ISSN 0351-9716 LASERSKI POSTOPKI ZA[^ITE POVR[IN Miha ^ekada, Peter Panjan Institut "Jo`ef Stefan", Jamova 39, 1000 Ljubljana POVZETEK V prispevkuso opisani sodobni postopki za{~ite povr{in z laserjem. Za{~ita povr{in lahko poteka na tri na~ine: (1) Pri laserskem utrjevanju povr{in lokalno pregrejemo in zakalimo tanko podpovr{insko plast; varianta je lasersko pretaljevanje povr{in, kjer temperatura povr{ine za kratek ~as prese`e tali{~e. (2) Lasersko peskanje uporabljamo za hladno utrjevanje povr{in. (3) Difuzijskim postopkom je skupna aktivacija povr{ine ob so~asnem vna{anjudodajnega materiala. V uporabi so lasersko plinsko nitriranje, lasersko legiranje in lasersko opla{~anje. Laser methods for surface protection ABSTRACT State of the art in laser surface treatment techniques is described in this paper. The protection of the surfaces can be achieved in three ways: (1) At laser surface hardening the surface is locally annealed and quenched; its variant is laser surface melting, where the surface temperature exceedes the melting point. (2) Laser shot peening is used for cold hardening of the surfaces. (3) The diffusion techniques share a common feature of simultaneous laser activation of the surface and incorporation of the alloying material. The following methods are in use: laser gas nitriding, laser surface alloying and laser surface cladding. 1 UVOD Ustrezna trdota materiala je eden od klju~nih dejavnikov, ki odlo~ajo o uporabnosti in trajnosti orodja oz. strojnega dela. Intrinzi~na (lastna) trdota je snovna lastnost materiala in je odvisna od kemijske sestave. Pri dani kemijski sestavi pa lahko trdoto mo~no variiramo z ustrezno mikrostrukturo, tj. velikostjo zrn in fazno sestavo. Najve~krat trdoto pove-~amo s toplotno obdelavo ali z obdelavo v hladnem. Postopki utrjevanja masivnih materialov, najbolj raz{irjeno je seveda utrjevanje jekel, je dobro poznano in ga tukaj ne bomo predstavljali. Pa~ pa se bomo osredoto~ili na metode, pri katerih je postopek utrjevanja omejen na tanko obmo~je neposredno ob povr{ini, tj. od nekaj desetink milimetra do nekaj milimetrov. Osnovna prednost utrjevanja povr{in proti utrjevanju celotnega kosa je v tem, da je lahko osnovni material mehkej{i in s tem tudi bolj `ilav. Dobimo torej preprost kompozit: trda povr{ina na `ilavi podlagi. Postopki utrjevanja povr{in niso ostro lo~eni od postopkov nanosa prevlek na povr{ino. Medtem ko pri nekaterih metodah le spremenimo mikrostrukturo povr{ine (npr. toplotna obdelava), pa pri drugih vgrajujemo dodatne snovi v material (npr. anodna oksidacija, nitriranje), ~eprav o prevleki v klasi~nem pomenubesede {e ne moremo govoriti. Pri nekaterih postopkih sicer pripravimo prevleko, a zaradi {irokega difuzijskega spoja ni ostro lo~ena od podlage (npr. lasersko opla{~anje). Zares lo~eno prevleko pa dobimo {ele s postopki nanosa iz parne faze (PVD in CVD). 2 TOPLOTNA OBDELAVA POVR[IN O tolpotni obdelavi povr{in govorimo tedaj, ko lokalno segrejemo podpovr{insko plast, nato pa jo hitro ohladimo (kaljenje). ^e je ohlajanje dovolj hitro, pride do fazne transformacije in/ali spremembe velikosti kristalnih zrn. Metoda se najpogosteje uporablja pri jeklih, kjer odvisno od hitrosti ohlajanja dobimo razli~ne strukture: martenzitno, bainitno itd. Precej manj je toplotna obdelava raz{irjena pri drugih kovinskih materialih (npr. titanove zlitine). Medtem ko je pri toplotni obdelavi masivnih kosov v ve~ini primerov potrebno kalilno sredstvo (voda, olje), pa je pri toplotni obdelavi povr{in to ve~krat nepotrebno zaradi majhne toplotne kapacitete segrete povr{ine – okoli{ki material namre~ deluje kot dober ponor toplote. 