-stiitaa ptaftaan v
-eto LXVIM št« 211
Ljubljana, sobota lb. septembra 1935
Cena Din L-
i 7. naj a vsak dao popoldne izvzemši nedelie in praznike. — Inseratj do 30 peti t a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.60, od 100 do 300 rrst a Din 3.—, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO Podružnica: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO  ljubljanska cesta,
_____ telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica i, telefon št. 65,
LJUBLJANA, Knafljevm ulica it. 5 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Oh kolodvoru 101. Telefon ŠL 3122, 8128, 8D4, 8126 In 8U6 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.361.
— m* n
SPOMINU SEPTEMBRSKIH ŽRTEV    \ pretivaLeem dravske banovine
Liuhlfana bo jutri z odkritjem spomenika Adamiču, Lundm in Windischerju počastila spomin na dogodke pred 25 leti
Ljubljana se pripravlja, da dostojno proslavi spomin na dogodke 18. in 20. septembra pred 25 leti, ki so postali tako važen mejnik v naši nacionalni zgodovini in prav za prav izhodišče one osvobodilne borbe, ki je bila zaključena leta 1918 z uedinjenjem pod žezlom Karadjorjevićev. Na ljubljanskih ulicah prelita kri je postala seme mogočnega narodnega odpora in upora. Tudi najstrožji režim avstrijske soldateske ni mogel več pogasiti jugosiovenskega plamena, ki je takrat prvič vidno zaplapo-lal v srcu našega naroda in mogočno se je razbohotila jugoslovenska iredenta. Sirer po bili tuHi med nami mnogi, ki 90
poizkušali zavreti južni pravec simpatij našega ljudstva in ga znova usmeriti na sever, na cesarski Dunaj, ;oda zgodovina sama jih je demantirala. Slovenci so spoznali, da je njihov obstoj, razvoj in napredek mogoč samo v svobodni jugo-slovenski državi in to prepričanje, ki je tlelo v srcih in dušah naroda, je potegnilo za seboj ali pa pogazilo vse one, ki so se temu razvoju skušali upirati. Danes, ko proslavljamo obletnico teh dogodkov, naj bi septembrski dogodki znova obudili zavest, da zlasti za nas Slovence izven meja Jugoslavije ni življenja.
Prvi odgovor Ljubljane na ptujske izgrede
V odgovor na nemškutarske tolovajske izgrede v Ptuju so v LJubljani sklicali za petek 18. septembra 1908 velik protestni shod v Mestni dom. Po mestu so razširili mnogo tisoč majih rdečih letakov, natisnjenih v Narodni tiskarni. Letaki so imeli dvojno besedilo. Prvi so se glasili:
»Slovenci! Slovenke! Vam vsem so živo pred očmi dogodki minule nedelje v Ptuju-Sramotni so ti dogodki za nemški narod: Kajti stotine oboroženih barab pod vodstvom celjske, mariborske in ptujske »policije« so surovo napadle peščico Slovencev! V noči so jih osamljene obkolili, jih poškodovali in oropali. Na naše dame so nemški visokošolci pljuvali in jih pretepali. Sramota nemštvu, ki toli laže o svoji kulturi. Sramota pa bi bila tudi za nas, če ne bi odgovorili in če bi še nadalje prenašali, da nas kakor pijavke gospodarsko izrabljajo. Seveda ne odgovorimo z njihovimi sredstvi, ampak dostojno. Zato pa pri-hitimo v petek 18. septembra na večer ob pol devetih vsi v Mestni dom, da bomo veličastno protestirali proti nemškim nasiljem. Osobito pridite tudi ve Slovenke. V vaših rokah je ljubljanski naš narodni sovražnik, ki ga ve živite, da vas zaničuje in opljuje. Pridite torej vsi slovenski bratje in sestre! V petek zvečer vsi v Mestni dom!
Druga vrsta letakov je Imela naslednje besedilo;
»Slovenca! Slovenke! Danes zvečer o pol 9. uri se zberemo v ljubljanskem Mestnem domu in krog njega, da pokažemo z veličastnim shodom, da nas ni volja mirno spraviti nesramnih žalitev in napadov, ki so nam jih zadali Nemci v Ptuju. Naš današnji shod bodi začetek nove, odločno in brezobzirno narodne dobe v Ljubljani. Ali bodo že enkrat odpravili nepotrebno nemščino z javnih poslopij lu ulic? Ali bodo še dolgo smeli nemški trgovci darovati »Siid-marki« in »Schulvereinu« iz zaslužka, ki jim ga dajo Slovenci? Ali bodo še dolgo nemški tovarnarji zapirali In zapostavljali slovenskega delavca, ker je »manj vreden Slovenec« ? Ali nam bodo Nemci v Ljubljani zasedali najboljše službe? In ve Slovenke, ali boste še hodile v nemško gledališče? Temu mora biti konec! Danes zvečer se zberemo kakor ena v narodni ljubezni složna slovenska rodbina, da na ves glas zakličemo: »Vstani slovenski rod in pahni od sebe tujca, ki ti pije kri! Naprej, zastava slave!«
Udeležba na shodu je bila tako ogromna, da. Ljubljana, do takrat še ni poznala enake. Avstrijske oblasti same so jo cenile na 4000 ljudi, bila pa je v resnici še večja, saj ni bila polna le velika dvorana Mestnega doma. marveč tudi ves trg pred domom.
Ko so se ljudje po shodu razhajali, je biia vržena na množico Iz takratne Nagy-jeve hiše na. Vodnikovem trgu stekleniči-ca s črnilom, pa za njo še druga, tretja To predrzno izzivanje je izbilo sodu dno: tisti večer so množice demonstrantov pobile šipe po vseh poslopjih, ki so takrat veljala za nemške trdnjave.
Državno tožilstvo je že takoj naslednji dan, ne da bi čakalo na policijsko ovadbo, uvedlo kazensko preiskavo. Sodnd akt o tem obsega več sto strani in je še danes važen in zanimiv zgodovinski dokument. On navaja, da so bile razbite šipe na naslednjih nemških poslopjih:
1. Kazina, 2. Kranjska hranilnica, 3. gimnazija z nemškim učnim jezikom (Beethovnova ulica j, 4. poslopje deželne vlade, 5. hiša krojača Reisnerja (Resljeva c),
6. poslovni lokal tvrdke Ivan Jax in sin,
7. trgovina M. Rauth, 8. firma Hugo Itd, 9.—12. Filipov dvorec, 13. firma Miklaue-Droffenik. 14. firma Persohe, 15. firma F. M. Schmidt, 16. firma Josdp Kordin, 17. firma Anton Krisper, 18. firma Ohler, 19. firma Reoknagel, 20. firma Schiffer, 21. firma Meisetz, 22. Trgovska šola Mahr, 23. Dekliški institut Huth, 24. Nemški otroški vrtec, 25. Vila Del-Cot, 26. firma Trdina, 27. firma Kenda, 28. Cafč Eggia, 29. apoteka Mardetschlager, 30. Tonhalle (današnja Filharmonija), 31. realka, 32. gostilna »Bayrischer Hotf«, 33. veranda es ta vrači je »Južni kolodvor«, 34. tiskarna ^amberg, 35. tovarna Andretto.
Oemonstracije »o se ponavljale še v so-*to in nedeljo. Avstrijske oblasti, ki p~ cifl — takrat je bila še mestna - r*'so T'3.le. so poslale na ulico vojaške, nem-
ško in slovensko. D očim so se slovenski oddelki omejili na to, da so zaprli ulice, kakor jim je bilo ukazano, so nemški vojaki, med njimi zlasti dragonci, neprestano izzivali slovensko prebivalstvo in surovo podili množice iz ulice v ulico, vendar vedno tako, da se ni mogla raziti. In končno so v nedeljo 20. septembra zvečer oddali v neoboroženo množico več strelov, ki so ubili Adamiča in Lundra, več drugih pa ranili.
Septembrske žrtve
Zaradi demonstracij 18., 19. in 20. septembra je bilo v kazenski preiskavi naslednjih 30 obdolžencev:
Bajželj Jošt, Parkelj France, Rekar Stanislav, Hojnik Anton, Kimovec Ivan, Cvel-bar Lojze, Mravlje Ignac, Turzan Jakob, Makar Milan, Koren Andrej, TJrabec Ferdo, Drnovšek Anton, Orešek Ivan, VVindi-scher Arnošt Staut France, Potnik Srečko, Kamenšek Štefan, Horvatlč Jože, Podle sni kar Ivan Kesler Janko, Mulaček Jože, šušteršič Ivan, Tavčar Ivan, Nagode Peter, Košak Ivanka. Cerar Danilo, Rib-nikar Adolf, Baraga Ludvik. Mohar Jože in Verčič Oroslav
Državno tožilstvo je obtožilo končno 14 mož in fantov, tako da je prišlo na zatožno klop
le naslednjih 14 obdolžencev:
Arnošt VVindischer, Srečko Potnik, France Staut, Štefan Kamenšek, Andrej Koren, Jošt Bajželj. France Parkelj, Jakob Turzan, Milan Makar, Ignacij Mravlje, Stanislav Rekar, Alojzij Cvelbar, Anton Hojnik in Ivan Kimovec.
Pri sodni razpravi, ki je bila 2., 3. in 4. novembra (kadar je šlo proti Slovencem, je bila avstrijska justica zelo urna!)f so bili vsi obsojeni in sicer;
Arnošt Windischer, trgovski pomočnik v Ljubljani, Štefan Kamenšek, solicitator v Ljubljani, in Ignacij Mravlje, ključavničarski pomočnik v Ljubljani, vsak na 6 mesecev težke ječe z raznimi poostritvami; Franc Staut, trgovski potnik v Ljubljani, in Stanko Rekar, urarski pomočnik v Ljubljani, vsak na 5 mes. težke ječe s poostritvami; Srečko Potnik, upravnik tovarne za sodavico v Ljubljani, ln Jakob Turzan, hlapec v Ljubljani, vsak na 4 mesece težke ječe; Andrej Koren, mizarski pomočnik v Ljubljani, France Parkelj, delavec v Ljubljani,   Milan Makar, krojaški
pomočnik v Ljubljani, vsak na 3 mesece težke ječe s poostritvami;   Jošt Bajželj,
hlapec v Ljubljani, na 2 meseca težke ječe s poostritvami. Alojz Cvelbar, delavec v Ljubljani, je bil obsojen na 3 dni zapora, Anton Hojnik, hlapec v Ljubljani, na 14 dni zapora in Janez Kimovec, hlapec v Ljubljani, na 6 dni zapora.
Vsi obsojenci so morali kazen brezobzirno odsedeti. Arnošt VVindischer je bil kasneje obsojen Še na 3 mesece. Bil je bo-lehen, a vsi napori za pomilostitev so bili tudi pri njem zaman. V ječi si je nakopal jetiko, ki ji je v aprilu 1911 podlegel. Postal je tako tretja smrtna žrtev septembrskih dogodkov. Zato bo jutri odkrit spomenik tudi njemu ...
★
Pričetek septembrskih proslav
Za uvod bo z Grada odjeknilo šest topovskih strelov.
Septembrski dogodki 1. 1906. tvorijo važen mejnik v slovenski politični zgodovini in nič ne bomo pretiravali, če rečemo, da se je v tem s krvjo oblitem času izvršil preporod naroda. Tega se narod vsaj danes zaveda, zato se s tako vnemo in ljubeznijo pripravlja za slovesnosti.
Pričetek teh slovesnosti bo na Gradu drevi ob pol osmih. Sest topovskih strelov bo naznanilo, da sta Grad in ljubljansko prebivalstvo pripravljena, da na najbolj dostojen način počastita spomin obeh mu-cenikov. Z grajskega dvorišča se bo pomikal sprevod z lampijončki okrog Gradu in potem proti »šancam«, kjer bo glavni del današnje proslave. V žaru 25 visokih pla-menic bodo govori, svojevrstna priložnostna recitacija v čast Lundru in Adamiču (recitirajo otroci) -in petje. Igrala bo seveda tudi godba. Pri vsem tem bo žarelo na stotine lampijončkov Po proslavi na šancah, sc bo sprevod pomikal pred Grad in na Razgledno pot, kjer bo slavnostni koncert, ki ga bo izvajala godba Sokola I.
Prepričani smo, da bo pričetek septembrskih proslav častno in dostojno otvor-jen. prepričani smo pa tudi, da take proslave Grad še ni videl. Naj nihče ne za-mudi te prilike in naj se pridruži množicam, ki bodo počastile spomenik mučeni-kov Lundra in Adamiča.
Društva in razne korporacije, ki se uuo-leže slavnostnega sprevoda jutrišnjo nedeljo, naj se zberejo ob 11. pred Narodnim domom in se razvrste po naslednjem redu:
Na čelu sokolska godba za njo pa po vrsti Narodna odbrana, strelske družine, gasilska društva, pevska društva, dijaštvo, narodno ženstvo, narodne organizacije, narodne noše. prosvetna m ostala kulturna društva, sprevod pa zaključijo stanovske in strokovne organizacije.
Del sprevoda koraka po Šolskem drevoredu na Pogačarjev trg, vse dijaštvo in narodno ženstvo pa skozi Semeniško ulico na teraso pred stolnico.
Razhod dijaštva in narodnih noš bo na Krekovem odnosno na Vodnikovem trgu, vsi ostali udeleženci sprevoda se pa raz-idejo na Resljevi cesti.
