Berlinu je policija aretirala nekega komunističnega agitatorja iz Stuttgarta, ki ji je pa med potjo utekel v poslopje ruskega poslaništva. Rusko konzularno osobje seveda ni pustilo, da bi policaji stikali po hiši in iz tega bi sedaj radi skovali nemški nacijonalisti diplomatski incident med Nemčijo in Rusijo. Italijanski fašisti pa iščejo povod za nekaj podobnega v tem, da je bivši poslanec italijanske komunistične stranke Bombacci na 1. maja v družbi nekaterih drugih komunistov obiskal rusko poslaništvo. Tipografski štrajk na Ogrskem. V Budimpešti so včeraj zopet začeli izhajati listi, ker se je v ponedeljek končal tiskarski štrajk, ki je trajal cele štiri tedne. Časopisna podjetja imajo škode nad eno milijardo ogrskih kron. Spor med angleško vlado in liberalci. Radi odklonitve od liberalcev predlagane reforme volilnega zakona, ki je propadla v parlamentu, je prišla vlada Mac-donalda navzkriž z liberalno stranko. Dasi nekateri vsled tega prorokujejo nastop resne krize, ki bi mogla imeti zà posledico zopetne volitve, merodajni politični krogi ne dvomijo, da bo delavska vlada ostala še dalje na krmilu, ker jo tembolj podpirajo konservativci. Na vsak način labouristi liberalcem ne bodo odnehali in bodo, če treba, rajši šli zopet v volivno borbo, v kateri utegne liberalna stranka jako slabo odrezati. Konservativci se za vsak slučaj pripravljajo s tem, da proglašajo za svoj bodoči program pametno socialno politiko. Ponatrejene železniške karte v Rumuniji. Železniška kontrola v Rumuniji je odkrila neobično prevaro na železnicah, ki je prinesla Rumuniji neprecenljivo škodo. Neka družba je izdelovala že leta ponarejene železniške karte, katere so se prodajale skoro na vseh postajnih blagajnah že mnogo let. Država je oškodovana za milijonske svote, ki se bodo šele ugotovile po natančni preiskavi, sigurno pa je, da so ogromne ter so največ pripomogle do velikega deficita, katerega izkazujejo rumunske železnice. Sedemstoletnica vseučilišča v Neti polu se je začela praznovati dne 2. maja. S svečanostmi je spojenih več znanstvenih kongresov. Predavanj je bilo priglašenih okoli 200. PraAujejo dve obletnici: 650 letnico smrti Tomaža Akvinskega in 200 letnico rojstva Emanuela Kanta. Slavnostna govornika sta pater Agostino Geme-Ü, rektor katoliške univerze v Milanu in profesor Artur Liebert, predsednik Kantovega društva. Predava tudi profesor Einstein, o zadnjih zaključkih svoje relativi-; tetne teorije. Izdali so dve veliki znanstveni deli: zgodovino neapolske univerze in pa zbrana dela Domenica Cotugno, enega največjih anatomov preteklega stoletja. Gimnazijo »učenega Neapola« omejajo že Strabo, Seneca in sv. Avguštin. Normani so ji dali veliko pravic. Bolj natančna so poročila iz časa vlade Staufovca Friderika II. Leta 1224 je izdal v Palermo razglas, ki ga smatramo za ustanovitev univerze. Visoka šola, »studio generale«, je bila državna, kar je bila za tiste čase nekaj izjemnega. — Pod vladarji iz rodbine Anjou je univerza še posebno napredovala. Na njej je deloval Tomaž Akvinski, študirala sta pa na njej Boccaccio in Petra-uca. Novo poslopje se je zgradilo leta 1877 in danes je ta univerza največja v Italiji ter ena največjih v Evropi. ——m—mm——M———BMBWjgiawwainiwmi Dnevne novice SLOVENSKEMU KRŠČANSKEMU DELOVNEMU LJUDSTVU 1 Junija tega leta preteče 30 let, odkar je dr. Krek pri »žibertu« poleg vižmarskega mostu ustanovil »Slovenske katoliško delavsko društvo.« Dan, velepomemben ne samo za slovensko krščansko socialno delavstvo, marveč za celokupni krščanski, politični in kulturni pokret med Slovenci! Kajti iz skromnega »Slovenskega katoliškega delavskega društva« niso samo zrastle delavske krščansko socialne strokovne organizacije tja do Jugoslovanske ; strokovne zveze, marveč tudi mogočna Slovenska kršč, ! sociaina zveza, naša prosvetna malica; pobude in ideje, ! ki so se sprožile in predebatirale v Slovenskem, katoli-škonarodnem društvu, pa so tudi preoblikovale takratno katoliškonarodno gibanje v Sloveniji, mu dale času primerno smer ter dovedle do ustanovitve Slovenske ljudske stranke, te najmogočnejše politične organizacije slovenskega naroda. Krščansko socialna delavska organizacija je potem vedno korakala prva v boju za politične, kulturne in socialne pravice slovenskega ljudstva; bila je zenica v očesu pokojnemu našemu Kreku. Kako sijajno vlogo je igrala v borbi za splošno in enako volilno pravico, ki je pravi začetek osvobojenja vseh narodov bivše monarhije, tudi slovenskega! Naša krščansko socialna delavska organizacija ni hila nikoli ozkosrčna; zbirala je v duhu Krekovem okoli sebe vse: obrtnika, kmeta, inteligenta, oziroma jim dajala pobude za politično in socialno osvoboditev izpod jerobslva liberalnega kapitalizma, nemške in domače birokracije in reakcijonarstva. Zato bo letošnja 30 letnica naše delavske organizacije praznik vseh stanov, vseh posameznikov, ki se zbirajo okrog prapora Slovenske ljudske stranke. Vsi moramo po