2.1 Klasi~ni postopki toplotnega utrjevanja povr{in Indukcijsko utrjevanje (induction hardening) poteka tako, da nad povr{ino postavimo navitje (tuljavo), skozi katero spustimo mo~an elektri~ni tok (1). Zaradi indukcije se povr{ina segreje, zna~ilno do globine 5 mm. Postopek je primeren za utrjevanje rotacijsko simetri~nih izdelkov, kot so gredi, in za izdelke enostavnih geometrij, npr. zobov zobnikov. Tehnologija je relativno nezahtevna in omogo~a masovno uporabo za nizko ceno. Poglavitna slaba stran postopka pa je nefleksibil-nost, saj moramo obliko tuljave prilagoditi posamez-nemuizdelku, kar je povezano z ve~jimi stro{ki in mrtvim ~asom pri menjavi tuljave. Postopek ni primeren za utrjevanje izdelkov kompleksih geometrij, te`ave so tudi pri utrjevanju manj dostopnih delov. Precej{en problem je tudi izguba dimenzijskih toleranc, zaradi ~esar je pogosto potrebna dodatna obdelava. Plamensko utrjevanje (flame hardening) je dobro poznan in raz{irjen postopek, ki se odlikuje po zelo nizkih kapitalnih stro{kih in veliki fleksibilnosti. Ker je energija, ki jo dovajamo na povr{ino, precej{nja, je potrebno dodatno kalilno sredstvo. S tem so povezane tudi precej{nje deformacije izdelka. Uporablja se ga za utrjevanje povr{in zobnikov, gredi, kokil itd. Zaradi 4 VAKUUMIST 24/4 (2004) ISSN 0351-9716 same narave plamena je ponovljivost postopka relativno slaba. Obseg podro~ja, ki ga utrjujemo, je neenakomeren, obstaja pa tudi nevarnost lokalnega taljenja, zato zahteva plamensko utrjevanje precej{nje znanje operaterja. Dodatna ovira je ekolo{ka proble-mati~nost postopka in precej{nja poraba energije. Utrjevanje z oblokom (arc hardening) je primerljivo s plamenskim utrjevanjem. Zaradi stohasti~ne narave obloka je tako kot pri plamenskem utrjevanju podro~je utrjevanja slabo definirano. Analogno so prednosti postopka velika fleksibilnost in nizka cena. Utrjevanje z elektronskim curkom (electron beam hardening) poteka v vakuumu. Povr{ino izdelka lahko segrejemo z defokusiranim elektronskim curkom, s katerim zaobjamemo ve~je podro~je, ali pa izdelek skeniramo s fokusiranim curkom, podobno kot pri utrjevanju z laserjem (glej spodaj). Postopek je dobro ponovljiv, z minimalnimi deformacijami izdelka, vakuumsko okolje pa obenem {~iti pred oksida-cijo. Slabe strani pa izvirajo prav iz vakuumske narave postopka, saj je velikost izdelka omejena z velikostjo vakuumske posode, ~rpalna faza pa zahteva dodaten ~as. 2.2 Utrjevanje povr{in z laserjem (laser surface hardening) Uporaba laserja je zelo raz{irjena na podro~ju varjenja, rezanja in litografije, precej manj pa na podro~jutoplotne obdelave, ~eprav je laserski `arek zelo dobro definiran, lahko vodljiv in primeren za razli~ne geometrije izdelkov. Do pred nedavnim je bila omejitev nizka gostota mo~i dostopnih laserskih izvirov. Ena bistvenih prednosti je mo`nost utrjevanja poljubno omejenih podro~ij, tudi takih, ki so kla-si~nim postopkom te`ko dostopni (izvrtine, vogali itd.). Utrjeno podro~je ima zna~ilno debelino 0,2–3 mm in ima visoko trdoto, ve~jo obrabno obstojnost in ve~jo odpornost proti koroziji. Kalilna sredstva niso potrebna, saj je segrevanje zelo lokalizirano in je okoli{ki material dober ponor toplote. Lasersko utrjevanje poteka tako, da `arek skenira povr{ino (slika 1 sicer prikazuje lasersko pretalje-vanje, geometrija pa je podobna pri vseh laserskih postopkih obdelave povr{in) (2,3). Osnovni problem je precej{nja odbojnost kovinskih povr{in, npr. pri CO2-laserjuod 90 do 98 %. Odbojnost lahko zmanj-{amo z ve~jo hrapavostjo