Odkritje nagrobnega spomenika septembrskim žrtvam
bo jutri, v nedeljo, na pokopališču pri Sv. Križu. Ob pol 9. bo maša zadušnica, ob 9. odkritje spomenika. Društva, organizacije in korporacije se udeleže te proslave po svojih deputacijah
Okritje spominske plošče na Pogačarjevem trgu
bo jutri, v nedeljo, ob 12. uri. Društva, organizacije in korporacije s< zberejo korporativno ob 11. pri Narodnem domu, odkoder odkorakaj v sprevodu k odkritju spominske plošče.
Vprašanje najemnin
Ljubljana, 16. septembra.
Prejeli smo:
Približujemo se jesenskemu zasedanju senata in poslancev. Od njih pričakujemo, da se že vendar končno lotijo vprašanja zaščite stanovanjskih najemnikov. Obljub je bilo že veliko; treba je pristopiti k dejanju. Ni še dolgo tega, kar se je z glasila deputacija stanovanjskih najemnikov v dvor. maršalatu in tam izročila spomenico.
Stanovanjski najemniki so izročeni hišnim gospodarjem na milost in nemilost. V pisarni stanovanjskih najemnikov v nebotičniku IH. nadstr. se oglašajo dan na dan stranke, ki se pritožujejo nad krivicami nekaterih hišnih posestnikov. Med njimi so tudi uvidevni ljudje, a večina ni takšna. Prosili smo hišne lastnike, naj bodo zmerni, a nase prošnje niso obrodile sadu, nasprotno postopajo nekateri še bolj trdo.
Ne bomo ponavljali, koliko je bilo zad-.1 ji čas prijavljenih sodnijskih odpovedi m
ne bi bik) v Ljubljani nad 500 stanovanj praznih, ako bi bile najemnine znosne, da bi jih ljudstvo moglo plačevati. Danes je malo družin, ki morejo živeti tako, da ni ogrožena njih delovna moč ali celo zdravje. Drž. m priv. uradništvo zaradi redukcij plač ne zmaguje najemnine, ki si jo mora celo pritrgavati od ust. Težko »i je predstavljati, kako žive danes uradniki z mnogoštevilno rodbino in s tako prikrajšanimi mesečnimi prejemki. Delavci dobesedno stradajo ter se niti enkrat na dan ne najedo do sitega, ko gre večina zaslužka za bedna podzemna ali podstrešna stanovanja. Ni mogoče drugače, da takšni stanovanjski najemniki telesno in duševno propadejo, od česar nimajo škode samo sami, ampak rudi država, ki tako izgublja krepke delovne moći.
Sedaj pa nekoliko   lekcije stanovanj ikemu najemniku. Mnogo je taksnih, ki so brezbrižni in stoje ob strani, ne da bi se oklenili svoje organizacije. Pregovor pravi, da je v slogi moč in zato moramo složno
i koliko deložacij s* je že izvršilo. Gotovo i nastopiti, ako hočemo kaj doseči. Kdor pa
V torek, 19. i. m. ob 9. zjutraj prispo na glavni kolodvor v Ljubljani predstavniki parlamenta in senata bratske republike Poljske.
Prvič prihajajo oficijelni predstav niki* parlament arci v tako častnem številu v našo državo in tudi v naše slovensko ozemlje, da se pobliže seznam nijo z našimi razmerami in učvrste prijateljske stike z našimi parlamentarci, ki so jih navezali z njimi meseca junija na Poljskem. Globoko je v naših dušah zasidrana zavest, da je le v solidarnem nastopu in v medsebojni pomoči — moč slovanstva. Zato smo prepričani, da čuti sleherni naš držav Ijan važnost tega obiska in da je tudi vsakdo uverjen, da bo tak obisk okre* pil bratske vezi med viteškim narodom poljskim in našo Jugoslavijo.
Pokažimo torej tudi mi v Sloveniji, da se odkritosrčno veselimo dragih bratov in da želimo, da bi se še zadnje ure, ki jih prebijejo pred odhodom v domovino v naši državi med nami, počutili res kot doma med najljub* Širni brati.
Zato pozivamo in prosimo zlasti vse meščanke in meščane bele Ljub' ljane, da prirede našim bratom ob prihodu na kolodvor čim veličastne jši sprejem. Tudi prebivalce naše lep Gorenjske prosimo, da pozdravijo dratze goste na primeren način, ko se bodo vozili z avtomobili na Bled, ki kot zadnja postojanka ne bo zaostal za drugimi.
Prosimo vsa narodna društva in naše narodne žene in dekleta, da se udeleže sprejema: poslednje prosimo še posebej, da nastopijo v čim naj\*eČjem številu v narodnih nošah Nikakor pa ne sme izostati naša narodna mladina! Okrasite svoje domove z narodnimi in tudi p^Hnkimi zastavami!
Ta poziv naj velja vsem brez razlike.
V Ljubljani, dne 16. septembra 1933.
Odbor za sprejem poljskih parlamentarcev Za odbor:
predsednik: Senator dr. Fran Novak l. i. podpredsednik senata
če nas zaloti zima
nepripravljene
Letošnja zima bo glede bede posebno huda, pripravljeni
pa nismo na njo
Ljubljana, 16. septemora. Hitro tonemo v jesen In ni već daleč do zime. Do zri me, ko bo zopet izbruhnila beda na svetio, ko bo mnogo ostrejša in ko bomo stali pred vprašanji, ki jih poieti bolj pozabljamo in odlagamo. 2e tretja zima se bliža, ki bi nas ne smela najti nepripravljenih v dobi svetovne gospodarske depresije. Od leta do leta upamo, da se bodo zboljšale gospodarske prilike, toda vsako jesen ugotavljamo, da so se časi še celo poslabšali, da se beda ni omilila, in da je nezaposlenih še več. Tolažba, da bo kmalu boljše in da moramo potrpeti, je že tako vsakdanja, da je ne more več nihče vzeti resno. Jasno pa je, da se moramo lotiti konkretno tudi pred to zimo vpraša-nja, kaj bo z nezaposlenimi pozimi ter kako naj omilimo bedo. Treba je računati z dejstvi.
Nihče ne more trditi, da so se letos razmere zboljšale. Gospodarsko življenje je še nekoliko zastalo. Nezaposlenost je precej narasla zlasti zato, ker je bil v gradbeni stroki skoraj popoln zastoj, v Ljubljani se letos gradbena sezona prav za prav ni niti začela. Javnih del tudi ni bilo, razen regulacije Ljubljanice, kjer je pa bilo zaposlenih malo delavcev. Takšno delo je le kot kaplja v morje. Kakšne razmere so vladale v rudarskih revirjih, je Se vsem pred očmi. če bo huda zima, se bodo razmere v rudarskih revirjih zboljšale kot upajo, vendar se bo beda zaradi mraza poostrila mnogo bolj na drugi strani, čim hujša bo zima. tem ostrejša bo tudi beda v splošnem. Nezaposleni so se prebili skozi poletne mesece, kaj bo pa z njimi v hudi zimi. je silno kočljivo vprašanje.
Nedvomno se mora s takšnimi vprašanji baviti splošnost ter se moramo zavedati, da ne smemo prepustiti ljudi bedi v zimi, kot da nas nič ne briga, če ljudje prezebajo in umirajo na cesti. Kaj bi pa bilo treba storiti, ne premišljuje menda nihče mnogo. Ko bo nam začela zopet teči voda v grlo, bomo najbrž začeli zopet govoriti o pomožnih akcijah. Se vedno rešujemo to pereče vprašanje le z dobrodelnostjo. Le z dobrodelnostjo, z javnimi zbirkami m darili korporacij smo za nekaj časa odpravili najhujšo krizo v Trbovljah in na isti način smo odpravljali krizo vsako zimo po drugih krajih .Ali ve kdo zdaj za drug izhod? Seveda, teorij je več, a jih nikdar ne začnemo uresničevati. Nedvomno so pa storili zelo mnogo z ustanovitvijo bednostne-ga fonda. Morda baš zaradi tega ne mislimo s takšno skrbjo na zimo. Ustanovitev fonda za bedne je res prvi dalekosež-nejši ukrep proti nezaposlenosti in prvo pomembnejše socialno delo za zaščito bednih.    Toda ne smemo misliti    da je zdaj
sam sicer ni naravnost prizadet, ta pa kaže pomanjkanje socijalnega čuta, ako se ne organizira, ker vidi samo sebe. V drugih državah bo stanovanjski najemniki strnjeni v svojih organizacijah: zato pa imajo tudi uspehe in so še danes zaščiteni pred pretiranimi najemninami, n. pr. v Avstriji je organiziranih okoli 250.000 najemnikov.
Dolžnost državne vlade bi bila, da že skoraj reši to važno vprašanje in sicer tako, kakor zahtevajo krajevne razmere, kar bo njej sami v korist
d L var rešena ter da se nam ni treba več zanimati za to vprašanje. Zdaj se sicer lahko sklicujemo, češ, storili smo svojo dolžnost in ne more več nihče zahtevati od nas Se česa. Vendar ne smemo pozabiti, da bednostni fond ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe poletne mesece, pozimi so pa še izredno .Jabe razmere. Ne smemo tudi pozabiti, da bodo zlasti v začetku težave s socialnim skrbstvom v občinah po njihovi reorganizaciji.
Mislimo, da bo moral začeti delovati akcijski odbor, ki bi naj vodil združeno vse pomožne akcije in ki bi vendar moral dopuščati posameznim svojim edinicam potrebno avtonomijo. Glede podpiranja nezaposlenih v rudarskih revirjih je bilo sproženih že več predlogov, kar pa ni najbrž še nič zaleglo. Vsekakor bi bilo potrebno ustanoviti nekakšen povsem neodvisen forum za lajšanje bede v rudarskih revirjih kot tudi v drugih krajih. Moči in sredstva, ki se cepijo pri posameznih pomožnih akcijah, bi naj koncentrirali smotreno v takšnem neodvisnem forumu, ki bi ga tvorili člani vseh prizadetih skupin. Takšen akcijski odbor bi moral delovati poleti in pozimi, ne da bi ga priklicala v življenje le najnujnejša potreba od časa do časa. ko je že prav za prav prepozno.
Hočemo naglasiti, da bi ne sme Ji pozabljati na zimo poleti ter da bi ne morali začeti pripravljati na njo dovolj zgodaj. Lepo je sicer, če pokažemo dobro voljo vsaj ob začetku zime, toda od same dobre volje ni nihče sit. Menda nismo prezrli, da
je letos poleti počivalo nešteto delavcev, da se delavstvo ni moglo pripraviti na zimo in zavedati se moramo, da so postavke za socialno skrbstvo v vseh proračunih zelo nizke. Da se na sam bednostni fond ne moremo zanašati, smo že rekli, zato smatramo, da Je zadnji čas, da organiziramo primerno, smotreno pomožno akcijo. Sicer bomo zvonili po toči, če se ne bomo zganili niti zdaj. Ne pozabimo, da bo letošnja zima posebno huda v tem pogledu in da nismo nič pripravljeni na njo! Kdor ve, kaj naj ukrenemo, se mu res ni treba ukvarjati s tem vprašanjem, toda kdo ve, kdo bo nasitil lačne, kdo bo nudil streho brezdomcem in kje bo vzel sredstva ? Ce vedo poklicani odgovoriti na to vprašanje, tedaj je upravičena brezskrbnost, ki si Je ne moremo razlagati drugače zdaj pred bližajočo se zimo.
Bolgari na mednarodnem odvetniškem kongresu v Dubrovniku
Split. 16. septembra.  AA   Dopoldne »1 prispeda v Split delegata bolgarskih odvetnikov bivši prometni minister in sedan1 poslanec   Stajinov  in   član   uprave   o I vetniške  zbornice   v   Sofiji   Ljuben P najlov. Oba potujeta na mednarodni od v: niš k i kongres v rhibrovnilru.
Sorzna po;
INOZEMSKE BORZE. C u rib: Pari? 10 2150. London |-TfJ Newyork 343.60, Bruselj 72 Milan 2. [I Madrid 43.16, Amsterdam 308.26, 3er! 1i 123.35. Dunaj 57.75, Pra«a 15.30, Varštr u 57.75. Bukarešta 2.OS
StnMi S.
»SLOVENSKI NAROD«, čae 16. «T*«nbr% 1938
tev 2 t 1
Komasacija in začasna
organizacija občin
Važna navodila banske uprave nam — Razpored občin se ne
in novim obči-izpremeniti
Ljubljana, 16. sept
O likvidaciji starih in začasnih organizacij novih občin je odrejeno, da vse občine, katerih ozemlje se z uredbo o komasaciji nič ne izpremenS poslujejo dalje, kakor doslej. Zanje v naslednjem odstavku navedene odredbe ne veljajo. Na prvi seji novoizvoljenega občinskega odbora, ki jo mora sedanji predsednik občine sklricati že v 10 dneh po volitvah, t j. do 25. oktobra se bodo konstituirali novi organi občine, to je občinski odbor, občinska uprava in predsednik občine. Istega dne prevzamejo ti organi posle od sedanjih organov, od bivšega občinskega odbora in župana.
Občine, katerih ozemlje se z uredbo notranjega ministra izpremeni, poslujejo do prve seje novega občinskega odbora takole: Vsi občinski uradi z vsemi nameščenci, enako vsi občinski odbori poslujejo še dalje. Toda njih edina naloga je, da opravljajo tekoče posle in da pripravljajo likvidacijo stare občine.
Gospodarstvo v občini je torej omejiti na izvajanje rednega letnega proračuna. Občina se ne sme zadolžiti, niti odsvojiti kaj od svoje imovine ali se kakorkoli obremeniti. Občinsko imovino je natančno in-ventarizirati, pregledati je sedanje inventarne izkaze ter jih po potrebi izpopolniti. Ugotoviti se mora točno vsa imovina občine, nepremična in premična, aktivna in pasivna, in pripraviti inventari j tako, da bo predaja imovine brezhibna. Dnevniki občin v likvicadijn in komasiranih novih občin se zaključijo z 22. oktobrom.