svojih močeh prispevati, da bo ta proslava čim svečanejša in mogočnejša! Spored je za enkraf določen sledeče: Sobota, 31. maja: Pozdravni večer v Rokodelskem domu. Nedeljo, 1. junija: Ob pol 8. uri položi deputacija venec na grob umrlega Janeza Evangelista Kreka. Ob 8. uri sv. maša z nagovorom v cerkvi sv. Jožefa. Ob 9. uri slavnostno zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma. Govorita dr. Andrej Gosar in poslanec Franc Kremžar. Ob 3. uri popoldne občni zbor Delavske zveze v Rokodelskem domu. Ob 7. uri zvečer priredi Krekova mladina slavnostno predstavo »Divji lovec« v dvorani Ljudskega doma. 1. junija bo praznik krščanskega in socialnega dela med slovenskim ljudstvom, spomin na borbe in zmage, vzpodbuda k novemu delu in novim zmagam! Pripravljalni odbor. Pri Sv. Jerneju pri Ločah je v nedeljo, dne 11. maj-nika, po predpoldanskem cerkvenem opravilu shod Slovenske ljudske stranke, odnosno Kmetske zveze. Na shodu govori poslanec dr. Hohnjec. To so »uspehi.« Vuzenica in Sv. Anton na Pohorju sta veljala že od nekdaj po naprednem časopisju kot dve glavni demokratski trdnjavi in to radi rodbin Mravljak, ki sta dva stebra podpornika naprednjaštva. Mravljaki, v Vuzenici in pri Sv. Antonu so že od nekdaj zagrizeni liberalci in vsakdo bi pač pričakoval, da stoji demokratska stranka v Vuzenici in pri Sv. Antonu naravnost brilijantno, a je ravno nasprotno res, kakor nam je to razkril »Tabor« od dne 6. t. m. Oblastno v od s hr o JDS v Mariboru je določilo za zadnjo nedeljo »Taborovega« urednika Ozima in bivšega brivca v škofovih zavodih v Ljubljani g. Do-ležala, da sta se napotila k Sv. Antonu in v Vuzenico, Pri Sv. Antonu sta ta dva junaka kar javno zborovala in konečno po »sijajnih« njunih govorih sta osnovala JDS krajevno organizacijo pri Sv. Antonu in v Vuzenici. Tako mogočni napredni trdnjavi, kakor sta ravno omenjeni, pa še krajevnih -organizacij nista imeli, to pa govori več nego dovolj o prodiranju demokratske stranke med ljudske sloje. Kar pri naših demokratih niso dosegli Kukovci in Špindlerji v dobi 20 let, to bodo sedaj bivši škofovi brivci! Stranka, ki po_, tolikih letih obstoja in neprestanega boja šele v letu 1924 ustanavlja po svojih glavnih postojankah krajevne organizacije, je na presneto hromih nogah . . . Krvavi rezultati. Pod tem zaglavjem je priobčil »Na rodni Dnevnik« izpod peresa bivšega »Taborovega« glavnega urednika Reharja članek, v katerem razpravlja razne uboje, ki so se zgodili zadnji čas na Slovenskem Štajerskem. Kakor »Tabor«, »Jutro« in »Narod« beleži tudi Rehar v radikalnem glasilu, da ti uboji izvirajo iz SLS političnega prepričanja in iz katolicizma. Po konstataciji g. Reharja smo mi Slovenci slabši nego Makedonci in Albanci. Gospod Rehar je očividno že pozabil, da je bil baš on kot »inteligent« in naprednjak celo predsednik tolovajske orjunske bande v Mariboru, ki je po razbojniško udirala v tuje lokale, pretepavala ljudi, metala bombe, ki so zahtevale več smrtnonevarnih človeških žrtev in kradla. Gospodu Reharju je izginilo iz spomina, da je bil on kot predsednik mariborske Or-june radi fantalinsko podlega dejanskega napada obsojen na večtedensko ječo, katero je presedel v jetniš-nici mariborskega okrožnega sodišča. Pod Reharjevim predsedstvom je uganjala mariborska Orjuna po Mariboru in okolici tako divjaška razbojništva, da je morala celo beograjska vlada, kateri so balkanska nasil-stva vsakdanji špas, njeno delovanje prepovedati in prepovedi še do danes ni dvignila. Človek ala Rehar, katerega italijanaško surova nrav se prav nič ne razlikuje od fašistovske podivjanosti, pač nima vzroka, da bi se javno v listu zgražal nad posurovelostjo Štajercev. Da se pri nas žalibog dogajajo slučaji ubojev in pretepov, k temu je največ pripomoglo demokratsko orjunaško učiteljstvo, ki mesto versko-nravne vzgoje, uvaja že v ljudske šole sokolsko-orjunsko pretepaštvo in kačje sovraštvo do vsega, kar ne trobi v divjaški — napredni rog. Ako hočejo naši naprednjaki in lažiinteligenti, jiin bomo mi osvežili zločine, katere so zakrivili oni od preobrata do danes in priprosto kmetsko ljudstvo bo uvidelo, da je ono glede srčne kulture še vedno veliko viš- je, nego pa naši naprednjaki, ki so celo organizirani, v pretepaških organizacijah kakor sta Orjuna in Sokol. »Učiteljskemu Tovarišu« v pouk in tolažbo. — Ker »Učiteljski Tovariš« pe prore najti dppge poti,, da bi agitiral proti Cirilovi tiskarni, hoče zito porabiti dopise »Slov. iGospodarja«, kjer se naše zavedno, in razsodno ljudstvo pritožuje nad slabimi učitelji. Ljudstv« je hvaležno listom iz Cirilove tiskarne, da zamore v njih javposti naslikah ljudi, ki delajo učiteljskemu stanu sramoto, ljudstvu pa nepopisno moralno škode. In tako »U. T.« dne 1. maja daje nauke, da se naj učitelja Kramberger Jožefa naznani šolski oblasti zavolj» pohujšljivih pesmi. Bodite mirni gospodje okoli »U. T.