povr{ine, s segrevanjem povr{ine ali uporabo linearno polarizirane svetlobe, najve~ pa je v uporabi dodajanje absorptivnih prevlek. Primerna prevleka je grafit v koloidni suspenziji, zna~ilna debelina prevleke je 10–20 µm, kar zmanj{a odbojnost pod 20 %. Primerna debelina je pomembna: ~e je prevleka pretanka, prehitro odpari, ~e je predebela, pa lahko odparjeni material vpliva na dinamiko utrjevanja. Polega grafita so v uporabi {e prahovi iz sljude, nekaterih fosfatov (mangana, cinka, `eleza) in oksidov (cinka in bakra). Zaradi za{~ite izdelka pred oksidacijo kakor tudi zaradi za{~ite laserske optike pred parami je potrebno prepihavanje z inertnim plinom, najve~krat z argonom ali du{ikom. Le dobrih pet let nazaj je bil edini primeren laserski izvir (dovolj velika gostota mo~i in dolg ~as interakcije) CO2-laser z valovno dol`ino 10 µm (infrarde~e podro~je). Danes je na voljo Nd:YAG-laser z desetkrat manj{o valovno dol`ino, kar omogo~a prena{anje snopa z opti~nimi vlakni. Tako je fleksibilnost postopka precej ve~ja. Najnovej{i razvoj diodnih laserjev pa je omogo~il tudi njihovo uporabo v postopkih utrjevanja. Zaradi majhnih dimenzij jih lahko pritrdimo direktno na glavo manipulatorja (slika 2). Zna~ilna mo~ laserjev pri utrjevanju povr{in je nekaj kilovatov, gostota mo~i pa v obsegu1–100 W/mm2. Velik pomen ima pravilna izbira oblike pramena (`arka) in parametrov skeniranja. Namesto ostre konice Gaussove oblike je primernej{i nekoliko defoku-siran `arek, ki ima bolj mizasto porazdelitev gostote laserski žarek talina pretaljena cona __^ Ł= utrjena cona podlaga manipulator X-Y Slika 1: Postopek skeniranja pri laserskem pretaljevanjupovr{in (6); enak princip se uporablja pri vseh laserskih postopkih obdelave povr{in VAKUUMIST 24/4 (2004) Slika 2: Lasersko utrjevanje robnikov avtomobilskih vrat z diod-nimi laserji (Volkswagen) (2) 5 ISSN 0351-9716 mo~i. Zna~ilen ~as interakcije laserskega `arka na danem mestupovr{ine je 0,01–2 sekunde. ^e so pasovi skeniranja preblizuskupaj, lahko pride do efekta lokalnega popu{~anja. Tik ob utrjenem podro~juje namre~ ozek pas, ki je bil izpostavljen nekoliko ni`ji temperaturi, tako da lahko podro~je, ki smo ga v prej{njem cikluutrdili, v naslednjem popustimo. Lasersko utrjevanje povr{in je najbolj raz{irjeno v avtomobilski industirji, kjer je tudi prvi dokumentiran primer uporabe z za~etka 70-ih let (2). Gre za lito`elezno ohi{je pogonske gredi z dobro natezno trdnostjo, obdelovalno sposobnostjo in relativno nizko trdoto. Poskusili so naslednje metode utrjevanja: • uporabo litega `eleza z vi{jim odstotkom ogljika; to bi pomenilo te`je obdelovanje in vi{je stro{ke orodja • indukcijsko ali plamensko utrjevanje; to bi bilo povezano s prevelikimi deformacijami izdelka • nitriranje; zahtevalo bi dodatno pregrevanje, kar bi povi{alo stro{ke izdelave. Odlo~ili so se za utrjevanje s CO2-laserjem z naslednjimi parametri: {irina pasuutrjevanja 2 mm, globina utrjene cone 0,3 mm. S tem so pove~ali trdoto iz HV 170 na 700 in zmanj{ali obrabo za 80 %. Deformacij izdelka skoraj ni bilo, saj je bilo utrjenega materiala le 28 g v celotni masi izdelka 6,3 kg. Primer iz strojne industrije je utrjevanje lito`e-leznih le`i{~ za no`e, ki se uporabljajo v proizvodnji valjev za izdelavo papirja (2). Zahtevana trdota je bila HV 580 do globine 1 mm. Izdelovalec (Artekno-Metalli Oy, Finska) je le`i{~a utrjeval indukcijsko, pri ~emer je imel velike te`ave z deformacijami. Odpravljal jih je z ekstenzivno kasnej{o obdelavo, zaradi ~esar je moral biti izdelek `e vnaprej nekoliko predimenzioniran. Ker je postopek utrjevanja