Organizacijo nove občine prevzame v združeni novi občini županstvo najmočnejše stare občine. To občino ugotovi sresko načelstvo in obvesti o tem vse udružene občine. Ta občina bo morala poleg likvidacije stare občine izvesti tudi organizacijo nove občine.
V vseh organizacijskih poslih, med katerimi je najvažnejša izvedba občinskih volitev, so ostale občine tej »organizujoči občini« podrejene in se morajo njenim odredbam pokoravati. Organizujoča občina izvede občinske volitve, pripravi likvidacijo lastne občine, skliče prvo sejo novega občinskega odbora, ki likvidira vse stare občine.
Službeni odnošaji občinskih uslužbencev starih občin morajo ostati neizpreme-njeni do konstituiranja novega občinskega odbora, ki odvečnim uslužbencem pogodbo odpove, ostalim pa službeno razmerje začasno regulira, dokler ne izda banovinski svet uredbe iz 5 85. zakona o občinah, katera šele bo dala okvirne določbe za končno in detajlno ureditev službenih mest in uslužbenskega razmerja v občinskih službenih pragmatikah (»občinskih statutih«). Tudi nove občine bodo gospodarile se po starih obč. proračunih, katerih veljavnost je zakon o občinah raztegnil do 31. marca
1934. O novih proračunih sa leto 1934-35 pa bo sklepati že ob koncu letošnjega leta, o čemer pa bodo prejele občine ie posebna navodila.
Kot rečeno opravljajo tekoče posle še stare občine. Vsi dopisi se odpremljajo še s pečatom stare občine in podpisom njenega župana, doda pa se označbi še »v likvidaciji«. Vsa županstva morajo poslovati v vseh stvareh, ki zadevajo organizacijo nove občine, točno po naročilih županstva one občine, ki jo je sreski načelnik ugotovil kot organizujočo občino. Ta občina mora izvesti tudi občinske voVitve.
Razpored občin v »Službenem listu« je končnoveljaven in se ne more, vsaj do končanih volitev v ničemer več izpremi-njati. O tem so obveščene vse občine z naročilom, da se prebivalstvu to objavi, posebno pa se opozarjajo na to eventuelne deputacije prebivalstva, ki bi se nvorda še zglašale pri merodajnih činiteljih. Vse intervencije pri sreskih načelstvih ali pri banski upravi in pri ministrstvih so brezuspešne in nepotrebne. Le o sedežih novih običin tam, kjer sedeži še niso določeni, se bo ponovno razpravljalo, to pa šele po volitvah.
V razglasih o volilnih imenikih je bil naveden kot zadnji dan za reklamacije sobota 23. septembra, ker pa se jc službeni lista, ki objavlja razpis volitev za 3 dni zakasnil, se je rekJamacijski rok podaljšal do srede 27. septembra, torej 15 dni po razglasitvi razpisa volitev. Popravki volilnega imenika se morajo zahtevati do vključno srede 27. septembra V komasiranih občinah se mora sestaviti nov volilni imenik. Kjer je nova občina sestavljena iz celih starih občin, se more s pristankom pristojnega sodišča novi volilni imenik sestaviti tako, da se volilni imeniki starih občin preimenujejo in nato združijo v enoten imenik pod ovojno polo, ki nosi ime nove občine. Odpade torej prepisovanje imenikov v nove tiskovine. Prepričati pa se je prej pri pristojnem sodišču, ali se ono strinja s tem skrajšanim postopkom, da ne bodo morda volitve razveljavljene zaradi pomanjkljivosti postopkov
Volilne posle, kolikor spadaio v pristojnost občine. opravlja predsedništvo one občine, ki je dala novi združeni občini največ prebivalstva, t. j. organizujoČa občina. Poleg določitve volišč je najnujnejša sestava volilnih imenikov. Volilni imeniki se sestavljalo, kakor smo že navedli, paziti pa je na njih potrditev od sodišča, sicer so neveljavni. Glede sestave volilnih imenikov, velia zakon o volilnih imenikih. Sodišča so naprošena. da poslujejo pospešeno in se ne drže na roke iz zakona o volilnih imenikih, ki so za pričujoče volitve, predolgi. Postopek z volilnimi imeniki mora biti pravilen, ker ima vsaka nepravilnost za posledico možnost tožbe in Tazveljavlje-njn celotnega volilnega postopka.
Kaj je z našim letnim gledališčem
Zgrajeno }e b*lo že junija, vendar pa ga še ne uporabljajo
Ljubljana, 16. septembra.
Spomladi smo se veselili nove pridobitve in se navduševali za njo — za letno sle-dališče, ki so ga tedaj gradili pod gozdom ob tivolskem gradu. Lani je bilo tam nekaj predstav na prostem in so *»e ljudje zelo navdušili sa gledališče ob prijetnem gozdu, kjer človek uživa umetnost z bolj svežo glavo in bolj vedrim srcem kot v soparnem vzdušju. Razen tega eo bile predstave tudi ljudske po cenah. Z izrednim zanimanjem in veseljem so prihajali ljudje k predstavam na prostem in ni bilo niti sledu o tako zvani gledališki krizi pri občinstvu.
Zato smo tjdi pričakovali, da bo zanimanje za gledališče na proeiem letos še večje, ker eo začeli tako skrbno preurejevati prostor zanj. Ze ob spomladanski velele jmr ski prireditvi je bilo letno gledališče v glavnem zgrajeno in bi ga lahko že uporabljali, a so se bali nezanesljivega vremena Tudi ob eokotekem zletu se niso mogli zanesti na vreme. Pozneje pa menda ni več nihče niti mislil na gledališče na prostem. Zdaj se je že začela gledališka eezona in prihaja jesen. Kdo bi zdai mislil na letno gledališče, ko nas bo kmalu začelo zebsti? Mislimo pa, da ni nič večji greh. da smo ae spomnili na letno gledališče zdaj, od onega, da so ga povsem pozabili. Ne nameravamo pa govoriti o tem, ako eo meščani razočarani, ker so mislili, da bodo na letnem gledališču prirejali stalno predstave vse leto, kot so jim obljubljali. Pač pa je treba zaradi meščanov načeti to zadevo, ker se nekateri upravičeno boje, da ne bo nič z našim letnim gledališčem tudi prihodnje leto.
Da, gledališče je tu, sicer nI kolosalno in idealno, vendar bi bili lahko zadovoljni z njim. Med letom se je pa slišal glas — sicer osamljen — da gledališče ni takšno, kakršno bi naj bilo, da so se nekoliko prenaglili z njim in da gledališki sodelavci niso zadovoljni z njim. Letno gledališče !e zgradila mestna občina in ga zato tudi nI nikomur ponujala. Kar se je dalo naredili s skromnimi sredstvi, so naredili. In vsak mora tudi priznati, da je gradnja posrečena, ker je ostala naravna okolica neokrnjena ter da so izrabili teren tako, da ni bilo mnogo dela in stroškov. Dreves niso izseka-vali, pač pa so okolico preuredili le toliko, da je kotlinica lepo zaključena, da je teren v nji dvignjen, primerno splaniran in suh-Res, prej je bila kotlinica vlažna, ozadje je bilo mnogo prenizko, zato je bilo število gledalcev zelo omejeno. Primerno eo tudi dvignili prostor za oder in ga zravnali kot treba- Kjer že posesajo stopnice avditorija neposredno v gozd, drevja niso podirali, nego eo ga obzidali ter zavarovali. Nad gledališčem se prepleta vejevje v naravnih girlandah in se spušča k tlom, da imaš popoln vtis, da si v gozdu. Tako prijeten, ne-izumetnicen je ta kotiček, izrabljena ie le narava kot najboljši arhitekt, da se počutiš zadovoljnega in pomirjenega med živimi zelenimi stenami. Če bi v li za 1P0 !n*n«.
niti teitoi- > • --.
gledalce bi morah
kjer je zdaj odrine, da bi___...... ,
Km ta način bi silno popačili naravno oko-
lico, razen tega bi pa imeli igralci še zelo težek dostop na oder_ V- estetskem pogledu in tudi strokovnem je gledališče zgrajeno dobro. Drugi malenkostni nedostatki pa nr pridejo v poštev, da bi zaradi njih ne motrli uporabljati gledališča. C© so lahko priredili lani na začasno urejenem prostor j več predstav, zakai bi jih ne mogli zdaj na tem prostoru?
Mestna občina bi seveda ne imela n >be-nih koristi, če bi uporabljali letno gledališče ali ne. Prostor je bilo treba itak urediti, ker še prav za prav spada med tivolske parke in ker je bil zanemarjen. Nedvomno pa gre za interese ljudi, ki bi radi obiskovali predstave na prostem. To bi pa bilo tudi v interesu gledališča Zaradi letnega gledališča, bi se gledališka kriza ne postrl-la. Morda bi se ljudje z letnim gledališčem bolj zbližali z gledališčem samim. Stroškov s prirejaniem predstav na prostem menda tudi ni več. Zadnje čase so začeli otvarjati letna gledališča celo na deželi, mi pa lepega
prostora nočemo izrabiti- Ker na novo letno gledališče nima nihče posebnega lastninskega monopola, bi ga lahko uporabljali tudi diletantski odri. če ga že noče narodno gledališče. Tudi za prirejanje koncertov je prostor primeren, ker je akustičen.
Toda femj bi delali reklamo za lepo urejen kotiček, kjer se zbirajo itak ljudje dobre volje! Pri vodnjaku žubori prijetno voda in veter ubira strune med vejevjem. Tu si epočiješ živčno utrujen — samo klopi je premalo. Sedeš in ne mialiS na gledališče in ne na komedijo, ki se odigrava tako Imenitno — da je letno gledališče prazno, ker ne igrajo na njem in da je tudi gledališče v poslopju češče prazna.
Slovo Georea Koniga od Ljubljane
Ljubljana, 16. septembra.
Danes je nastopila še osma žrtev letalske katastrofe zadnjo pot. V domovino so prepeljali zemske ostanke pokojnega bančnega uradnika Georga Koniga. V mrtvašnico pri Sv. Krištofu, kjer fe ležal do davi, so prihajali vse dni številni Ljubljančani, da se poslove od nesrečne žrtve, prinašali so vence in šopke, da je bila krsta v»a zasuta z bujnim jesenskim cvetjem. Krasne dali-ie, astre in dehteče vrtnice ter prekrasni rdeči nageljni bodo spremljali pokojnega Georea na njegovi poti v domovino kot dokaz ljubezni in pietete našega naroda do tujca, ki je prišel k nam, da se navfije naših lenot, a mu je kruta usoda prestrigla nit življenja.
Ob 8. zfjtrai so se zbrali v mrtvašnici predstavniki tukajšnje nemške cerkvene občine s kuratorjem g. Brandtom na čelu navzočih je bilo pa tudi mnogo naših dam. Evangeljski pastor g. Prane Morgenthaler Je
v** --- ■       '-T ------ vt . .
ben vagon. Beograjski brzo v lak je Imel okrog 20 minut tamude in zato je vlak s pokojnikovim truplom odpeljal Sele okrog 10.30. Na zadnji poti je spremil Georga Koniga rudi g. Stein, ki se je pripeljal iz Nflnr berga, s istim vlakom je pa odpotoval tudi ravnatelj mestnega pogrebnega zavoda gxp. Sapi j a, ki je a redil vse potrebno za prevoz trupla v domovino.
Bodi pokojnemu Georgu lahka domača zemlja!
Živilski trg
LJubljana, 17. septembra. Prostor za zelenjavo je bil danes zaseden kot navadno ob sobotah, tudi na perutninskem trgu ni balo prehudega navala, precej huda gneča je pa bila na sadnem trgu. Število Hrvatov, ki prodajajo sadje na kmečkem sadnem trgu, so omejili. Izdajalo jim posebne listke, da se lahko z njimi izkažejo. Domačega sadja je Čedalje več in ker ie takšen naval na naš trg, da morajo regnli-rati število prodajalcev, je seveda prostor za sadni trg vedno pretesen. Morda bi se ta zadeva lahko uredila tako, da bi dobili za kmečki sadni trg večji prostor. Živilski trg je že nekaj let pretesen in ko je najbolj aktualno, da ga razširijo, se pravi, da določijo zani več prostorov, se nagiblie leto h koncu. Sicer je pa ta zadeva zadnje čase skoraf povsem zaspala. Morda se bodo razmere zboljšale spomladi, ko nameravajo podreti mesarske 9tojnice in regulirati nabrežje.
Danes je bilo na sadnem trgu mnogo lepih hrušk, ki so po 4 Din kg, bilo je pa tudi precej cenejših. Cešplje so prodajali pj 2.50 do 3 Din, jabolka po 3 do 4.50 Din, brusnice po 6 Din liter, jureke, ki jih al toliko kot prejšnje dni, po 3 Din merico ali po 8 do 10 Din kg.
Na zelenjadnem trgu so cene precej stalne, dovolj je pa seveda vseh vrst **.čiv-ja in zelenjave. Vendar je zadnje čase že nekoliko manj kumar. Ta in tam eo prodajali nekaj časa precej grenke in jih gospo dinje zdaj ne pogrešajo preveč. Podražile se pa niso, še vedno jih prodajajo precej velike komade po 2 Din. Tudi stročjega fižola je že manj, a prodajajo oo večini le dobrega, ki je po 4 Din kg. Čedalje več je pa zeljna tih glav, ki so po 2 Din kg. Tudi paradižniki so letos nekoliko dražji, ker niso mogli dozoreti. Lani so jih prodajali po 2 Din. letos pa polovico dražje.