« Naše ljudstvo ni tako nerazsodno, kakor ga vi slikate i» hočete imeti» ampak je tako razsodno, da je to naznanilo že storilo in čaka samo na to, ali bodo višji gospodje svojo dolžnost storili ali ne. Izvemo namreč iz krogov najpriprostejših staršev, da je nabrano še več materiala proti učiteljem, kakor je g. Kramberger, o katerem bi ne bilo vredno pisati, ako ne bi bilo škoda naših otrok in ljudstvo je sedaj samo radovedno: ali je višjim gospodom kaj na tem, da učitelji izvršujejo svoje dolžnolsi, kakor bi morali namreč s poukom in pa tudi z vzgledom v in izven šole. Pevski zbor Slov. kat. izobraževalnega društva v Celju priredi v nedeljo, dne 18. t. m. ob pol 4. uri popoldne v Narodnem domu koncert s prav lepim sporedom. Vse l jubitelje lepe pesmi uljudno vabimo, da se koncerta udeleže, ker jim bode nudil res poseben užitek. Iz žalostnega ppglavja o neenakopravnosti. Muslimanska »Pravda« je prinesla iz Travnika to-le zanimivost: Erare humanum est, praviLatinec in mi smo skušali skraja vsak nebratski izpad ublažiti in izbrisati z zgoraj citiranim rekom. A danes pa moramo žalibog beležiti, da postaja ta erare pri bratih Srbih pravilo brez izjeme. Bedasti pogon Srbov za hegemonijo in srbski šovinistični nacionalizem sta rodila upravičen odpor pri Hrvatih in Slovencih in ta odpor grozi danes celo obstoju s krvjo ustvarjene naše države. Srbska hegemonistična in šovinistično-nacijonalistična bolezen se širi polagoma tudi v vojsko. Pri vsaki priliki je med vojaštvom opazovati, da se postopa s Srbi čisto drugače nego pa s Hrvati in Slovenci. Evo samo eden tak primer iz Travnika: V Travniku je slavilo vojaštvo katoliško Velikonoč. Na velikonočno nedeljo' so dobili katoliški vojaki nekoliko čorbe in , nekaj, govedine, večerja pa je bila mnogo slabša, kakor druge dni. Glede službe pa se katolikom ni niti najmanj olajšalo. Na dan pravoslavne Velike noči pa so dobili pravoslavni vojaki 30 pečenih jancev za obed in praznično slavlje se je vršilo brez službe cela dva dni. Vojaška komanda v Travniku daje srnaovcem na razpolago vsaki dan erarične konje, katere jezdari ta divjaška druhal daleč okrog po okolici Travnika. Zadnje dni pa je prosila u~ prava nadškofovskega dijaškega semenišča v Travniku vojaško komando, naj jej ta dovoli, da lahko uporabi na dan orlovskega izleta vojaško vežbališče za telovadbo. Dobila je odgovor od komandanta: Na vojaško vežbališče se ne sme pustiti versko-politične parade. Za orlovske prireditve je dovolj na razpolago: cerkev, džamij in privatnih dvorišč.« Ob koncu svojega travniškega poročila še dostavlja »Pravda«; Kmalu bomo doživeli, da bo pri nas vsako vojaško taborišče nudilo verno sliko beograjskega parlamenta. Pašičev neuspeh v Bjelini in veliki župan. Beograjski radikalni krogi priznavajo, da znači toliko razhob-nani Pašičev shod v Bjelini velik neuspeh. Računali se najmanj s 30 tisoč prebivalcev, dočim se je zbralo vsega skupaj komaj 4000 ljudi. Radikali sedaj dolžijo bjelin-skega velikega župana, da je kriv neuspeha, ker ni uporabil vseh sredstev, da zbere na shodu čim več pristašev; Najbrž bo veliki župan v Bjelini radi tega odstav-Ijen. Kipar Ivan Sojč v Mariboru, Cankarjeva ulica štev. 26, je izgotovil za župno cerkev v Št. Janžu na Dravskem polju izredno umetnino, ki zasluži vse priznanje in našo posebno pozornost. Gre za obhajilno mizo, ki je po svoji izvršitvi nekaj čisto drugega, ko pa smo vajeni videti to opravo v naših cerkvah. Sojčeva obhajilna miza je namreč iz hrastovega lesa z vrezanimi pozlačenimi reliefi in o-kraski, arhitektonično lepo porazdeljenimi. V sredini na vratih ima reliefa »Kruh angelski« in »Kruh deviški.«; tema ob strani sta velika reliefa »Zadnja večerja« in »Pomnožen je kruha«, ki jima sledita dva manjša »Jezus ft stotnikom« (Gospod, nisem vreden) in »Melkizedekova daritev,« Reliefe ločita po dva enaka predrta ornamenta, ki ponazorujeta klasje in grozdje. Kljub temu, da je obhajilna miza dolga 9 m, je vse vmerjeno z enotno skladnostjo in napravi na gledalca ter opazovalca kar najugodnejši utis. Ni tu mesto, da bi obširneje orisali to umetniško delo, lei hvali nad vse svojega mojstra. Le to bi po-vdarili, kako malo ljudem je znano umetniško snovanje našega skromnega kiparja Sojča, ki je v gotovih ozirih v svojih umetninah edini med Slovenci. Kdor je imel priliko pogledati v njegovo delavnico bližje in natančneje, se nehote začudi, s kakšnimi načrti in deli se je bavil in se bavi ta mož. Za svoja dela je pač dobil priznanja in odlikovanja na raznih razstavah; želimo, da bi mu tudi narod, katerega zvesti in nepotvorjeni oblikovalec je Sojč v vseh svojih umetninah, ne ostal dolžan grenko zasluženega plačila. — Jošta. Poziv. Slavnemu občinstvu si dovoljujemo kar naj-uljudneje naznaniti, da s 1. majem t. 1. ustavimo razpošiljanje naših koledarjev za leto 1924 na posamezne naslovljence in prosimo vse one prejemnike, ki so prejeli kakor naš žepni koledar (Mi slepi) tako tudi primemo o-krožnico in položnico in ki še do danes niso plačali koledarja v določeni ceni 20 din., naj isto nemudoma blagohotno store in ne vračajo naših koledarjev nazaj. V slučaju, da je morda kdo izgubil našo položnico, mu na željo pošljemo drugo. Nadejamo se, da se vsi,-ki še niso naše koledarje plačali, v prvih dneh radevolje odzovejo naši prošnji in pošljejo imenovani znesek. Preplačila bomo koncem tega meseca priobčili v vseh časopisih Slovenije. — Pripominjamo, da imamo še v zalogi okrog 800—900 izvodov in se obračamo na vsa plemenita srca, naj pristopijo k našemu društvu kot podporni člani, za katere znaša letna članarina 20 din. Vsakdpr, ki pristopi od 1. maja t. 1. dalje za podpornega člana za 1. 