prevzel podizvajalec, je to pomenilo {e dodatno izgubo ~asa. Vpeljava laserskega utrjevanja je prinesla vrsto prednosti: ~as obdelave se je zmanj{al na 1 uro; ves postopek je bil opravljen na enem mestu; trdota je dosegla HV 900; deformacije so se mo~no zmanj{ale, tako da so bile potrebne le manj{e korekcije. V prihodnje nameravajo zmanj{ati debelino utrjene cone na 0,5 mm, kar bi pomenilo dokon~no odpravo kasnej{e obdelave. Dodatni primeri so {e (2): • pre{e za preoblikovanje plo~evine: zmanj{anje deformacij na minimum, odprava dodatne obdelave; • lopate parne turbine iz nerjave~ega jekla: zmanj-{anje ~asa obdelave za 90 %, ve~ja odpornost proti utrujanju; • robniki avtomobilskih vrat (Volkswagen): eden prvih primerov uporabe diodnih laserjev v industriji (slika 2); • batni obro~ki za ladijske motorje: dvakratno pove-~anje trajnostne dobe. V prihodnosti se obeta {iroka uporaba v ladje-delni{tvuin na podro~juhladnega preoblikovanja in tla~nega litja. 2.3 Lasersko utrjevanje povr{in s pretaljevanjem (laser surface melting) Postopek laserskega utrjevanja s pretaljevanjem se od prej opisanega laserskega utrjevanja razlikuje le v tem, da pove~amo gostoto mo~i laserskega `arka do te mere, da temperatura povr{ine izdelka naraste preko tali{~a. Kontakt laserskega `arka s povr{ino je torej talina, ki potuje skupaj z `arkom, takoj za njim pa se zaradi hitrega ohlajanja strdi (slika 1). V talini pride do popolne homogenizacije materiala, po strjevanjupa nastane nova mikrostruktura. V uporabi je tudi izraz lasersko glaziranje (laser glazing). Osnovni namen segrevanja preko tali{~a je v tem, da zaradi zelo visokih hitrosti ohlajanja (105–108 K/s) nastanejo mikrostrukture, ki jih s klasi~nimi postopki ne moremo pripraviti. Gre za nastanek metastabilnih struktur in visoke topnosti. Tak{na mikrostruktura je pogosto povezana z visoko trdoto (slika 3a). Ta postopek se mnogo bolj uporablja pri utrjevanju aluminijevih in magnezijevih zlitin, pri jeklih pa je taljenje ve~inoma neza`elen pojav. Pri slednjih namre~ pride do zmanj{anja trdote v pretaljenem materialu. Z laserskim pretaljevanjem jim je uspelo pove~ati trdoto zlitine Al-Cuza faktor 3 (4). Pri aluminijevih zlitinah so dobili dobre rezultate {ele po kasnej{em peskanju: bolj{o korozijski obstojnost in odpornost proti utrujanju (5). Pri magnezijevih zlitinah poro~ajo o pove~anjutrdote za faktor 3 in odpornosti proti koroziji (6). Pri kerami~nih materialih se z laserskim preta-ljevanjem (utrjevanje v tem primeru ni najbolj primeren izraz) zapira pore in s tem izbolj{a nekatere mehanske lastnosti. Kerami~ni materiali na osnovi SiO2, Al2O3 in ZrO2 se {iroko uporabljajo v visoko-temperaturnih aplikacijah kot konstrukcijski elementi, cevi itd. Njihova osnovna mikrostrukturna pomanjkljivost je poroznost, zaradi katere so ti materiali krhki, s poroznostjo pa je tudi povezana korozijska obstojnost. ^eprav imajo kerami~ni materiali visoko tali{~e, pa lahko to temperaturo z laserjem dose`emo s primerno visoko gostoto mo~i. Nastane tanka plast taline, ki zalije pore in ima po strjevanjunasprotno od masivnega materiala precej manj{o poroznost (ta je po 6 VAKUUMIST 24/4 (2004) ISSN 0351-9716 navadi posledica termi~nih napetosti) (slika 3b). V nekaterih primerih pride tudi do tvorbe drugih faz, npr. pasivacijske plasti in do zna~ilne dendritske mikrostrukture. Z laserskim pretaljevanjem je uspelo pove~ati odpornost keramike ZrSiO4 proti toplotnim {okom in zmanj{ati visokotemperaturno korozijo v solni kopeli za razred velikosti (7). 