Jajčarice trdovratno vztrajajo pri viso kih cenah jajc, ki jih prodajajo nekoliko lepša po dinarju komad. Putke prodajajo po stalnih cenah, po 25 do 30 Din komad, po isti ceni prodajajo par piščancev. Krompirja za prodajo na debelo je čedalje več na Sv Petra nasipu. Cene se gibljejo okrog 75 par kilogram.
Grad govori
Danes pričetek septemberskih proslav. Pričetek naznani šest topovskih strelov.
Ljubljana, 16. septembra.
Vsa Ljubljana je v razpoloženju septemberskih proslav. Kako neki ne? Saj je bila Ljubljana središče narodnega preporoda. Grad bo danes slavnostno razsvetljen, ob pol 8. bo zadonelo čez ljubljansko polje z Grada šest topovskih strelov, znak, proslave se pričenjajo. Po odjekih strelov se bo razvil sprevod iz grajskega dvorišča z obhodom okrog Gradu, nato pa proti »šancam«. Visoko proti nebu bodo plapolale plamenice in v žaru teh in v svitu na stotine lampijončkov bomo slišali govore, recitacijo, ki jo posebej prinašamo, petje in godbo. Po tej proslavi se bo sprevod pomikal na Razgledno pot (proti Kongresnemu trgu), kjer bo koncert godbe Sokola L
Pri tej proslavi bo sodeloval ves Grad, z Gradom bo združeno ljubljansko prebivalstvo in zavedamo se, da je naša dolžnost, da se oddolžimo krvi naših mučeni-kov. Zato vsi na Grad brez razlike stanu, proslavimo mučenike, kot se spodobi. Pokažimo, da znamo spoštovati žrtve, ki so prispevale za našo svobodo. Zavedajmo se, da nismo več hlapci, ampak smo sinovi svobodne Jugoslavije, J ugoslavije oškrop-ljene s krvjo naših sinov.
—. Sokol LJubljana i I poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži odkritja spominske plošče narodnim mučenikom Adamiču in Lundru. Zbor članstva v kroju ob 11. prod Narodnim domom Udeležba članstva  dolžnost. Uprava.
— J Sokol Ljubljana IV poziva svoje članstvo, da se udeleži odkritja spominske plošče Adamiču in Lundru. _ Zbirališče ob 11. url pred Narodnim domom v slavnostnem kroju. Zdravo!
—1 Sokol Ljubljana IL je začel z redno telovadbo v telovadnici I. drž. realne gimnazije (realka) v Vegovi ulici, po temle urniku: Člani: ponedeljek, sreda, petek od 20—21.30, moški naraščaj: ponedeljek, petek od 18JO—20, moška deca: ponedeljek, sobota od 18—19, članice: torek, četrtek od 20—21.30, ženski naraščaj: torek, četrtek od 19—20, ženska deca: torek, četrtek od 18—19 ure. Deco in naraščaj sprejemamo samo s pismenim potrdilom staršev, da dovolijo gojencem posečanje telovadbe. V po-asnilo staršem dodajamo, da vadbe dece ne moremo preložiti na zgodnejšo uro, ker rabi šola telovadnico vsak dan do 18 ure. Zdravo! — Načelništvo.
—' Sokolsko društvo Ljubljana IV. naznanja vsemu članstvu, da prične z redno telovadbo 18. t m v telovadnici šole na Prulah po temle urniku: moški oddelki v ponedeljek, sreda in petek, in sicer člani od 20—21, naraščaj pol 19—20. deca pol 18— pol 19. 2 enski oddelki v torkih in petkih, in sicer članice od 20—21, naraščaj od 19—30 in deca od 18—19. — Zdravo!
Sokolsko društvo Ljubljana III. za Bežigradom obvešča vse svoje telovadeče članstvo, naraščaj in deco, da se je pričela redna telovadba po naslednjem telovadnem urniku: ćlani torek, petek od V« 9. do 10. uro zv., moški naraščaj torek, petek od 7.—lU9. ure, moška deca torek, petek od 5—Vi7. ure zvečer, članice ponedeljek.
četrtek od Y% 9__10. uri zv., žensk? ^ara
Kaj ponedeljek, četrtek ~*       7 v*:
PRIDE!
EKSTAZA
ZVONIMIR ROGOZ
PRIDE!
"*. St
' ia
« -*to .'      •"     * •   • ' -     - *•«•-  j ;••
- m »•**»•* p •••• t u:f t ' ' '    '.   •■" «
• '» : iviinjp »!ece .»o \:oj vi. i. uj. oUn., 3! Upra: 2.
— Sokolska i u pA Ljubljana. V nedeljo naj se v počastitev spomina septemberskih žrtev vsa ljubljanska društva udeleže po najmanj tričlanski deputaciji v kroju • praporom, ki krene ob 8. s Tabora, odkritja spomenika na pokopališču pri Sv. Križu ob 9. dopoldne. Odkritja spominske plošče na Pofcačarjevem trsru naj se ljubljanska in okoliška sokolska društva udeleže polnožte-vilno in z društvenimi prapori. Zbirališč«* članMva v kroju s prapori bo ob 11. dopoldne na vrtu Narodnega doma, odkoder koder odkorakamo v povorki z godbo Sokola I. in drucrimi organizacijami na Poiia-čarjev tre k odkritja, ki bo ob 12. Zdravo! Zupna uprava.
Naše rl&lziišZs
DRAMA. Začetek ob 20, uri. Sobu-a, 16. Beptembra: V agoniji, premijera Izven. Nedelja, 17.  septembra: Ponujanje v dolini šentfiorjanski. Premijera. Izven. Ponedeljek, 18. septembra: Komedija zmešnjav. Red A. Torek, 19. septembra zaprto.
★
Opozarjamo na nocojšnjo premlje^o v ljubljanski rirami. Vprizori se drama Miroslava Krleže, >V aveniji« v režiji dr. Branka Gavelle. Glavne vloge: gospa Mira Danilova, ga. Nablocka ter gg. Sancin in Gregorin. Premijera je izven.
>Pohujšanje v dolini šetf lorjansk u. Cankarjeva trodejanska farsa >Pohujšanje v dolini šentfiorjanski« je brez dvoma naj. efektnejše odecsko delo naše literature, ki je ostalo stalno v repertoaru. Letošnja izvedba >Pohujšanja* je najskrbnejše pripravljena. Skoro vsa zasedba je popolnoma nova, posamezne nosilce glavnih ia drugih vlog smo navedli že včeraj. Ponovno povdarjamo, da nastopi po daljšem pre-sedku zopet v drami v vlogi Zlodeja g. Bojan Peček Opozarjamo tudi na povsem novo inscenacijo, ki je izvršena po osnutkih g. Uljaniščeva. Letošnja premijera >Pohujšanja< bo v nedeljo zvečer ob 20. uri. Cene so skoro iste, kakor pri lanskih dramskih predstavah z znižanimi cenami
Prva repriza Shakespearejeve veseloigre >Komedija zmešnjav« bo v ponedeljek dne 18. t. m. za red A. >Komed»ja zmešnjav« je imela mino*i četrtek izvrsten uspeh. S svojimi neprestanimi za-pletljaji delo izvrstno zabava. Predbta/a se vrši za red A.
Četrta  premijera   letošnje dramske sezone bo v Četrtek, dne 21. t m. Vprizori se Strindbergova komorna igra v treh de janjih, >Sonata strahov« v režiji g. Cirila Debevca.
Odstranite prometno oviro
Ljubljana. 16. septembra.
Ponovno so že čule javne pritožbe prebivalcev južnega dela mesta In okoice, ki morajo na Dolenjski cesti čez železniško progo, in tu zaradi povsem neumestnega načina zapiranja ceste, ki tolikanj ovira, pa tudi že kar nadleguje živahni promet. Kakor vse kaže, pritožbe niso prišle do pristojnih činiteljev. ker si prebivalstvo ne morejo misliti, da bi samo in edino na železniškem prelazu na Dolenjski cesti mogle in smele vladati tako nevzdržne razmere če se kričeči iied^statek ne odpravi, bo prebivalstvo prmorano z osebnimi intervencijami pri oblastih storiti potrebne korake, da doseže kar za-rteva čisto navadna, zdrava pamet
Da ne bomo ponovno opisovali nepriliR v nezanlselno, nepotrebno čakanje obsojenega občinstva, ugotavljamo samo to: Dolenjska železnica križa tudi Poljansko in Zaloško cesto. Toda tu gre povsod in vedno zapiranje proge brez najmanjšega oviranja prometa in nadlegovanja prebivalstva Podobno križa železniška proga še drug**, vse bolj prometne ceste po drugih delih mesta, in prav tako nt V3en teh krajih promet nikjer ni tako nepotrebno in nezmiselno oviran. Nasprotno se uslužbenci po vsej možnosti in z vso uvidevnostjo potrudijo, da omilijo neprilike občinstva.
Da je ta nedostatek prav na Dolenjski cesti tako kričeč. mora stvar vsekakoc imeti svoj poseben vzrok. Ker glede na vse ostale primere v mestu ta vzTok ne more biti v prometnem pogledu, tiči oči-vidno v nekem drugem. Po glasu ljudstva je jasen. Zaradi tega ga poklicane oblasti lahko krakomalo odpravijo. Naj že vendar enkrat rešijo vse prebivalstvo brez Izjeme te nadloge!
Nedeljo, 17. septembra
8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika (Marjan Dobovšek). 9: Versko predavanje (dr. Guido Rant). 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 10: Gledališče kot umet-t >st (prof. Sest). 1030: Ročno in umsko delo (E. Boje). 11: Radio orkester: Operna ura. 12: Cas, plošče. 15: Kmetijska ura (g. Jamnik). 15.30: Slovenske narodne v duetu pojeta gg. Gostič in M. Rus. 16.30: Extem-porari, komedija, izvaja šentjakobski oder. 17.30: Plošče. 20: Pesmi Indijancev Sev. Amerike poje gdč. J. Perdanova, vmes angleška glasba na ploščah. 2130: Cas, poročila. 21.43: Harmonika solo. g. Stanko. 22.30: Plošče. 23: Konec.
Ponedeljek, IS. septembra.
12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Cas. plošče, borza. 19: Radio orkester. 20: Prenos opere iz Beograda, vmes čas in poročila. 23: Konec.
Torek, 19. septembra
12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13: Cas. plošče, borza 19: Radio orkester. 20: Resnica in zmota teorije o oduševljenosti narave (Fr. Terseglav). 20.30: Schumannove duete pojeta gdč. Korenčanova in g. Brand-steter. 21.15: Radio orkester in radio jazz. Vmes čas in poročila. 23: Konec.
Srorfa, 20. septembra
<>• ■■/..    'v   Orrow koučofc
\ ---.c •• 'o-.:-      '»        j A - f.Jterarii
čeve, čas, poročila. 22.30: Angleške plošče. 23: Konec.
— Nov grob.   V Solčavi   je v četrtes umrl    posestnik    in    znani čebelar Anton H e r 1 e, star 89 let Pokojnik je bil velik prijatelj planin in se je pred vojno s pogu mom boril za slovensko stvar v boju proti nemškemu planinskemu društvu. Bil je oče pokojnega profesorja v Kranju, dr. Vladi-mirja Herleta. Zapušča sina Forta in Fran c-eta. Prvi je vsem našim turistom dobro znani oskrbnik  Piskernikovega zavetišča v Logarski dolini. Pogreb bo v Solčavi v ne deljo dopoldne. Bodi  pokojniku ohranjen blag spomin, rodbini naše iskreno sožalje!
mri
ZVOČ\TI KIXO »SOKOLSKI DOM« V 6ISKI — Telefon 33-S7
Danes in v ponedeljek ob ^7 in i^9, v nedeljo ob 3., 0., 7. in 9. uri zvečer
Marthn Egrgerth in Leo Slezak
„če je žena muzikalna"
Kaj se Z£odi, če se mož zanima samo za avtomobile, a žena samo za glasbo Pride!   »TAJENSTVENA VRATA«
(Se
Koledar.
Danes: Sobota, 16. septembra katoličani: Ljudmila, pravoslavni 3. septembra.
Jutri: Nedelja, 17. septembra katoličani: Hiidegarda, Marija T. žalosti, pravoslavni 4. septembra.
Današnje prireditve.
Kino Matica:  Havajska roža.
Kino  Ideal: Ljubimkanje na manevrih.
ZKD: Zadnji dnevi Pompejev ob 14. v kinu Matici.
Kino slika: če j« žena muzikalna
Promenadnl koncert ieleznlčarske godbe >Sloga€ ob 20. na Kongresnem trgu v proslavo obletnice septemberskih dogodkov ob 21. koncert sokolske godbe na Gradu.
Prireditve v nedeljo.
Kino Matica:   Havajska roža.
Kino ideal:  Ljubimkanje na manevrih
Kino Šiška: če je žena muzikalna.
Svečano odkritje spomenika na grobovih septemberskih žrtev ob 9., ob 12. odkritje spominske plošče na Pogačarjevem trgu.
A8K Primorje: sarajevska Slavlja ob
16. na Igrišču Primorja, d/ve predtekmi. Dežurne lekarne. Dane*  In jutri:    Mr. Bohinec, Rimska cesta 24, dr. Kmet, rvrševa 41 in Leustek, Resljeva cesta l.
Jsped sita
in rešeta
Ker živimo z duhom časa, se ne smemo čuditi, da ali če vse pridobitne panoge modernizirajo svoje poslovanje. Ljudje so postali sila podjetni in iznajdljivi, da nam je včasih kar nerodno.