1924, dobi koledar za polovično ceno 10 din., da tako vsaj deloma krijemo naše velike izdatke, ki smo jih imeli za tisk in vezavo koledarjev. Ako nam koledarji ostanejo in mi izgubimo pri tem tisoče dinarjev, bodo oškodovani s tem naši sotrpini in mi. Smo trdno prepričani, da slednjega nihče ne želi in bo radi tega vsakdor, ako še nima našega koledarja, pristopil za podpornega člana k našemu društvu s pristojbino 20 din. in kupil še koledar pod našo lastno ceno 10 din. Prijave in naročila prejema pisarna Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Pri pismenih naročilih pošiljamo položnico, da p. n. naročniki nimajo posebnih stroškov. Vsled prvomajskih preglasov je bilo v Novem Sadu aretiranih 18 komunistov. Policija je sedaj izpustila 13 aretirancev, dočim jih je pet še pridržala v zaporu, da jih preda sodniji. Povodenj. Največ škode dela na travnikih in njivah na štajerski in hrvatski strani Sotla, kadar zapusti svojo strugo in se razlije po obsotelski dolini. Ako nekaj dni močno deži, se razlije Sotla in ostane razlila po par dni. Pri razlitju izruje krompir ter poblati osevine in osobito pa še travnike. Radi poplave trpijo Obsotelčani vsako leto vsaj enkrat, navadno pa še večkrat. Redko katero leto lahko beležita štajerski Obsotelčan in pa hrvatski Zagorec, da bi bila seno in otavo spravila na varno, ne da bi ga bila poplavila ter poblatila Sotla. — Zadnje dni je zopet močno deževalo, posledica tega dežja je, — Sotla se je razlila in bo uničen krompir, osevine, seno pa bo oblateno in ga ne bo mogoče niti kositi, ©bsotlčani so radi le poplave hudo prizadeti. Krvave posledice agrarne reforme. Ogrska Altruistična banka je pred preobratom posedavala ogromno posestvo v Lazarevu v Vojvodini. Posestvo jo po preobratu prišlo pod agrarno reformo, banka ga je pa kljub temu razprodala kmetofn, ne da bi država protestirala. Pri delitvi zemlje dobrovoljcem so se zopet spomnili na posestvo Altruistične banke ter ga razdelili par sto dobrovoljcem. Ifo so ti sedaj hoteli nastopiti svojo novo posest, so jih že pričakovali lastniki-kmetje, ki niso na noben način hoteli prepustiti dobrovoljcem svoje, postavno pravilno kupljene zemlje. Prišlo je do ljutega pretepa, ki se je končal s streljanjem. Bilo je na obeh straneh več težko in lahko ranjenih. Kmetje, večinoma Nemci in Madžari, so odposlali posebno deputacijo v Beograd, isto so pa storili tudi dobrovoljci. Vlada bode morala sedaj rešiti to vprašanje, da zadovolji obe Stranki. Žena — vodja razbojniške bande. Osješki listi prinašajo tole zanimivo vest: Preteklega tedna so orožniki v vasi Vrbova polovili člane razbojniške družbe, ki je dologo časa ropala in kradla okrog Nove Gradiške. Na čelu bande je stala neka ženska. V Vrbovo se je doselila pred dvemi leti s svojim možem ter se nastanila pri seljaku Marku Zuziji. Bila je vedno elegantno oblečena, tako, da so jo kmetje imenovali »židano gospo«. Zuzija, pri katerem je stanovala, je bil tat in ropar, njegov oče, poštenjak, mu je pa vedno prelil, da ga bo izdal, če se ne poboljša. Ker se je Zuzija zbal očetovih pretenj, ga je nekega dne ubil in skrivaj zakopal. Umor je ostal neodkrit. Zuzija si je sestavil razbojniško družbo, v kateri sta se udejstvovala tudi zakonca, ki sta stanovala pri njem. Oropali so blagajno davčne oblasti v Sisku. Pri delitvi plena je prišlo do prepira, radi česar sta se zakonca hotela preseliti drugam. Ko pa sta hotela odnesti svoje stvari od1 Zuzije, je ta ubil noža in enega njegovih tovarišev, ki so mu hoteli pomagali pri pese-litvi. Po tem činu, ki ni mogel ostati neodkrit, se je Zuzija sam javil sodišču, kjer je priznal ludi očetomor. Obsojen je bil na 20 let ječe. Za njim je prevzela vodstvo razbojnikov »Židana gospa«. Pod njeno komando je družba napravila več predrznih vlomov in ropov v okolici Nove Gradiške. Orožniki so prišli družbi na sled vsled izdajstva enega člana. Močna četa je obkolila Vrbovo in ujeli so vse razbojnike skupaj z «židano gospo«. Prepeljali so jih v ječe osiješkega sodišča, kjer se sedaj nahaja poleg slavnega Garage, njegov konkurent razbojniški slavi, ki pa je ženskega spola. Npž mu je zasadil v trebuh. Žganja se gotovo v naši državi v nobeni pokrajini tolikanj ne popije, kot ravno v Bosni in Hercegovini. Bosanec in Hercegovac pijeta žgano pijačo v