3 HLADNO UTRJEVANJE Hladno utrjevanje je proces, analogen toplotni obdelavi. V obeh primerih gre za spremembo mikro-strukture ob nespremenjeni povpre~ni kemijski sestavi. Pri hladnem utrjevanju dobimo pove~anje trdote z vna{anjem dislokacij in spremembo velikosti kristalnih zrn, medtem ko do sprememb faze v ve~ini primerov ne pride. Dodaten efekt je vnos kompre-sijskih notranjih napetosti, ki zavirajo rast razpok. Globoko valjanje (deep rolling) je postopek valjanja pod velikim kontroliranim pritiskom, s katerim utrdimo povr{ino. Nasprotno od peskanja je povr{ina bolj gladka kot pred obdelavo. Postopek je relativno poceni, a je omejen na gladke geometrije. Pri peskanju (shot peening) povr{ino utrdimo z obstreljevanjem z jeklenimi (steklenimi, kerami~nimi) ¦KJ~' . ' .\f: -& :Ar'; Mfr Slika 3: SEM-posnetek prereza lasersko pretaljene povr{ine: (a) kovinska podlaga (MZ - pretaljeno podro~je, TZ - prehodno podro~je, HAZ - utrjeno podro~je) (24); (b) kerami~na podlaga (7) VAKUUMIST 24/4 (2004) Slika 4: Shema laserskega peskanja: (1) udarni val, (2) vzorec, (3) oblak plazme, (4) zaporna plast, (5) laserski `arek, (6) ab-sorptivna prevleka (22) kroglicami. Zna~ilna globina utrjene cone je 100–200 µm. Postopek je enostaven in poceni, vendar je globina utrjevanja neenakomerna. Udarec kroglice spremlja nastanek kraterja, kar pove~a hrapavost povr{ine, to pa ima poleg lepotnih lahko tudi funkcionalne slabe strani. Trajnost izdelka med utrujanjem se pove~a za faktor 3–10. 3.1 Lasersko peskanje (laser shot peening) Izraz "lasersko peskanje" je povzet po podobnih efektih na povr{ini izdelka kot pri klasi~nem peskanju, ~eprav se postopka mo~no razlikujeta. Medij, ki utrjuje povr{ino pri laserskem peskanju, je pregret oblak materiala, uparjenega z laserjem (slika 4). Izdelek prekrijemo z absorptivno prevleko (najve~krat kar ~rna barva) in jo obstreljujemo z laserjem. Prevleka se upari, nastane oblak plazme in udarni val utrdi povr{ino. Efekt se mo~no pove~a, ~e preko absorptivne prevleke postavimo {e t. i. zaporno plast (najve~krat teko~a voda), ki prepre~i uhajanje upar-jenega oblaka v okolico. Tlak je velikostnega reda nekaj GPa. Postopek je podoben laserskemuutrje-vanju, s to razliko, da je pri laserskem peskanju absorptivna prevleka debelej{a, zato so termi~ni efekti omejeni le nanjo. V primerjavi s klasi~nim peskanjem dose`emo pri laserskem za skoraj red velikosti ve~jo globino utrjene cone (preko 1 mm). Globlje utrjena plast pomeni bolj{o za{~ito pred nastankom podpovr{inskih razpok. Prednosti pred klasi~nim peskanjem so {e odsotnost kraterjev, bolj{a dostopnost notranjih povr{in in la`ja obdelava omejenih povr{in. Poglavitni slabosti sta visoka cena in majhna hitrost obdelave. Lasersko peskanje se veliko uporablja v letalski industriji, predvsem pri utrjevanju robov turbin (8). Uporabili so ga tudi `e za za{~ito `elezni{kih tirov (9). 7 ISSN 0351-9716 4 DIFUZIJSKI POSTOPKI UTRJEVANJA Pri toplotni obdelavi spremenimo mikrostrukturo izdelka na povr{ini, medtem ko povpre~na kemijska sestava ostane enaka. Le-to pa lahko spremenimo tako, da na povr{ino dodajamo material, bodisi v obliki plina, prahuali suspenzije. Tedaj govorimo o difuzijskih postopkih. 