Berači so včasih beračili po ulicah in kazali svoje pohabljene ude ali karkoli, kar jih je spravilo na berasko palico. In jih je bilo se sram povrhu, da so zardeli pri vsakem darovanem krajcarju. Po vojni je ta, dotlej nič kaj mikavna pridobitna panoga stopila z duhom časa korak naprej in preuredila način beračenja. Zdaj ponujajo berači pesek za lonce, milo ali razglednice. Pa so v zadnjem času pričeli beračiti se na drug način. Oblastno nosijo kar cele slike brez vsake umetniške vrednosti s seboj in ti povedo, da jih je poslala ta in ta milostiva ali ie bolj cenjena dama ali pa ta in ta ugledni gospod, ki da jih je priporočil tvojemu sila plemenitemu srcu. Ce vprašaš takega sodobnega berača, kaj da je dotična milostliva ali ugledni gospod kupil pri njem, pove, da nič, toda mu je dal tvoj naslov, kar je vsekakor nekaj vredno, ker je danes pač tak čas, da človek brez zvez in vplivnih priporočil sploh nikamor ne pride.
Ako bomo še dolgo tako napredovali, se nam lahko zgodi, da bodo berači ie z revolverji v rokah beračili in iskali mtlo-ščine. Plemenitim prizadetim damam in gospodom, ki pa prilagajo svoj oboi beraču tako, da priporoče drugega, priporočamo, naj bodo enako obzirni do tujih žepov, kakor s\'ojlh lastnih, pa da sami prav tako odpirajo svoja težko obremenjena srca, kakor to pričakujejo od dragih.
S Ponikev
»1 r*.
Milene Verbi-
_ Tehnični   razdelek   areskega načel-
atva v Novem mestu Je pričel z merjenjem med državno cesto In železnico od Mirne peči do Ponikev za napravo detaljnega projetkta preložitve klancev. Pri merjenju se skoro dnevno pripeti, da na terenu Izgine kak količek, označen s številko, kar zelo ovira ali onemogoča snemanja. Posebno se opaža, da prebivalstvo puli količke po njivah. Ker je tako ravnanje kaznivo, se prebivalstvo opozarja, da pusti vse naprave pri miru, sicer bodo krivci strogo kaznovani Ker Je preložitev klancev v interesu vsega prebivalstva, ao naprošenl vsi, da z ruvanjem količkov dela ne ovirajo, pač pa gredo komisiji vestransko na roke, da bo delo čim prej opravljeno
_ Nova cesta Ponikve - Dečja vas bo
najbrže že letošnje leto dogotovljena. Kakor se nam Je z merodajnega mesta zagotovilo, bodo v najkrajšem času pričeli z merjenjem podaljša te ceste in sicer v smeri Dečja vas - Jordankal. Z dograditvijo ceste Ponikve - Dečja vas Jordankal bo vsa dolina zvezana po dobri cesti In Je pričakovati, da se bo promet v teb kr-!,v»,   r 7atn preblvalstvc
'e?' **» fl hvalež I    d ^.e     . i*a      V ^nrančl
Ca 'a ve« trtJtl   •: r srv<....... -      ■ so se
1   •. Sela s kutcr.uj se nudi b.eipoeel
I n1JL_. ^^'užek Istočasno pa zboljfiuje skraj 1 no slabe zveze.
Stev 211
»SLOVENSKI NAROD«, dne 16. septembre 1988
Stran S.
Naše sožalje ~ mi letimo naprej
Po težki letalski nesreči prvič zopet v zračnih višavah iz Ljubljane
na Sušak
Ljubljana. 16. septembra-Katastrofa! ... Strahovita letalska nesreča-..  Kri  je  oškropila ...  Osem  žrtev ... Grozni prizori na kraju katastrofe. •. Kovčki mesa in možgani... Strah in groza ...
Novinar je velik revež. Rad bi povedal marsikaj drugače pa razteza nad njim tipalke pošae t-radovednost, hlastanje po senzacijah in tako mora po svojem poklicu zamašiti to nenasitno žrelo vsaj za prvo silo. In piše o grozotah in strahotah tam, kjer jih ni. Seveda, hudo je, težko za svojce, ki tako nenadoma izgube očeta, brata, sestro, sina, toda pomisliti moramo, da preži smrt na človeka povsod, tudi doma za pečjo. Zakaj pa ni nihče govoril
o katastrofah in  strahotah med vojno.
ko je pokorila bela žena vsak dan sto in sto, da celo tisoče in tisoče žrtev, samih mladih življenj, sinov in očetov? Odvadili smo se siedati smrti v oči. pa se nam zde take nesreče strašne.
Tn pa strah nasanjajo malodušnežem. Letalo ie padlo, vsi, ki so bili v njem. so se ubili- Torei je potovanje po zraku smrtno nevarno in ne bomo več letali. Ka? nn če se zgodi železniška ali avtomobilska nesreča? Ali se pot^m tudi ne homo več vozili 7» vlakom in avtomobilom? Ali če pad-1? doma po stopnicah in si razbiješ glavo, da nb-leziš pod niimi mrtev? Mar zato ne boS v-»č hodil po stopnirah iz bise. temveč skozi dimnik?
>Naš> globoko «»ožal:e . . mi letimo n.i-prei . .. Tako eovori v takih trenutkih \r*~ zen. pameten človek naSih dni. Zave lati *=e moramo, da živimo
t dobi naelega razvoja tehniko in da moramo biti dorasli d.ihu časa. da se nam   ootomri ne bodo smejali- Melodušni rrmahliivci ne morejo izraditi bodočnosti.
Iz meeleneua jutra vstaja uroza in izte-7w» dolge pr*»te v crc*sto meizlo- Za ^ren u rab i lfudi. crla iim stiska, prsa tlači, oči zastira a strahom. >Farman-Goliath< leži zdrobljen In zmečkan v kup razvalin, pod njim pn
osem ugaslih človeških Kvlfenj..
Kdo bi se še drznil z. orjaško ptico nod oblake, kdo bi po tej strašni katm^tr.>fi Se le-tal? r-w A z> so se oelasili mlidi plo":-i; bodočnosti, že poje propeler zonet svojo zmagovito pesem in mimo strtih kril in /drobi lenega trupa «i reže d rusa ptica not v d^liino. Tod-? ne fia, kamor pe ie bila normala v me-glenem "itru ponesrečena ... Ta pot ie zaprt*1.
šp ni sprejela mali zemlja, kar je njenem. Se niso legle žrtve k večnemu počitku. svo'c;. pniatelji «p So poslavljajo od njih . . . Zato ie pot tja na sinii Jadran zaprt n.
Pusto jutro nrve-ja dne no smrtnem padcu- Pred hen'Tariem stoi;mo, štirie novinarji, ki iih kliče dolžnosl povsod, pa naš dobri, vedno nasmefam Jovo IvoSević s Sušaka ie z nami. Nalašč s Sušaka ie prileel. ko ie zvedel za nesrečo.
da bi videl Nikitiua in Trkuljo. Z njima ie plul često po zračnem morju, a v zraku si s Človekom takoi prijatelj. In Strekljev brat je plul z nfim. Ves iz ser>» ie bil. ko «»o mu povedali, kaj ee je ugodilo z bratom. In z drhtečim glasom ie vr>ra-Seval. kako bi mogel čim prej v Ljubljano k mrtvemu bratu. Pa mu je odgovoril vedno postrežliivi šef sušaškega letalskega centra. Nikola Vilhar. da ima na razpolago letalo .. . Nič ni pomisljal. «edel ie v kabino in se dvignil nad Risnink. da se m.i ie zagledalo solzno oko tja daleč proti Ljubljani, kier ie bil zgodai zjutraj izdihnil njegov brat rod razbitim letalom. Ziv brat
leti r letalom k mrtremn brat«.
pokopanemu pod razbitim letalom... >Ha$6 s»ožalie .. . mi letimo naprej . .<
A dobri Ivoševič si vso pot prizadeva razvedriti sopotnika s krvavečo rano v srcu. rad bi mu pregnal skeleče misli na mrtvega brata, pa sam ne ve. kje in knko bi začel Samemu krvavi *rce. ko v;di krvaveti ljubečo bratovo srce.
Čakamo, koma i Čakamo, da s*> poženemo kvišku in objamemo z enim samim f>ogle-dom
rse dafiave od Tr»elava do Jadrana . . • Meteorološkega poročila Še ni. zato tudi $e ni pilotovega povel'a mehaniku: >Pali motor !<- Vedno nes-trnneiši smo. Ura je 6. a eb 6.10  ie  odhod   Končno s<» oglasi Sušak . Lije, oblaki  zelo nizko, letališče zaprto. Torei tudi  v zraki  nozmio signal vs*oj*. samo kretničnrjev in rdečih signalov ne ■*•-diš nikjer.
Tolažijo nas. da nam odpro na Sušaku vrata nroti  poldnevu   Trije kolegi so i-ko
nestrpni,  ^a   io  nbero  kar  proti  7..... h.-
a midva z Tvoševičem čakava do opol Ino Sušak je še vedno zaprt
Po obedu sva že zoo^t na letališču in ie dopoldne «e je n^ma pridružil 5e u»š N'ko stvam;k trnovskega Janeza. TnH '»n čaka. rad bi anlodil z mogočnimi vti»i pvp-»o umetnost Na Sušak i *e ve^no ,: ° 'eževni oblaki zagriniaio Grobničko pn*;p Ra7or»arani se vrnemo v mesto
Pusto iutro drugega dne po smrtnem n>«de*i. Z Ivolevičem sva že zonet ni l»»*alj-špti. Niko je ps k *reči zaspal- Se z večjo ofvatronostio č**kamo kar nam sporoči Sir 3ak Tn zopet liie. vsi dohodi na letališčp ra .rti   4p p? 7j»<»rniln 7emli.n onih. ki so
omahnili v medenem jutra v naročie smrti ..
Pa si praznoveren. bi dejal da je nevidna roka potegnila tam dale? na Jadranu oblake na zemlju  da zadržuje sinjo ptico, da
ne pusti propelerja zabrneti. da bi ne motil v večnem snu prvih žrtev našeg* mogočnega stremljenja kvišku, dokler ne bodo v svoj'em tihem domovanju na njivi večnega miru.
Tudi Striž bi bil nestrpen. Če bi znal biti. Tako se pa samo nasmehne in pravi: Kai ko bi jo mahnili čez Split? Nad morjem bi se pa morda dalu priti na Grobničko polje. Razlika v razdalji pa za Striža itak ni velika ...
A Ivoševič meni smeje, da pride pri nas Človek
peš še vedno najhitreje. I kamor se je namenil. In v tem prepričanju se odpelje domov z jutranjim brzovhr
Tik po prihodu na susaško letališče. Ob Potezu stoje od leve na desno pilot Jero-šenko, Dore Matul, Jože Zupančič, Mirko Drašler, narednik s sušaškega letališča, mehanik Bošnjak in šofer s sušaškega letališča. 2al ni na sliki šefa sušaškega letalskega centra gosp. Vilharja.
kom- Srečno pot. dobri prijatelj zračnih višav, ki znaš v letalu tako trdno zadremati, da te zdrami šele močan sunek vetra, ko butneš z glavo ob steno kabin«. A nekoč so ti padli iz letala v Delnice celo čevlji, pravijo hudomušneži.
Tretjič gre rado. si mislim in ležem spat. Vozni lislek v žepj me pa kar peče. Ponoči zaplešejo besi. grom in blisk zavladata v težkih sivih oblakih in potoki deževnice čistijo ulice-. Žrtve je že zagrnila Črna zemlja, popoldne smo jih spremili na zadnji noti, zdaj iim izkazuje zadnio čast še nebo...
Odprem ori. pogledam na uro .. • Pet je oroč . .. Prisluhnem  . . Nehalo je deževati • Urno k oknu  . • Zunaj krasno jutro, nebo čisto, brez oblačka. In že sem pred nebotičnikom . . fte dva sta. ki bi rada prispela
od I> M. v Polju do Sušaka prej. prodno prideš peš iz Otepanje »'asi do davne nošte Dore Matul in Mirko D r a Š 1 e r, Ljub-liančana. dva dobra pevca in fanta od fare. Rndostnih src hitimo proti letališču .. • Danes pa bo. gre od ust do ust.
In res. vremensko poročilo s Sušaka je bilo ugodno, nebo iasno. vreme krasno, le nekoliko vetrovno. »Pali motor!« se začuje mehak glas dobrodušnega pilota Jerošenka
In že brni propeler, spočetka tiho. potem pa vedno močneje... OČi nam zažare, ko se odpro pred nami vratca kabine . . Ze udobno sedimo in že naglo drsimo po letališču«. Lahno se ločimo od zemlje in splavamo nad Ljubljanico mimo »Goliathovega« groba v velikem ovinku proti Savi. Kako neki je pri srcu Jerošenku, ko gleda tja doli. kjer mu je prijatelj Nikitin tako nenadoma omahnil v smrt? Drugi na njegovem mestj bi se zdrznil, on je pa krmar, kapitan zračnih višav; zato se mu prižgo samo v očeh evečke nrijatelju  v spomin...
Visoko nad Gradom režemo hladen jutranji zrak naravnost proti Igu. Tam daleč za nami pa žare v iutranii zarji naše drag-planine
v srehrno čisti sveži snežni odeji.
Dih bližaioče se zime... A kdo bi mislil na njo? Mi letimo naprej, tja doli. kjer ie mor ie še toplo, kier solnce še pripeka, na naš ponosni, sinji Jadran...