vseh letnih časih, ob vsaki:priložnosti in to stari in mladi, moški ter ženske, bajram in krstno slavo, cerkvene godove, vse to treba temeljito zaliti z rakijo, ker sicer ni pravega veselja in zabave. In posledice tega brezmejnega žganjepitja? Razbita ler uničena družinska sreča, porušeni domovi, kri, letanje k sodniji, ječe, in še vešala.Tako je tudi te dni nosil v svojem komaj osemnajstletnem srcu musliman Meho Bašič iz Sarajeva neko bolest. Da prepodi slabo razpoloženje, je popival celo noč ter celi dan, a predno se je podal k počitku, je še stopil v neko gostilno in tamkaj pil rakijo in pivo. Ravno v isto gostilno je stopil tudi čevljar Hu-san Omerbašič. Ko je Bašič zagledal Hasana, se je spom nil, da mu je la pred leti prodal čevlje, ki so pa bili bolj slabi in jih je Bašič kmalu razkadil: »Vsi čevljarji ste lopovi«. Hasan mu je zopet vrnil lopova, oba sta serza-pela obmetavati z muslimanskimi kletvicami ter psovkami, a kobečno je začutil Hasan Bašičev nož v trebuhu. Bašič sicer Hasana na srečo ni smrtno zadel, ampak ga je samo težko poškodoval in sarajevsko sodišče mu je prisodilo samo 5 mesecev ječe. Dve nesreči zadeli invalida. Ubog invalid z družine si je zbil v Križevcih majhno kolibico iz desk in tamkaj prodajal razno drobnarijo in je na ta način preživljal sebe in svoje. Pred dvema tednoma ga je obiskala nesreča: v kolibici je izbruhnil ogenj in mu uničil prodajalno in blago. Kljub nesreči invalid ni obupal, ampak si je zbil drugo kolibo in jo postavil daleč prot od prve. S časom si je nakupil razne drobnarije in trgoval kot pred požarom. Te dni pa ga je doletela druga nesreča. V Križevcih je divjala nevihta, vihar je zagrabil ravno invalidovo kolibico, jo dvignil v zrak, vsa drobnarija se je razletela po ulici, a ko je koliba priletela iz višine na ulico, se je razletela na drobne kosce. Kako si bo ta ubogi invalid opomogel iz te druge nesreče, znaj sam Bog! Nove cigarete. Uprava monopolov se je odločila izdati novo vrsto cigaret najboljše kvalitete pod imenom »Karagjorgje«. Ker naša država ne pridela tako finega tobaka, ga bo naročila iz Smirne in Grčije'. Nove cigarete bodo izdelane in stavljene v promet v začetku junija. Razglas monopolske uprave. Uprava državnih monopolov v Beogradu je z cdlokom z dne 3. maja 1924, Pr. br. 17.393, povišala z dnem 5. maja 1924 ceno tobačnim klobasam za žvečenje od 70 din. na 100 din. za 1 kg in cigaram brazilkam od 90 din. na 100 din. za 100 komadov. Tobačna tovarna v Mostarju zaprta. Zaradi prevelie produkcije in slabe razprodaje tobačnih izdelkov so zaprli tobačno tovarno v Mostarju in odpustili skoro vse delavce. Obdržali so jih le toliko, kolikor jih je treba za nadziranje zalog. Obrat bodo odprli še le čez nekaj mesecev, toda v znatno ožjem obsegu kot doslej. Za pomožno kočo pri Piskernikovem zavetišču v Logarski dolini so darovali: B. R. 295, Pinter & Lenard 50, Kravos 30, Machaček 20, Odsek amateriotografov SPD v Mariboru 500, Franjo Majer 50, Ellinger 20, Lavrenčič Viktor 20, Golubovič 20, Schell 10, skupaj 1015 din., tvrdka Feldin en zavitek s štirimi kosi domačega platna. Vsem darovalcem se v imenu Savinjske podružnice SPD najlepše zahvaljuje Brunon Rotter, Maribor, Krekova 5, ki sprejema še nadaljnja darila. Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je izdala s pomočjo izrednih denarnih prispevkov okrajnega zastopa mariborskega in Posojilnice v Narodnem domu v Mariboru prospekt, vsebujoč zgodovinsko črtico in splošno uredbo tega najstarejšega kmetijskega zavoda, pogoje za sprejem učencev in praktikantov, hišni in šolski red, učni načrt itd., kar mora zanimati napredne kmetovalce in njih sinove, od kojih najboljši se naj strokovno izobražujejo v kmetijskih šolah za njih prevažni poklic. Sedemnajst slik predočuje razne objekte vinarske in sadjarske šole. Ta prospekt znači nekak mejnik v razvoju 52 let starega zavoda, kojega uredba se bo morala radi nedavno izvršenega izjednačenja — unificiranja — vseh kmetijskih šol v državi spremeniti v mnogih pravcih. Dobiva se pri ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru proti plačilu 5 dinarjev za tiskovni sklad, naložen v navedenem denarnem zavodu v svrho kritja tiskovnih stroškov in omogočenja izdanj še drugih spisov kmetijsko-gospodarske stroke, za kar se preplačila hvaležno sprejemajo. Boksmaniia. V osurovelosti, s katero je svetovno-vojni zločin udaril nesrečno človeštvo, zavzema eno prvih mest tudi manija za boks in rokoborbo. Prej smo med svetovne prvake šteli odlične može na polju umetnosti in vede, dela in misli, danes pa imamo žalostna znamenja dobe tudi svetovne mojstre brutalne sile. Kolikokrat smo se že in se še zgražamo nad španjolsko bikoborbo, nad kanadskimi boji petelinov in nad drugimi blodnjami človeške družbe, ki .se naslaja ob krvi in mukah, danes pa imamo v zadnje mestece raznešen kult brutalne pesti. Kakor Španjol z največjo naslado motri boj človeka z razjarjenim bikom, tako danes