4.1 Termokemijski postopki Termokemijska obdelava je postopek utrjevanja povr{ine podlag iz jekla, uporablja pa se tudi za titanove zlitine. Najpogosteje s temi postopki obogatimo povr{ino z du{ikom in/ali ogljikom do zna~ilne globine nekaj 100 µm. Glede na temperaturo in dodani element razlikujemo nitriranje, nitrocementiranje, cementiranje in karbonitriranje. Za nitriranje se uporablja du{ik, za nitrocemen-tiranje me{anica du{ika in enega od ni`jih ogljikovodikov pri temperaturi med 490 °C in 580 °C. Du{ik oz. ogljik difundirata v feritno zlitino, kjer se ve`eta z legirnimi elementi. Pri teh temperaturah poteka proces nitriranja v feritnem obmo~ju, zato po nitriranju oz. nitrocementiranjunasprotno od cementiranja in kar-bonitriranja (ki potekata pri temperaturi avsteni-zacije) ni potrebno popu{~anje. Pri termokemijskih postopkih utrjevanja povr{in nastane na povr{ini spojinska (bela) plast, pod njo pa relativno debela difuzijska cona. Bela plast, ki jo sestavljata fazi g-Fe4N in h-Fe2-3N, je sicer zelo trda, vendar so v njej velike notranje napetosti, zaradi katerih je krhka. Zato je neza`elena in jo moramo pred uporabo orodij kemijsko ali mehansko odstraniti. Z ustrezno izbiro parametrov termokemijske obdelave pa lahko njeno debelino zmanj{amo na minimum. Vsa jekla lahko med termokemijsko obdelavo pri dolo~eni temperaturi tvorijo `elezove nitride in karbide. Proces nitriranja je intezivnej{i v jeklih, ki vsebujejo enega ali ve~ legirnih elementov, kot so: Al, Cr, V, W ali Mo. Drugi legirni elementi (Ni, Cu, Si ali Mn) ne vplivajo bistveno na proces nitriranja. Zato ta ni odvisen samo od parametrov obdelave (temperatura, ~as nitriranja), ampak tudi od sestave jekla. S termokemijsko obdelavo orodnih jekel pove~amo trdoto povr{inske plasti (do nekaj 100 µm) in obrabno obstojnost, izbolj{amo odpornost proti utrujanju in korozijsko obstojnost (z izjemo nerjave~ega jekla). Na tako obdelano podlago je pogosto smiselno nanesti trdo PVD-prevleko. Tako dose`emo sinergijski u~inek obeh metod utrjevanja. ^e uporabimo plazemsko nitriranje oz. nitrocementiranje, potem lahko oba postopka naredimo v isti vakuumski posodi. Plazem-sko difuzijsko utrjevanje omogo~a tudi bolj{o kontrolo sestave in debeline spojinske plasti. 8 4.2 Laserski difuzijski postopki Kot smo `e opisali v poglavjuo laserskem utrjevanju, je laser medij, s katerim modificiramo lastnosti povr{ine, ne da bi katerikoli material dodajali. Logi~na nadgradnja tega postopka je prav dodajanje materiala, bodisi v obliki plina, prahuali suspenzije. Laserski `arek torej katalizira reakcijo med podlago in dodanim materialom ali pa stimulira difuzijo dodanega materiala v podlago. Razlikujemo dva postopka: lasersko legiranje povr{in (laser surface alloying), kjer obogatimo povr{inski del z dodanim materialom, in lasersko opla{~anje povr{in (laser surface cladding), kjer pa gre za lasersko induciran nanos prevleke. Meja med tema dvema postopkoma ni ostra, tudi terminologija ni ustaljena. Ve~krat namre~ naletimo na opis "laserskega legi-ranja", ki bi mupo gornji definiciji morali re~i "lasersko opla{~anje". Za lasersko opla{~anje se ve~krat uporablja tudi izraz "lasersko in`enirstvo povr{in" (laser surface engineering), ~eprav je pojem v osnovi precej bolj splo{en. Medtem ko imajo laserski difuzijski postopki vrsto prednosti, pa je njihova skupna slabost visoka cena in nizka hitrost obdelave. Zna~ilna hitrost pri laserskem legiranjuje 2 m/min (pri laserskem opla{~anjule 0,5 m/min), {irina obdelovanega podro~ja pa je le nekaj milimetrov. 