Ižanei so zaspanci, nobenega ni videt: zunaj. nI i so pa tako majhni, da jih ne viri imo. Smo namreč precej visoko nad Krimom ... Zdaj ne bomo več ponavljali tistega zlatega pravila: »Gore od spodaj, cerkev od zunaj, krčmo od znotraj«. Zdaj hihko fVmn- Gore od zgoraj«. Da, Krim je slo-hoVn drdi neVie pod nami in njegov poniž-nefSi co^o^ Tški Vintr*ar je v mladem \\\-\xy\ tako krasen, da bi ga človek najraje v7oi a p*>Koi na Jadran, da bi združil dv.i h^p-n n.-Sp ^epe zemlje.
Pn kdo h' mislil na zaspance Ižance, ko ie vidiš n*» 'esni Bloke in malo dalje Cerk-nieo. a na levi te že pozdravljajo Velike La-^če. t.ikoi za niimi pa Ribnica in Kočevje. Optična nrevara ti pravi, da ležeš nad zem-lk> s polževo hitrostjo, v resnici pa svigafo kraii dale* loli pod teboj mimo. da jih komaj opazil Sjnje nebo. zalito 9 prvimi žarki jutraniega *olnca. sp,>daj pa z meglo kakor z vato zama^ene dolinice in doline, vmes pa zeleni hribčki, tu pa tam majhna, komaj vidna hišica ali cerkvica sredi bujno zelenega gozdiča. Nepopisno lep je poslerl iz zračnih višav na širno, po viharni noči iz sna prebujaiočo se krajino. Se malo in že vidiš
prti košček našega sinjega Jadrana
tam pod Učko. ki pa žal ni naš. Ozreš se nazaj, koma i sta ti izginila izpred oči bloška ravnina in kočevska dolina, že se ti odpira čaroben pogled na temno sinje morje s ponosnim orlovskim gnezdom OmiŠljem. a doli globoko pod seboj zagledaš
naše prerezano, krvaveče srce Sušak-Reko-
Barja se zaleti v nas. silno strese letalo, nagne ga na eno in na drugo stran, pilot se na obrne in nasmehne. 2e delamo velik ovinek nad Sušakom nazaj nad Grobničko polje in vidimo pod seboi sušaško letališče. V nasledniem hinu zdrknemo navpično navzdol dobrih 30 m; luknja redkega zraka je nas potegnila vn^e, motor se pa ne zmeni za njo. krepko nns potegne naprej, a že smo zopet padli. Čuden je ta občutek, mravlje ti zagomaze po hrbtu. Na prvih korakih zračnega prometa so pomenile take luknje v zraku večkrat katastrofo. Zdai so jih pa l^tilci vajeni, motorji so dovol? močni, da potegnejo letalo naprej.
Lahno se Spustimo na ravnico Grobničke-sa polia. obrnemo letalo in že smo pred hanganem. kjer nam pribiti nasproti osobje letališča pod vodstvom šefa sušaškega centra g. Nikole Vilharja. Prijazno nns sprejmejo, saj smo prvi >junnkic, ki smo prileteli iz Li-ibljane po težki letalski nesreči. Sedemo v avto in hajdi po Lujzinski cesti doli na Sušak. Na desni strani nas spremljajo dobro maskirane italijanske utrdbe s kaverna m i    in   topovi globoko v
skalah. Strah ima velike oči.. • Točno ob
8. smo v kavarni na Sušaku, kjer nam hitro mine dopoldne. Ljubljana je 5e vedno samo pol ure od morja in bo tako ostala. Popoldne nas pa povabi gostoljubni g. Vilhar na izlet s svojim krasnim motornim čolnom. Pokaže nam Sušak in Reko z morja, nazaj grede nas pa zapelje v romantičen zalivček med Martinščico in Bakrom, kjer M Ljubljančani noč za nočjo krokali, če bi ga imeli pri rokah, tako je zapeljiv. In dobro krčmo ima, kjer dobiš izborno bakarsko vodico In tišina vlada tu, da bi io kar grabil z nervoznimi rokami in mazal z njo v prenaglem tempu življenja razjedene živce.
A naš dobri gostitelj pripoveduje... Pol sveta je prebrodil, zdaj te popelje v Alžir, zdaj zopet v Barcelono, kjer je doživel ob zadnji revoluciji nekaj edinstvenega« Stal je na široki prometni žili, pa je pridrvel mimo velik tovorni avto poln, navdušenih,
do lob oboroženih revolucionarjev z veliko rdečo zastavo in napisi: >Proč i buržuazijo! Smrt kapitalistom!« Sredi ulice ie pa stal prometni redar in komaj je dvignil roko, se je nabrušeni zob revolucije na povelje ustavil in mirno čakal, da so odpeljali avtomobili mimo smrti zapisano buržuazijo. Postava je postava, kdo bi se prepiral z njo? In še to in ono zanimivo zgodbo iz svojega bogatega življenja nam pove vedno postrežljivi gostitelj, ki ga imajo na Sušaku vsi tako radi, da mora hoditi odkrit, ker bi ne mogel sproti odzdravljati. Kar ne-opaženo mine tudi popoldne in že je treba nazaj na letališče. >Postajenačelnik« je z nami in zato se ne bojimo, da bi >vlakc žanr idili.
Prihodnjič pa pogledamo na sušaški Kaštel in priletimo nazaj v Ljubliano. da ne bo danes zgodba predolga.
Jože Zupančič.
Jeseniška občina pred velikimi nalogami
Pere
orašanje mestnih hiš in cestnega prometa — Skrb za stare
in onemogle
Jesenice, 15. septembra.
Bodoča mestna uprava bo prevzela nase težke ter za gospodarski razvoj našega mesta važne naloge ki jim bo kos le, če bo napela vse sile in pritegnila v svoj delokrog ljudi, ki jim je gospodarski napredes mesta in dobrobit prebivalstva res pri srcu.
Mnogo se je v našem mestu zadnja leta napravilo, a vendar se je prva leta po voi-ni, ko je bilo cvenka povsod dovolj, marsikaj ponesrečilo in opustilo ki bi se takrat mnogo lažje in z manjšimi stroški storilo kot sedaj in tudi v bodoče, ker manjka denarja povsod.
Če se sprehaja ali vozi tujec skozi naSe mesto, mu gotovo marsikaj ni všeč. Vijugaste ceste, raztresenost hiš, neurejene ulice, zamazane hiše, polomljene obcestne ograje, ozki prehodi, vse to napravlja na tujca slab vtis, da dobiva slabo mnenje o našem gospodarstvu, kulturi in o zunanji ureditvi našega mesta.
Poleg vseh obcestnih hiš napravlja najbolj mučen vtis leseni, napol podrti gasilni dom, bivša Povšenova, sedaj občinska hiša, na pol popravljen Rajmundov hlev, bivša Rozmanova in nizka Kapusova hiSa, ki stoji ob impozantnem poslopju carinarnice. Če bi se vse te hiše odstranile ter v stavbeni črti postavile nove, potem bi bile Jesenice vse drugačne, bile bi skoraj pravo in res čedno gorenjsko mesto in bi bilo s tem v vprašanju regulacije že mnogo izvršenega. V načrtu je graditev novega ga-! silnega doma, v načrtu je adaptacija in razširitev Povšenove hiše ki je sedaj last mestne občine v impozantno stanovanjsko hišo in za državne urade, v načrtu pa je tudi ureditev Rajmundovega hleva za lepo stanovanjsko hišo, a za vse to žal občina nima denarja.
Izmed vseh pa je najbolj potrebna odstranitev bivše Rozmanove sedaj Tršano-ve hiše, ki naravnost zapira glavno cesto in je le veliko čudo, da se na tem ozkem cestnem prehodu že ni pripetilo več ne sreč. Zdi pa se. da bo odstranitev te hiše zelo trd oreh, bodisi za občino, bodisi za gradbeni oddelek banske uprave in bo morda še mnogo trši kot je bila Luckmanova hiša v Gradišču za Ljubljano.
Druga izredno važna in težavna naloga občine bo skrb za mestne reveže Po no vem občinskem zakonu bodo morale obči ne skrbeti za revne in onemogle ljudi, skrb za zdravstveno stanje občanov, za zdrava stanovanja i. t. d. Kdo pa je danes bolj potreben kot staroupokojer.ci bratov-ske skladnice. ki dobivajo mesečno skupai od 112 do 150 Din pokojnine Bratska skladnica šteje se vedno 51 upokojencev. 170 vdov ter 27 dvojnih sirot, ki bivajo po večini na ozemlju jeseniške občine.-Kako se more živeti z 112 Din pokojnine če se nima svojcev ali lastne hiše mora to vsak doumeti. To so živi mrtveci, to so sence ljudi, ki stoje na cestnih oglih in opominjajo mimoidoče delavce glej, tak boš enkrat tudi ti, ko boš star in onemogel. Ti ljudje so desetletja plačevali zlate krone za pokojninsko blagajno bratovske skladnice, za katere bi dobili precej čedne pokojnine da ni bilo svetovne vojne in z njo nastopajočega razvrednotenja denarja. Dosti bolje tudi ni z novoupokoienci bratovske skladnice, ki šteje 22r> mož, 97 vdov ter 60 sirot, od katerih jih ie okrog dve tretjini v občini Jesenice. Tudi ti težko žive. Pokojnina se jim je hudo znižala kar posebno hudo čutijo oni. ki nimajo polnih let, ki so bili zavarovani v nižjih kategorijah in nimajo svojih hiš.
Za vse take siromake bo morala po novem zakonu nuditi pomoč tudi občina in to bo mogla izvesti uspešne le. če bo za največje siromake zgradila ubožnico z vso oskrbo, ker denarne podpore, ki jih sedaj daje nekaterim siromakom, pri večjem številu ne bodo zalegle nič, pač pa bodo izčrpale občino.
Velika bremena za občino pa bodo šole Osobito poslopje meščanske šole je mnogo premajhno. V vsakem razredu je od 45 do 70 otrok, dva razreda sta nastanjena v poslopju osnovne šole, manjkajo pa še vedno   prostori za tri vzporednice. Tudi
klopi ne ustrezajo, izpopolnitev knjižnice in potrebnih učil. Treba bo misliti na graditev šolskega poslopja na Hnišici, ki bo močno razbremenilo šole na Jesenicah. Vse to naj bodoča občinska uprava vzame v pretres ter naj skuša izvesti v prihodnjih 5 ali 10 letih in če bo to izvedla, bo storila v gospodarskem, socialnem in kulturnem oziru velik korak naprej.
Pojasnilo o zobotehnikih
Ljubljana, 16. septembra. Ob priliki objave resolucije dentistov-tehnikov, ki so zborovali na konferenci v Rimskih toplicah, se je v strokovnih krogih in deloma tudi sicer v javnosti zopet načelo vprašanje zobotehniškega stanu in stroke.
Ker nepoučeni širijo govorice, da obstojajo neke bistvene razlike v izobrazbi in strokovni izvežbanosti med sedaj samostojnimi dentisti-tehniki in zobnimi tehni-ki-pomočniki, smo prisiljeni v interesu našega članstva dati  javnosti  tole pojasnilo:
Pred sedanjim zakonom. ki je kreiral naslov dentist-tehnik. ni bilo niti stvarne, niti formalne razlike med zobnimi tehniki. Katerikoli član našega stanu je dobil zobo-tehnično koncesijo. Kvalificirani in usposobljeni smo bili vsi enako.
Sedanji zakon ni postavil v izobrazbi in usposobljenosti nikake meje. Postavil se je kratkomalo na stališče, da dobe naslov dentist-tehnik tisti prejšnji samostojni zobni tehniki ki so ob času, ko je stopil zakon v veljavo že imeli svojo samostojno obrt in tisti, ki so imeli 13 let prakse v zobni tehniki.
Našemu članstvu se je s tem zgodila velika krivica. Dasi imajo naši člani popol noma isto predizobrazbo, isto strokovno usposobljenost in ravno toliko, ali pa še več prakse, ne morejo po sedanjem zakonu za enkrat otvoriti samostojnega ateljeja, zato ker so toliko mlajši, da ob uveljav-Ijenju zakona niso še imeli 13!etne prakse.
Se hujša krivica pa je, če si kdo drzne našemu članstvu očitati mazaštvo v zobo-tehnični stroki, ali mu izpodbiiati stanovsko kvalifikacijo in strokovno usposobljenost Pretežna večina naših članov ima poleg učne dobe veliko več let prakse kot pa jo je bilo treba kateremu koli sedaj samostojnemu dentistu-tehniku. Društvo zobotehnikov za dravsko banovino s sedežem v Ljubljani
Združitev občin v kranjskem srezu
Kranj, 15. septembra Struktura Gorenjske, kjer so sicer male, a gospodarsko dovolj jake in življenja zmožne najnižje obče upravne in samoupravne edinice — občine, ne dopušča preveč teritorijalnih pregrnpacij obče uprave, in zato je v naSem srezu po in-tencijah vlade odrejena komasacija bila zelo omejena Tako bo imel v bodoče kranjski srez namesto dosedanjih 19 še 15 novih občin. Večina dosedanjih občin ostane neokrnjena, tako: u. o. Cerklje, Jezersko, Kovor, Kranj, Križe, Naklo, Pred d vo", sv. Ana, sv. Katarina in Tržič. Nova občina Šenčur sestoji iz dosedanjih u. o Šenčur in u. o. Velesovo. K novi občini preri-oslje je pritegnjena k. o. čirčiče od dosedanje občine Hrastje. Nova občina Smlednik - Trtioje sestoji Iz dosedanjih u o. Smlednik, u. o. Voglje, k. o. Hrastje. in u. o. Mavčiče brez k. o. Breg in Drulovka. ki pripadeta k novi občini Stražišče. Z izvedeno komasacijo pridobi naš srez tud: Še okoli 340 prebivalcev broječo k o Ne milje od u. o. Selce, ki je prideljena novi občini Sv. JoSt. K. o. Nemil je je že prej močneje gravitirala h Kranju kot k Selški dolini le je ta prlklj-čitev prav muc stn a.