pri nas vsi sloji z naslado gledajo, kako si dva človeka lomita rebra, razbijata nosove itd. Današnja doba si je privoščila kult pesti in ta se papine sveti kot kaka pridobitev ali kak napredek med starimi divjaškimi igrami Špancev, Sicilijancev, Kanadžanov in drugih. Kult pesti je raztrosil vse polno mojstrov, šampijo-nov, prvakov in junakov, ki služijo lep denar s lem, da se pred publiko tolčejo med seboj. Svetovnega mojstra boksa je dala zaenkrat Francija v osebi Carpentierja. Ta je razbil že precej nosov, polomil že mnogo reber in potuje kakor kak knez iz dežele v deželo, iz kontinenta v kontinet. Zadnjič je nastopit na Dunaju in iz dunajskih listov, ki se na dolgo in široko bavijo z njegovim nastopom, se zrcali vse, kar premore miselnost in duševnost današnjega syeta napram surovi sili. Eni z naj-večjo naslado in natančnostjo opisujejo vse udarce, tehtajo in merijo najnatančnejše oba borilca, drugi kritizirajo način borbe in tretji, ki so pa žal v manjšini, priznavajo sedaj več ali manj odkritosrčno ogabnost cele boksmanije. Borba med Carpentierjem in Angležem Townley-jem se je vršila na dunajski Hohe Warte dne 1. maja popoldne. To je bilo sicer določeno za prejšnjo nedeljo, a se radi slabega vremena ni moglo izvršiti. In da je svetovno moj s terski boks padel ravno na prvi maj — ( praznik dela, je tudi žalosten memento za današnjo dobo. Milijoni in milijoni delavcev stradajo in trpijo, delo ne vživa pravega priznanja in spoštovanja, svetovni mojster boksa pa nastopa pred lisočglavo množico, ki plačuje za vstopnico po naši valuti od 300—400 dinarjev. Zmagovalec v surovi borbi odnese zdravo-valutno milijonsko nagrado, delavci pa v skrbeh za svoj vsak- danji kruh praznujejo praznik dela in koliko jih je še na žalost tudi izmed njih, ki se pridružujejo vsem drugim slojem ter se s težko prisluženim denarjem naslajajo v kultu pesti in sile. Ko je prišel francoski boksač na Dunaj, so ga silno slovesno sprejeli in navdušeno pozdravljali, o4> kand* borbe so ga pa izžvižgali, ker je svojega angleškega nasprotnika pobil na nedostojen način. Boks ima namreč svoja pravila in v okviru teh pravil so pripuščeni boksačem vsi načini glede dostojnosti in neriostojnosti borbe. Ko je Francoz zadal Angležu silen udarec v oko, da je bilo vso zalito in krvavo, ko ga je vsekal ob brado, podrl na tla, ga je končno sunil še v želodec, ko s* baje še ni dovolj dvignil od padca. Publika je začela tedaj vžigati in psovati in sedaj se po Dunaju silno mnogo razmotriva o tem, ali postopal francoski boksač točno po pravilih ali ne. Ta razmolrivanja niso nič manj surova od same borbe, a vendar je na sreča, še precejšen del javnosti, ki boks in boksmanijo v splošnem obsoja. K tem seveda ne smemo prištevati podjetnike, ki imajo sedaj hud »Katzenjammer«, ker so mesto pričakovanih 80.000 gledalcev, spravili skupaj samo dobrih 20.000 in imajo sedaj seveda precejšen deficit. Med onimi, ki iz čistih namenov izvajajo konsekven ce iz boksa na prvi maj, se je eden prav dobro oglasil s člankom v Neues Wiener-Journal«, kjer pravi: Preljubi Carpentier, v boksmaniji te je Dunaj navdušeno pozdravljal, potem le je pa izžvižgal, ko se je spomnil, da je dostojnost le več vredna in blagodejnejša, kakor pa surovost, ki se še toliko drži predpisov. Ljubi Carpentier, za žvižganje ne bodi hud in v odškodnino za to sprejmi zahvalo, da si pametnim ljudem mnogo pripomogel pri delu za ozdravljenje od boksmanije. Slučaj dunajskega boksa lahko velja tudi za vse druge kraje, kjer-vlada veselje in zanimanje za to. Da se ne pogreznemo v surovosti, bi se moralo skrbeti, da ljudje svoje mišice in moč posvetijo koristnemu delu in lepšemu športu, če pa pridejo poklicni boksmojstri, prvaki in junaki med nas, naj se pa le bijejo med seboj po mili volji, da bodo gledalci, kakor na Dunaju, prej ozdravljeni od ostudne boksmanije. MARIBOR, Kopoškft c. 19, Iz Maribora. »Jutrov« advokatski pfaročevalec iz Maribora. Zadnjič smo obsodili »Jutrovo« krivično in ostudno gonjo proti bivšim avstrijskim oficirjem povodom poročila o redukciji pri Jadranski banki, »Jutro« je vse to potuhnjeno požrlo, nam pa je podtaknilo »advokaturo za Nemce«, češ, da smo se ogrevali za nekega uradnika nemškega rodu pri podružnici Jadranske banke v Mariboru. Kdor je našo notico bral, se bo spomnil, da smo tega Nemca samo le mimogrede omenili in da je glavna stvar obsodba »Jut-rove« gonje proti bivšim avstrijskim oficirjem, ki so Slovenci in so za Jugoslavijo več storili, kakor pa mnogo ljudi okrog »Jutra« in posebej še »Jutrov« mariborski dopisnik, ki je, mimogrede povedano, najbolj osovražen, kjer je doma, potem tam, kjer je kedaj deloval ter uživa žalosten sloves skrajno razdiralnega elementa in za vsako družbo bolezensko-zagrizene nadloge. »Jutrov« odgovor na našo pravično zavrnitev gonje proti proti bivšim avstrijskim ofieirjem-Slovencem nudi vsakomur dokaz, kako se pri »Jutru« zavija in uganja demagogija. Seveda, če ima »Jutro« advokata za poročevalca, potem je pač naravno, da se advokatura tam išče, kjer je ni. Umrl je včeraj g. Strašil. Gospod Strašil je znan drug stare mariborske tvrdke Felbcr in Strašil. Pogreb rajnega se bo vršil v četrtek popoldne na Pobrežje. Ogenj pri bohovski smodišnici. Okrog 10. ure zvečer je obvestilo vojaštvo mariborsko požarno hrambo, da je nastal ogenj v stražnici pri smodišnici v Bohovi. Požarna hramba se je takoj podala na mesto požara z avtoturbinsko brizgalno in posrečilo se ji je ogenj, ki je objel že celo streho, po kratkem naporu udušiti. Ogenj je nastal vsled pokvarjenega dimnika; vojaki so si v peči prehudo zakurili in iskre so švigale pod streho skozi vratca v dimniku ter zažgale krov. Da ni bila mariborska požarna hramba takoj na mestu požara, bi se lahko dogodila usodna nesreča, ker stoji stražnica v neposredni bližini smodišnice. Da sjo Orliči korajžni tiči, bodo pokazali v nedelje, dne 11. t. m. ob petih popoldne v telovadnici čč. šolskih sester pri orlovski naraščajski akademjii. Da bi videli njih življenje v telovadnicah, bi pač nihče ne podvomil niti pri najsijajnejšem vremenu, da ne bi šel pogledat prvega javnega nastopa mariborskih orlovskih naraščajnikov. In kakšna presenečenja nam pripravljajo! Ko bi smeli povedati zaupane nam skrivnosti, bi pač ne mislili, da znajo naši malčki pogruntati take reči. Pokazali se nam bodo celo kot borilni vitezi. Zato, starši in vsi prijatelji orlovst-va, stopite v prodajalno Tiskarne sv. Cirila in si kupite za res mali denar vstopnico. Nedelj in čeprav lepih še bo več, a orlovski naraščajniki ne kažejo svojih smelosti in umetnosti niti vsake kvatre enkrat. Onim pa, ki tega ne berejo in ne vejo, naj pa iz prijaznosti povedo bralci tè vesti. Narodno gledališče. Danes, 7. maja »Čardaška kneginja«. Ab. C. II. citraški koncert v Mariboru. Kakor smo že poročali, še pripravlja tukajšnji citraški klub na II. kon- otvorjen. .Zg££rf čevljar stavi na obm i prihranite denar, ai tudi noge in obulalo. PZVONOUVAHNA „ZVONOGLA S" ' iff HITRA POSTREŽBA. ff PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE RAČUN .PRO illlir CS-:- Z A D RU2LNI -GOSPODAR 5KI -BANKI Pp MARIBOR.________W ____ OKUSNO IZDELANI BRONASTI ZVONOVI - HARMONI AKORDIČ TRAJNI GLASOVI •eert, ki se vrši v petek dne 9. majnika 1924 ob 20. uri v tukajšnjem Narodnem gledališču pod vodstvom gosp. Antona Bäuerle. Spored je lepo strokovno izbran in bode koncert nudil ceiij. občinstvu lep užitek. Tudi v kulturnem oziru je to lep napredek za naše mesto, kakor tudi za klub kot tak in smo prepričani, da bode ta koncert našel zadostno razumevanje pri vseli slojih. Z ozirom na ugoden kraj prireditve,, bode tudi publika lahko pozorno sledila posameznim izvajanjem in tako zadobila oni tihi, skromni občutek, ki ga ravno citre lepo vnesejo v globino duše. Namen je dober in skromen ter priporočila vreden. Vstopnina je nizka, tako, da se koncerta lahko udeleže vsi sloji. Predprodaja vstopnic se vrši pri dnevni blagajni Narodnega gledališča. Ples metuljčkov. Splošno znano je že, da priredi Olepševalno društvo za mesto Maribor »Ples metuljčkov« v Götzovi dvorani v soboto, dne 10. maja ob 21. (9.) uri. Veselični odsek se trudi, da nudi od boljšega najboljše, ter da pripravi obiskovalcem prav prijetne ure. Prijateljem plesa bodo proizvajanja priljubljene »Drave« pod spretnim vodstvom g. Skačeja pregnala ure kot trenutke. Prijateljem dobre kapljice se bo streglo z izvrstnim vincem. Toda tudi za abstinente je preskrbljeno, kot tudi za kadilce in sladkosnedeže. Pa še iz drugih razlogov ne bo nobenemu žal, ki poseti ta zanimiv ples. Naše mesto ima razmeroma obsežne javne nasade. Vzdrževanje istih stane Olepševalno društvo ogromne svote. Vendar še lepše namerava društvo vse urediti, da se bo nad lepoto nasadov divilo tudi razvajeno oko ter da bo vsakdo pod okriljem cvetlic in rastlin užival lepoto narave. Ker pa društvo ne razpolaga z dovoljnimi sredstvi, se je ono odločilo, prirediti ta ples, katerega čisti dobiček bo, upamo, velik prispevek za doseganje stavljenih ciljev. Zato bode vsakdo, ki ima zmisel za lepe nasade, že iz tega razloga posetil ples. Vabila so se že razposlala. Ako kdo pomotama ni prejel vabila, ga blagovoli dvigniti pri sledečih gospodih: pri predsedniku društva g. rač. svetniku šiška, linačno okrajno ravnateljstvo soba št, 32, nadalje pri odbornikih: g. dr. Hojniku, odvetniku, Aleksandrova cesta, in g. Arnimu Elingerju, trgovcu, Kralja Petra trg. Pevsko društvo »Luna« v Lajtersbergu-Krčevini prosi vse člane, da se zanesljivo udeleže sestanka v nedeljo, dne 11. maja, od 9. do 11. ure v gostilni pri Krambergerju na Aleksandrovi cesti. Posvetovalo se bo o prireditvi veselice meseca junija. Obenem se vabijo prijatelji petja, da pristopijo kot člani k omenjenemu društvu. — Odbor. Redno glavno cepljenje. Obligatorično brezplačno cepljenje proti kozam za vse one prebivalce mesta Maribor, ki še niso bili cepljeni in stari nad 6 mesecev, se vrši v času od dne 19. do dne 24. maja t. 1., vsak dan od 9. do 12. ure na mestnem fizikatu (Rotovž), soba štev. 7. Spored za poedine okraje je sledeči: I. okraj dne 19. 