4.3 Lasersko legiranje povr{in (laser surface alloying) Lasersko legiranje z du{ikom iz du{ikove atmosfere je dejansko le varianta plinskega nitriranja in ga tudi imenujemo lasersko plinsko nitriranje (laser gas nitriding). Z laserskim curkom segrejemo povr-{ino, da nastane difuzijska in/ali spojinska nitridna plast. Ve~inoma se ga uporablja na titanu in titanovih zlitinah. Lasersko nitriranje lahko izvedemo tudi tako, da nanesemo prah spojine, bogate z du{ikom, in induciramo legiranje z laserjem (glej spodaj). Tak postopek je tudi v uporabi na titanu in njegovih zlitinah, naneseni material pa je TiN. Lasersko legiranje povr{in (sliki 5a in 6) izvedemo tako, da povr{ino prekrijemo s plastjo legirnega elementa. Variantno lahko prah sproti dodajamo. Ko na plast posvetimo z laserjem, se v celoti stali dodana plast kakor tudi del podlage. Dobimo homogeno me{anico podlage z dodanimi legirnimi elementi. Ko se le-ta strdi, nastane legirana povr{ina z `elenimi mehanskimi in mikrostrukturnimi lastnostmi. Pri laserskem legiranjuje dele` legirnih elementov le nekaj odstotkov v povr{inski plasti. Glavni razlogi za pobolj{anje lastnosti so: utrjevanje s trdno raztopino, VAKUUMIST 24/4 (2004) ISSN 0351-9716 laserski žarek precni prerez Slika 5: Shema laserskega legiranja povr{in (a) in laserskega opla{~anja povr{in (b) (15) nastanek novih faz in mikrostrukturni efekti zaradi hitrega ohlajanja. Tako so uspe{no pove~ali korozijsko obstojnost in trdoto zlitine zircaloy (zlitina na osnovi cirkonija za jedrske aplikacije) z legiranjem z niobijem (10). Nekaj uspe{nih poskusov je bilo tudi z za{~ito magnezija z legiranjem s Cr, Al, Fe in Cu (11). V kombinaciji z nitriranjem je uspelo za{~ititi titan, tako da so ga posuli z aluminijevim prahom v du{ikovi atmosferi (12). Nastala povr{ina je vsebovala intermetale (Ti-Al) in nitride (Ti-N in Ti-Al-N). Zgolj z nitriranjem podlage iz Ti-6Al-4V pa so nastali dendriti iz TiN, kar je pove~alo obrabno obstojnost (13). Poro~ajo tudi o pobolj{anjuobstojnosti proti kavitacijski koroziji za faktor 12. legirano področje Slika 6: SEM-posnetek prereza laserskim legiranjem (a) in legiranega podro~ja legiranju(b); pove~avi nista enaki (10) VAKUUMIST 24/4 (2004) pripravljene plasti pred po laserskem 4.4 Lasersko opla{~anje povr{in (laser surface cladding) Lasersko opla{~anje (slika 5b) se od laserskega legiranja lo~i po tem, da gre pri opla{~anjuza nanos plasti dodanega materiala, dele` elementov podlage v plasti pa je majhen. Postopki so precej ob~utljivi na parametre laserskega `arka (posku{ali so tudi z ve~kratnim skenira-njem), poleg tega je {e precej tehni~nih problemov, ki {e niso bili dokon~no re{eni: nekompatibilni termi~ni raztezki, slabo omakanje, krhkost ob povi{ani trdoti itd. Ena od najbolj perspektivnih re{itev so gradientne prevleke (functionally graded materials), kjer se lastnosti (sestava, velikost zrn, notranje napetosti) namenoma spreminja od podlage proti povr{ini. V ve~ini primerov laserskega opla{~anja gre za sintezo plasti iz t. i. kompozitov kovina-matrica (metal-matrix composites), tudi poznanih pod kratico MMC. Postopek priprave je tak (slika 7), da najprej prekrijemo povr{ino s prahom refraktornega materiala (npr. SiC, WC, TiN, TiB2), ki muprime{amo prah kovine (npr. Al, Cu). Tako pripravljena povr{ina ima torej komponenti z visokim in nizkim tali{~em. ^e posvetimo nanjo z ne premo~nim laserskim `arkom, bo le-ta raztopil komponento z nizkim tali{~em laserski leča žarek a w/////tf$$$$s&k Slika 7: Lasersko opla{~anje povr{in: (a) shema postopka (21), (b) primer uporabe – prekrivanje roba turbine (14) 9 ISSN 0351-9716 Slika 8: SEM-posnetek prereza lasersko opla{~ene povr{ine (kovino), v trdnem stanjupa bodo ostali refraktorni delci. Nastala bo torej talina dodane kovine, v njej pa bodo dispergirani trdi delci. Ko se bo struktura strdila, bomo dobili kovinski kompozit s trdimi refraktorni delci. Debelina tak{ne utrjene plasti je v milimetrskem podro~ju(slika 8). Poleg elementov predhodno nanesene plasti se pod vplivom laserskega `arka raztopi tudi vrhnji del podlage. Nastane