To novo stanje Je bilo doseženo, potem ko je bilo že preje mnogokrat in vsestransko pretresano, na sestanku' vseh županov našega sreza, ki ga je sklical sre-aki načelnik g. dr. Ogrin dne 31 averusta (na njegov predlog) in katereea sta se udeležila nar. poslanec g. I. Lončar in predsednik podobora županske zveze g. župan Ciril Pire. Ker le bil predlog župa-
nov sprejet od kraljeve banske uprave le malimi spremembami. smemo smatrati novo stanje vsaj točasno kot zadovoljivo
Smrt gorenjske korenine
Ljubljana, 16. septembra V nedeljo ob 15. bodo na Blejski bravi položili k večnemu počitku liron Gorenjske znanega posestnika in lesnou? trgovca g. Jožefa K u n č i ć a. ki jo raj popoldne v ljubljanskem Leonišču za tisnil od življenjskega boja izmučene oč* v visoki starosti 72 let.
I >
S pokojnim Je legel v ^roni odličen mož In podjeten gospodar. Rojen Je bii pokojni Kunčič v vasici Perniki pri Gorjah. Na Blejski Dobrovi si je p< stavil ličen dom ter začel kupčevati z lesom. Kupčija je lepo uspevala in Kunčičevo ime je kmalu zaslovelo po Slovenii. Za pokojnim, ki je bil vnet član Ln podpornik raznih naprednih in kulturnih društev žaluje pr-leg žene tudi osem otrok. Naj bo vrli g-renjski korenini lahka domača gruda, preostalim pa naše sožalje!
Velezabavna in komičnih zaplet-ljajev polna šaloigra iz veselega vojaškega življenja
LJUBIMKANJE NA MANEVRIH
Greti Theimer, Paul Heideniann. \lbert PatiHn. Ida VViist, Oskar Szabo
Smeh! Novo! Predstave danes ob 4.( 7. in 9. uri zvečer — jutri v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer
Zvočni kane Hdeal
Iz Trebnjega
_ Izredna seja občinskega odbora
tri po prvi maši bo v občinski posvetovalnici izredna seja občinskega odbora. Na seji bo izvoljen reklamacijski odbor po 5 21 zakona o volilnih imenikih. V občini ni opaziti še nikakega volilnega razmaha in kaže, da bo postavljena pri nas enotna gospoiJarska lista, pri kateri bodo sodelovali vsi ne glede na pripadnost k bivšim političnim strankam.
_ Za volitve v Delavsko zbornico je v tem volilnem okrožju mnogo zanimanja Volitve bodo 7. oktobra v občinski pisarni v Trebnjem. Predsednik volilne komisije je šol. upravitelj g. Josip Zajec.
_ Lov. S 15. t. zn., Je dovoljen lov na divjačino. Prvi zajčki so padli že takoj prvi dan. Včerajšnji dan so naši lovci te meljito izrabili, in so lovišča zopet oživela. Lovci opozarjajo lastnike onih psov, k: neupravičeno gonijo divjačino po lovskih revirjih, da take pse drže doma priklenjene na verigi, ker bo vsak pes zaloten pri gonji  v gozdu  brezpogojno pokončan.
_ Streljačka družina obvešča vse članstvo, da so prispele puške in municija Vaje v streljanju se prlčno v bližnjih dneh Kraj in čas še pravočasno objavimo.
_ Propagandni teden za konzum sadj;i
in grozdja v drav. banovini bo od 2./S. X Velika gospodarska stiska, ki zlasti neiz presno pritiska našega kmeta je naloga merodajnih činiteljev, da intenzivno in umno delajo na ublaženju bede našega kmetovalca, predvsem onega iz vinorodnih in sadjarskih krajev. Opozarjamo, da se bo vršil od 2./8. oktobra propagandni teden za fconzum grozdja in sadja pa vabimo, k sodelovanju vse. Način propa gande pri nas in vsa pojasnila dobite pri občini, dnevno časopisje pa bo prinašala propagandne članke, na katere opozarjamo vinogradnike Že danes. Sodelujte vsi za čim širši razmah našega vinogradništva in sadjarstva!
_ Nova občina Trebnje obsega, kako;
smo že poročali vse dosedanje ozemlje bivše upravne občine Trebnje, ima 3192 prebivalcev, meri 4750 ha površine ter ima osnovne davčne podlage 111.100 Tin. Sosedna občina Mirna ima 211*2 prebival-cev, meri 3331 ha površine, ter ima 70.700 Din davčne osnove. Povečana občina Dobr niče ima 2377 prebavilcev, meri 4486 ha površine, ter ima 53.800 Din davčne osno ve. Povečana občina Velika Loka ima 2755 prebivalcev, meri 3398 ha površine ter ima 83.439 Din davčne osnove. Vse občine (16) v novomeškem srezu imajo 501.130 prebivalcev, merijo 90.770 ha površine in imajo Din 1,543.000 davčne osnove.
_ Krajevni odbor ^Krkei priredi jutri v nedeljo popoldne s pričetkom ob 15 ur: na vrtu gostilne Tomšič piknik Sosedni krajevni odbor jKrke« v Stični je nameravani piknik za jutri preložil na prihol njo nedeljo pa je udeležba na naši prire ditvi omogočena tudi onim izletnikom, ki so hoteli pohiteti ta flan samo do Stične Za prijetno popoldne je poskrbljeno, pa pričakujejo Trebanjci jutri mnogo Izlet« ni kov.
Pri pomanjkanju teka. kislem vzpe-havanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem za^aten.iu. napihnjen ost i, motnjah presnavljanja, oprišču, srbečici osvobodi naravna ^Franz Josefnva« vodu telo vseri nabrani itmpov gnilobe. Ze stari mojstri vede o 7firavilnin srcistv^ so priznali, da se »Frenz Josefova« vodu obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za i^+rrblio^ie črevesa. ^Fr?.nz Josefova'< voda se dobi v vseh lekarnah, drogeri-1ah in špecerijskih trgovinah.
»SLOVENSKI  NARODc, dne 16. septembra 1933
St*v. 211
PRIDE.'
EKSTAZA
ZVONIMIR ROGOZ
PRIDE!
Dnevne vesti
DANES PREMIERA!
PAUL A ABRAHAMA
NAJPOPULARNEJŠEGA SKLADATELJA NAJNOVEJŠA OPERETA V FILMU! VSE OČARLJIVE POPEVKE IZ ODERSKE OPERETE V FILMU! ANSAMBEL NAJBOLJŠIH PEVCEV LN ODERSKIH UMETNIKOV V
FILMSKI OPERETI
lAItTA EGGERTH
HAVAJSKA PRINCESA
HANS FIDESSER
TENORIST BERLINSKE OPERF KOT PRINC LILO TARČ
SVETISLAV PETROVIČ, ERNST VEREBES, HANS JUNKERMANN
DANES NOV PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK!
PREDPRODAJA VSTOPNIC DANES  IN JUTRI OD 11. URE DALJE!
PREDSTAVE DANES OB 4., 1/.8 EN    IZ 10   —   JUTRI   V   NEDELJO OB
S., 5., 148 IN 14IO ZVEČER
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 2124
Brzeftirnir Ljubljanskega šahovskega kluba
1 težila se ga je vsa ljubljanska šahovska eftta, titdl naš velemojster dr. Vidmar
— Plačevanje prispevkov v bednostni fond. Glasom pravilnika o davščinah za kritje izrednih izdatkov proračuna »Bed-nostnega »klada dravske banovine za leto 1933-M, Služb, list 406 kos 63 z dne 5. avgusta 1933 morajo službodajalci odpremljati mesečno v gotovina s seznamom v duplo izza dne 1. 7. 1933 pristojni davčni upravi od zaslužkov odnosno mezd od ovojih nameščencev in delavcev, ki so zavezani socijalnomu zavarovanju in pokojninski ustanovi od vseh prejemkov pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov po pol odstotka od zaslužka oziroma prejemkov, in sicer plača en odstotek delodajalec ozir. pokojn. ustanova in pol odstotka delojemalec ozir. vpofcoienec pokojn. ustanove, od uslužbencev, ki pa niso podvržen: usluž-benskcmu davku plača 1 odstotek od zaslužka samo delodajalec. Hrana se računa kot gotovina v znesku 350 Din mesečno. Za zaposlitev oseb, tal niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se plačuje, kolikor to ne nasprotuje mednarodnim pogodbam, od prejemkov en odstotek pri mesečnih prejemkih od 2.500 Din do 3.500 Din. Za vsakih nadaljnjih polnih 1.000 Din mesečno, se davčna stopnja zviSu za pol odstotka, vendar pa ne sme znašati več kot 12 odstotkov. Ce se zaslužek plačuje tedensko ali dnevno, se preračuni na mesečni
;zth>S.
_ Prošnja na vse občine v pndrorju la
vantinske škofije. Na prošnjo Proti tuberkulozne lise v Mariboru bodo v smislu odloka lavantin<*kega knezoškofi jekega ordinarijata v Mariboru opr. 5t 658 od 16. 3. 1933., v kratkem uvedli vsi župni uradi dinarski dan v prid fonda za zgradbo azila tuberkuloznim bolnikom. Dasi ie to prostovoljni prispevek, vendar na* veže moralna dolžnost, zlasti javne funkcijooarje. da po svojih močeh podpiramo to akcijo in pripo-moremo do čim večjega uspeha. Ker je prispevek en dinar na osebo in leto tako nizek, da ga vkljub krizi pri dobri volji zmore vsak, je efekt zbirke odvisen le od lokalne propagande in agitacije vplivnih fav-nih delavcev. Zato prosi Protiruberknlozna liga v Mariboru vse občinske urade io njene funkcijonarje, da blagovolijo pri tej akciji sodelovati s tem. da podpirajo delovanje ŽMpnih uradov pri dinarski zbirki, da bo ns»peh čim večji■ V Mariboru pa se iuka«sant ligo redno vsak mesec oglasa pri hišnih posestnikih v evrho inkasacije proti tuberkuloznega dinarja. Naj ga nih^e ne odslovi, da bo «.:radbeni fond naraščal hitreje kakor do sedaj.
_ izlet v Južno Srbijo. Društvo Fruška trora v Novem Sadu. kakor tuđi Putnik. Beosrrad (tiranizira izlet s posebnim vlakom v Južno Srbijo, v dneh od 5. do 11. oktobra t. L Vožnja Beograd - Skoolje -Beosrrad stane IN. r. Din 165, IT. r. Din 280. dočim plačajo Izletniki izven Beograda od svoje vstopne postaje do Beograda 3/3 popust na normalno ceno. Zahtevajte člmpreje programe. Prijave snrejema >Putntk< v Ljubljani do 30. t. m.
— Pravo narodno slavje bo jutri na Turjaku. Že 14 dni se pripravljajo TurjaOani na svoj praznik. Ves Turjak je v zastavah, grajski travnik je pa obdan z girlandami cvetja in zelenja. V tem pogledu so Tur-jčni prekosili vse. Sokolska četa na Turjaku hoče jutri pokazati v dostojnem okolju, kaj zna, hoče sprejeti čim prisrčna ie drage goste. Na krasnem graščinskem travniku bo javen telovadni nastop. 2e lepi Turjak sam vabi izletnika. Starinski grad nedvomno zasluži, da si ga ogleda vsak, ter da pride že zaradi njega na Turjak. Nad Turjakom >e lepa izletniška točka, Ahac, v bližini pa Sv. Peter, od koder se ti odpira krasen razgled, da je vsak presenečen. Na grajskem travniku bo prava grajska veselica, kier bodo vrteli na ražnju prašičke in janjce. Iz Ljubljane bo vozil rečnikaTJev avtobus po polovični voznini ob 15., 16. in 17. od Rastoharja pri karlovskem mostu. Ljubljančani bodo radi izrabili lepo priliko, zlasti Še. ker se obeta krasno vreme.
— Razpisana služba. Javna borza dela v Ljubljani razpisuje mesto §efa ekspoziture v Celju kategorije C V poštev pridejo samo aktivni uslužbenci javnih borz dela kategorije C. Prošnje fe treba vložiti do 28. ^rdembra.
— \z >SUiižbeneea lista«. >Službeni li*t kr. bansko uprave dravske banovine« 51. 75,
z dne 16. <*er>tembra, objavlja zakon o organizaciji gasilstva, razglas s začasnem pobiranju taks v korist Rdečega križa, in objave banske uprave o pobiranju občinskih ♦rošvmn v leti 1933.
— Nalezljive bolezni v dravski banovini Od do 31. avgjsta ie bilo v dravski banovini 91 primerov hfuznih bolezni. 59 primerov škrlatinke, 107 davice (smrtna 2), '20 5ona. f> krčevite odrevenelosti, 2 otrpne-nfa tilnika. 4 otročnične vročice, 1 griže in 1 nriušesne slinovke.
— Zival>ke kužne bolerni v dravski banovini. Po stanju z dne tO. L m. je bila v dravski banovini sviniska kuga na 110 dvorcih, sviniska rdečica na 39. perutninska kolera na 7. kuga čebelne zalege na 2. vrnnič-ni prisad na 1 in steklina na 1.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celin je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Vinoenc Janžekovič iz Petrov?, Valentin Smonkar iz Smiklavža pri Slovenj-gradeu in Jožef Zupane iz Smarfa pri Jelkah: vsi trije eo izeinili na bojišču. Okrožno sodišče v Mariboru na proglasa za mrtvega posestnika iz Boča Ivana Slaherja. ki se ie izselil leta 1906. kot rjdar v Nemčijo, oozneie pa v Ameriko, od koder f»e že od le-*q 1907. ni oglasil.