5., II. okraj dne 20. 5., III. okraj dne 21. 5., IV. okraj dne 22. 5. in V. okraj dne 23. maja. Dušica. Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus. (Dalje.) Ves ta čas se Julietta ni genila. Pa koliko je trpela v teh kratkih trenutkih, odkar je zadonel na hodniku Merlinov glas! Zgodilo se je! Ovadba je delovala! In ona, ona sama je z lastno roko poslala Medina nad moža, ki ga je ljubila —, V vsej strahoti je stal pred njo njen grdi, odurni zločin —! Pa prepozno je bilo za kesanje! Kaj se bo sedaj zgodilo —? Merlin bo naročil vojakom, naj preiščejo vso hišo. In tamle na kovčegu leži usnjata torbica in slutnja, nerazumljiva, pa nepremagljiva slutnja ji je pravila, da so .v njej papirji, ki bodo poslali njenega Pavla v smrt —. Oči šo ji visele na torbici kakor prikovane. Groza jo je stresala, vse njene misli, vse njeno koprnenje se je za hip osredotočilo na moža, ki ga je ljubila —, In planila je, pograbila torbico ter jo vrgla na divan. Nato pa je sedla poleg nje in razgrnila obilne gube svojega krila črez njo. In obsedela je, mirno in dostojanstveno kakor kraljica pa koketno kakor prava pristna Parižanka. — Vstopili so. »Niste sami kakor vidim!« se je odurno nasmejal Merlin. ' - ' jPJ® ! »Državljanka Jiiliettä Mavhjtj moj gost«, je dejal .Déroulède kolikor je mogel mirno. »Vem, nimam pravice zahtevati, da bi bili obzirni do mojih gostov, ampak ne pozabite, da smo sicer republikanci, pa obenem tudi sinovi Francije, ki so bili vedno vitežki do ženskega spola!« Merlin se je namuznil. Njegov pogled je obvisel na mladem dekletu. Tisto jutro, preden je odšel na svoj posel, je držal v rokah kos papirja in nanj je dekliška roka v šolar-skib črkah napisala ovadbo zoper državljana Dérou-lèda. Zdelo se mu je, da razume položaj —. »Ljubosumnost!« je mrmral. »Maščevati se je hotela nad njim!« In čisto zadovoljen je bil s svojo razlago. Kdo drugi neki bi naj bil napisal ovadbo, če ne tale ženska —? Njegova zaveznica je torej Pomagala mu bo. Sklenil je, da bo prijazen z njo. In to tem rajši, ker je opazil debel kovčeg pri pisalni mizi in ker se mu je zdelo, da je dekle pomenljivo pogledalo po kovčegu. »Odgrnite zastore!« je zapovedal vojakom. »Tema je kakor v kleti.« Zgodilo se je. Jasna dnevna svetloba je šinila v sobo in ledaj je Déroulède opazil, da je usnjata torbica izginila. In mu ni bilo treba mnogo ugibali, kje leži. Jùliettino široko razprostrto krilo mu je vse povedalo. Brezmejna hvaležnost mu je napolnila dušo. Pa vztrepetal je —. Merlin ni poznal prav nobenih obzirov. Če ji Zapove vstati, je izgubljena ž njini vred —. »Osumljeni sle, državljan Déroulède«, je začel Merlin, »da so v vaši posesli pisma in papirji, namenjeni za vdovo Capet. Odbor za javno varnost mi je. naročil, naj la pisma poiščem. Upam da se ne bodete ustavljali. Če se izkaže, da se nedolžni, — tembolje za vas!« Molče mu je izročil Déroulède sveženj ključev. Vsak odpor, tudi vsako besedovanje bi bilo brezmiselno. Vojaki so se lotili pisalne mize in kovčega. (Dalje prihodnjič). Proda se pritlična hiša z zelenjadnim vrtom in sadnimi drevesi, Maribor, Mejna ulica 30. Draksler. 285 Naznanjam sl. občinstvu, da izdelujem moške in ženske obleke po najnovejšem kroju in zmernih cenah. Vzorci blaga na ogled. Ivan Šmid, krojač, Maribor, Radvanjska cesta 11. 283 Premog iz svojega premogekopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1—L 107 Hunvodstičrto-satiiični list »Metla«, ki bode začel v maju t. 1. v Krškem vsako soboto izhajati, bo spravil vsakega v smeh in dobro voljo. Toda preden se na »Metlo« naročite, je potrebno, da si kupite zelo močne pasove in da se z njimi prav dobro prepašete, da se Vam pri čitanju zaradi prevelikega smeha kaka nesreča ne bode zgodila. — Ta »Metla« ne bode iz sirka, oziroma iz konjskih repov in griv, ampak iz prav močnih brezovih vej, s katero se bode brez usmiljenja pometalo. — Naročila na »Metlo«, kakor tudi eventualna naročnina (p-olletno 260 K, četrtletno 130 K), se pošilja za sedaj na tačasni naslov izdajatelja: Zlatko Planinc, Bolnica usmiljenih bratov, p. Novomesto, Kranjsko. 284 3—1 Strojno mizarstvo HOCHNEGER&WIHER Koroška c. 53 MflR BOR Koroška c. 53 se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi. Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi'. Postrežba točna! Cene zmerne 1 * * t * I * * * * i ilppppppM^PPPPPPRPAf Boljša šivilja za obleke gre šivat na dom. Naslov v uprav-ništvu »Straže.« 282 Cepano, žagano in okroglo kolje, tudi na vagone, prodaja poceni Franjo Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica št. 25. 274 5—1 Prodam motorno kolo NSU 3 HP, dobro ohranjeno, po nizki ceni. Vprašati: Maribor, Aleksandrova cesta št. 55 I 4. 276 3—1 Vinotoč Čepe pred Kamnico, 5 minut od opekarne, zopet