torej difuzijski spoj med podlago in plastjo, ki zagotavlja dobro adhezijo. Lasersko opla{~anje s kompoziti MMC se uporablja pri za{~iti konic plinskih turbin (14,15). Opravljenih je bilo `e ve~ uspe{nih {tudij za{~ite jekel, aluminijevih in titanovih zlitin s kompoziti MMC. Zanimiva aplikacija je legiranje nerjave~ega jekla z WC (16). Poleg pove~anja trdote s HV 200 na 1000 je uspelo kavitacijsko erozijo zmanj{ati za faktor 30. Poro~ajo tudi o znatnem pove~anju abrazijske obstojnosti jekel (dodani prah bora in borovih spojin, WC, SiC) (17). Zlitino na osnovi aluminija je uspelo za{~ititi s prahom TiC, prekritim z bakrom (18). Tako so dobili intermetal Al-Cu, v katerem so bili dispergirani delci TiC. Obrabna obstojnost se je pove~ala za faktor 6. Na podoben na~in so za{~itili zlitino na osnovi magnezija s prahom Al2O3 + Al (19). Dobili so kom-pozit zrn Al2O3 v matrici Al-Mg. Trdota se je pove~ala za red velikosti, obrabna obstojnost pa za skoraj dva reda velikosti. Lasersko opla{~anje se uporablja tudi v avtomobilski industriji, konkreten primer je za{~ita aluminijevih cilindrov z FeO (20). Prav tako je `e v komercialni uporabi za{~ita titanovih zlitin s kom-pozitom Al2O3 / TiO2. 5 SKLEP Opisanim laserskim postopkom pobolj{anja povr{in je skupna vrsta prednosti (ponovljivost, mo`nost avtomatizacije, natan~no nastavljanje parametrov, {irok spekter materialov), bistveni slabosti pa sta nizka hitrost obdelave in visoka cena. Zato se ve~inoma uporabljajo le v proizvodnji najzahtevnej{ih izdelkov (npr. v letalski industriji). Predvsem lasersko utrjevanje povr{in pa se `e {iri v masovno proizvodnjo in pri~akovati je, da se bodo v naslednjih letih ti postopki uveljavili tudi {ir{e. 6 LITERATURA 1J. Grum, Induction hardening, University of Ljubljana, 2003 2J. C. Ion, Surf. Eng. 18 (2002) 1, 14-31 3J. Grum, Laser surface hardening, University of Ljubljana, 2003 4M. A. Pinto, N. Cheung, M. C. F. Ierardi, A. Garcia, Mat. Charact. 50 (2003), 249-253 5C. P. Chan, T. M. Yue, H. C Man, J. Mater. Sci. 38 (2003), 2689-2702 6J. D. Majumdar, B. R. Chandra, R. Galun, B. L. Mordike, I. Manna, Comp. Sci. and Technol. 63 (2003), 771-778 7A. H. Wang, W. Y. Wang, C. S. Xie, W. L. Song, D. W. Zeng, Appl. Surf. Sci. 227 (2004), 104-113 8W. Kaysser, Surf. Eng. 2001 (2001) 17, 305-312 9R. K. Nalla, I. Altenberger, U. Noster, G. Y. Liu, B. Scholtes, R. O. Ritchie, Mat. Sci. Eng. A 355 (2003), 216-230 10S. Lee, C. Park, Y. Lim, H. Kwon, J. Nucl. Mat. 321 (2003), 177-183 11J. E. Gray, B. Luan, J. Alloys Compounds 336 (2002), 88-113 12I. García, J. de la Fuente, J. J. de Damborenea, Mat. Let. 53 (2002), 44–51 13H. C. Man, Z. D. Cui, T. M. Yue, F. T. Cheng, Mat. Sci. Eng. A 355 (2003), 167-173 14Y. P. Kathuria, Surf. Coat. Technol. 132 (200), 262-269 15D. Wolfe, J. Singh, J. Mater. Sci. 33 (1998), 3677-3692 16K. H. Lo, F. T. Cheng, C. T. Kwok, H. C Man, Surf. Coat. Technol. 165 (2003), 258-267 17G. Thawari, G. Sundarajan, S. V. Joshi, Thin Solid Films 423 (2003), 41-53 18S. Tomida, K. Nakata, S. Saji, T. Kubo, Surf. Coat. Technol. 142-144 (2001), 585-589 19J. D. Majumdar, B. R. Chandra, B. L. Mordike, R. Galun, I. Manna, Surf. Coat. Technol. 179 (2004), 297-305 20N. B. Dahotre, S. Nayak, O. O. Popoola, JOM, Sep. 2001, 44-46 21J. Przybylowicz, J. Kusihski, J. Mat. Proc. Technol. 109 (2001), 154-160 22O. I. Balyts'kyi, G. Mascalzi, Mat. Sci. 38 (2) (2002), 293-303 23P. H. Chong, H. C. Man, T. M. Yue, Surf. Coat. Technol. 154 (2002), 268-275 24C. T. Kwok, K. I. Leong, F. T. Cheng, H. C Man, Mat. Sci. Eng. A 357 (2003), 94-103 10 VAKUUMIST 24/4 (2004)