— Novo orvorjen« elektromehaniena de-'avnica >Fnitas«. inž. Manda. Selenburgova
d i ca 7. tel. 22-19. izvršuje vsa popravila dektrienih strojev in aparatov' solidno in po-<*ni Obrat v tovarni Lriblianske komercialne družbe  Celovška cesta 90a. tel. 29-64.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da i večinoma jasno. Včeraj je nekoliko df*-
evalo samo v Skoplju. drugod ie bilo pa Že lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 26, v Zagrebu 20, v Ljubljani 19.4. v Mariboru in Sara levu 17, v Beogradu 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Lnibljani  769.5. tempera*3WH  |i znaša In 6
5»r.r*'*n j.
— Prešernov« koča na Stolu bo od 18.
septembra napre; odprta in oskrbovana samo ob sobotah in nedeljah.
— Strašna smrt pod vlakom. Na oroui med postajama Sv. Ivan-Žabno in Cirkvena je našel Čjvaj v četrtek ponoči razmesarje no truplo neznanega povoženca. Glava ie bila odrezana, ob progi je ležal trup ob tračnicah pa zobovje in nekaj reber. Gre za 24-letnega mizarskega pomočnika Milana Kaj-ganiča, zaposlenega pri Tomi Horvatu v Cirkveni. Najbrž je prišel pod vlak po nesrečnem naključju.
— Konjrre> stanovanjskih najemnikov t Zagrebu. Jutri ob 9. se prične v Zagrebu kongres organizacij stanovanjskih najemnikov. Na dnevnem redu je poieg poročila o
delovanju v preteklem letu več referatov e»o-eijalnega značaja. Med drugim bo kongre* razpravljal o ukrepih za zaščito stanovanjskih najemnikov. Zborovalci ee bodo posvetovali, kaj bi bilo ukreniti, da se bodo najemnine znižale. Najemnine so glede na t^ž-ke gmotne razmere pretežne večine najemnikov previsoke.
Pri obledeli sivornmenkasti barvi kož*, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, Dri*:^V!i v r" i-vi, namišljeni bolezni je nametno. da iz-pijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Frsnz Josefn-ve« frrenrier.
Iz Lfc'felfane
- -lj Vsem odbornikom ljubljanskih (krajevnih) organizacij JNS. Dne 16. t. m. ob 21 uri bo obvezen sestanek za vse odbornike naših organizacij v Kazini I nadstropje, mala balkonska dvorana. Sestanku prisostvuje g. minister dr. Albert Kramer.
Pristop imajo samo odborniki okrajnih organizacij. Sreski odbor JNS.
—Ij Trublja ni čina obrežja so že začeli regulirati Nasipavajo jih na Sv. Petra nasipu med tromostjem in jubilejnim mostom-Tam ne potrebujejo mnogo nasipa in delo hitro napreduje.
—Ij Bratci na Krekovem trgu so zadovoljni. Veak dan se zbirajo ob dišečem ravnem FHvdopju. kjer imaio nekakšen korzo. Njega dni so se zbirali priložnostni delavci v bližini pod kostanjem, kjer so čakali na delo, zdaj se pa sestajajo tam tički brez gnezd te navade. Včasih se tudi goste. Včeraj so sedeli na straniščnem nragu ;n ga >vleklic vzajemno iz steklenice Nekateri so bili že ;>ošteno okajeni, vendar so hoteli izrabiti priliko. Poleg so čakale gospe na avtobus, da se popeljejo na pokopališče. Bratci so se jim približali tako skisanih obrazov, da bi se morali zasmiliti kamnu. Toda dišali so nekoliko oreveč po >grenkem*. Gospe se jih niso mogle otresti, šele ko se je zavzel za nie starejši meščan ter vsiljivce odločno odgnal, so ee potuhnili ter se odzJ-bali tolažit z Žganjem na straniščni prag.
—Ij Umrli so v Ljubljani od 8. do 14. t. m. Milošič Stanko, 27 let., pleskarsk' pomočnik. Moste, PobJinova ul. 1. Panič Ifa rlja, poj. Kaus, 81 let, žena mlinarskega mojstra, Linhartova til. 35/1. Kolnik Danijel, il let, dijak, Dolenjska c. 17/pr. Kavč nik Marija, roj. Terpin, 81 let, vdova užitn paznika, Japljeva ul. 2. Bencina Albin, 20 let, delavec, Dev. Mar. v Polju 10 Soklič Matej, 57 let. gostilničar, trgovec, posestnik in meščan. Pred konjušnico 4. Mrovlje Ivana, roj. Rupnlk, žena zvaničnika drž žel., Smartlnska c. 6. žlebnik Pavla, 34 let. blagajničarka, Celovška c. 72. šubic Miroslav, 51 let, poštni kontrolor. Resljeva c. 12-1. Lotrič Jakob. 70 let, uradnik strojnih tovarn in livarn, Vožarski pot 26-pr. V Ljubljanski bolnici umrli: Hren Janez, 69 let, hlapec, Jenkova ul. 14, KunČlč Franc. 7« let, žel. uradnik v p., Gosposvetska c 12. Bule Josip, 3« let. sprevodnik drž. žel , Frankopanska ul. 27. Kropar Alojzij, 6 tednov, Zg. Bernik 20 pri Cerkljah Beton Pavel. 25 let, Cerklje. Seli Marija, roj Vidmar, 63 let vdova delavca, Sevnica Glavan Ivana, roj. Gašperšič, 36 let, Rud nik 46. Pozaršek Alojzij, 22 let, delavec Ižanska c 336, Gorjanc Franja, roj. Fefer. 52 let. žena poštnega zvaničnika Karola. Kongresni trg 2.
—I j Narodna dolžnost klice vse ljubljanske pevske zbore, da polnoštevilno sodeluje na svečanosti 25-letnlce septemberskih dogodkov. Drevi ob 20. vaja moSklh zborov v prostorih Lj. Zvona v Mestnem domu. Jutri ob pol 9. maša v kapeli pri sv. Križu, nato odkritje spomenika na poko. pališču, opoldne pa odkritje spominske plošče ob stolnici. Pridite vsi, note prinesite seboj! Uprava Hnbdove župe JPS
—lj Pozor pred sleparjem! Mestno tržno nadzorstvo nam je davi sporočilo: Neznan moški pregleduje po Ljubljani mlekarne ter zahteva za vsak pregled 6.50 Din, češ. da je to po odredbi ministrstva za trgovino in obrt ter po nalogu kmetijskega referenta banske uprave. Poleg tega je v vsaki mlekarni zahteval, da se mora vsak lastnik naročiti na znano Humekovo knjigo »Pripravljanje mlečne hrane«. Mestno tržno nadzorstvo opozarja lastnike mlekarn, naj ne nasedajo prebrisanemu sleparju, temveč ga naj izroče prvemu bližnjemu stražniku, takoj ko se bo pojavil!
—lj Proslava septemberskih žrtev. V današnjem »Jutru« je pomotoma izostalo, da bo drevi ob 20 igrala na Kongresnem trgu godba železničarske Sloge, ob 21 pa sokolska godba na Gradu. Obe godbi se sestaneta na Kongresnem trgu in odkorakata na čelu povorke po mestu.
—I j Tečaj ruskega jezika. Po primeru prejšnjih let Driredi tud' letos Ruska Matica tečaj ruskega jezika za Slovence. Ta tečaj se deli v tri skupine* I. za začetnike, II. in III. za naprednejše. Za TI. skupino so predvidene tudi vaje iz ruske klasične literature Puškinove dobe, zlasti Puškina »Ev-genij Onjegin« in Lermontova »Junak našega časa«. Za III. sk. p« iz literature dobe po Puškinu, zlasti Turgenjeva. Ukovina znaša 20 Din mesečno in enkratna vpis-Ljudska šola na Oojzovem grabnu. Torek, četrtek in petek od 6 in pol do 8 in pol zvečer.
—Ij (oslota ulica nasproti pokopališča Sv. Krištofa bo zaprta za dobo štiri do pet dni za vozovni promet. Omejitev voznega prometa velja le za del te ulice do Pleter-šnikove.
—lj Posetnike umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu vabimo k prvemu žrebanju nagrad za prodane vstopnice. Žrebanje se vrši na razstavi v nedeljo, 17. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne. Drugo žrebanje se vrši 1. okt. Radi nepričakovano velikega zanimanja je razstava podaljšana do 1. okt.
—lj Vojni invalidi in vdove, razpisana je trafika Elsner Marija na Aleksandrovi cesti 1. Interesenti naj se zglasijo v društveni pisarni krajevnega odbora med uradnimi urami od 9—14, do 19. t. m., ki dobe točna pojasnila. — Krajevni odbor udruženja vojnih invalidov.
—lj Danes in jutri zvečer v veliki dvorani Kazine variete večer. Nastopi znani univerzalni artist ChaTles Dongaster. Predstave se vrše od 9. do 11. ure zvečer. Po predstavi zabavni večer s plesom. Odprto v vseh prostorih rest. ZvezxJa do 3. ure zjutraj. 469-n
—lj Vojni invalidi udeležite se proslave septemberskih žrtev jutri 17. t. m. Zbirališče točno ob 11. tri dopoldne pred Mestni domom. — Krajevni odbor UVT.
—lj Najdeno. Našel se je mal zavitek mesnih izdelkov. Dobi se na Tržaški cesti štev. 6 v trgovini.
—lj Naprošajo se vsi rezervni oficirji, stanujoči v Ljubljani, da čimprej sporočijo komandi mestn svoj roklic in stanovanje
—lj Za izlet na trgatev v Belo Krajino
sprejema prijave znana manufakturna trgovina F. Novak na Kongresnem trgu od ponedeljka dalje. Tstotam dobe udele/enci podrobna pojasn'la. Ne  zamudite s prijavo.
470-n
—lj Zunanji udeleženci proslave septemberskih žrtev dobe potrdilo udeležbe za po-vratek na glavnem kolodvoru pri izhodu, tik pomožne blagajne, v ponedeljek Jn torek pa v riružbeni pisarni. Beethovnova ul-št. 2. 4WVn
_lj Nedeljska pred-tava ZKD ob 11 dop. odpade, za-o se predvaja film >Zadnii dnevi Pompejev« zadnjikrat v ponedeljek ob 14 Zaradi spominskih sivečanfvt'' ira peptem>>^r ske dogodke or)rxa.!e jutrišnja običajna predstava ZKD ob 11. dop. Da pa si moreto naši prijatelji kij ?b temu ogledati monumentalno filmsko delo ? Zadnji dnevi Pompeievc bo predvajala ZKD ta film 'e v poned^lj^k ob 14. uri. Toliko v vednos! onim. ki si tega lepega filma /e danes ob 14. uri ne otegne-fo ogled at;
PRIVATNA TRGOVSKA ■ S0LA V LJUBLJANI
ZAVOD"
DOMOBRANSKA CESTA 15
VPISUJE DNEVNO 9
Najstarejša,   najbolje   obiskana pri-vatna šola. šolnina samo Din 120.-. JJ^j Popusti. — Pouk se prične 'Z. oktobra
Zahtevajte prospekt.
—Ij Avtobusni promet ua pokopališč 1 Jutri bodo vozili avtobusi na pokopališče k Sv. Križu od 7.30 z Marijinega in Kre!:f vega trga. Voznina 4.50 Din, vključen dod . iek za Rdeči križ.
-— lj Društvo >Tabor< vabi svoje Sanstvo in prijatelje, da *e polnoštevilno zberejo jutri ob 11. dop. pred Narodnim domom za obhod ob priliki odkritja spomenika mnee-nikonia Adamiču in Lundru. Vsi z drnStve nim znalvom! Ob 8. dop. odhod društvene deputacije izpred glavne pošte k Sv- Križ i
—lj Ljubljanske Ciril Metodove podruž aice prirede danes popoldne in jutri dopoldne zbirko za sklad septemberskih žrtev Nabiralo se bo v nabiralnike. Vsak dar dobrodošel. Odkupni znak (rdeč listek) 5 dinarjev. 467-n
—lj Privatni učni tečaji za srednješolce v Ljubljani. 20. septembra se prične redni pouk za privatiste, ki bodo koncem šolskega leta polagali izpit čez kak srednješolski razred. V posebnih tečajih se bodo pripravljali za nižji in višji tečajni izpit oni dijaki, ki jim je zabranjen obisk 4. ali 8 -azreda. Rednim dijakom se pomaga v posameznih premetih s tem. da se v šoli predelana tvarina ponavlja in da se nadzoruje i/delovanje domaČih vaj in nalog. Vpiso-vnje je dnevno od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure v Gajevi ulici 6-V. (nasproti nebotičnika. Dukičev blok). Istotam se dobe rudi vse informacije.
—Ij Šola moderne plesne umetnosti Mete Vidmarjeve (diplomirane v šoli Marv Wigman. Dresden) 9e prične 15. sept. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure. Stan trg 19. L nad. 462-n
—lj Občinstvo opozarjamo, da se priglasi za gledališki abonma za letošnjo sezono še vedno sprejemajo.
—lj Člani in članice Prired:tvenecra odseka društva »Soče<'. Dane- H 19 uri sestanek pri g. Rebcu. Gajev; * t Sestanek je važen za sodelovanje pr MD podružnicah pri jutrišnjem — »dinarskem dnevu«. — Udeležba obvezna za vse člane odseka. Prosim  za   točnost.  — Načelnik.
—lj Plesni zavod >JenUo<. Kazina, otvori letošnjo sezono 1. oktobra, 4/M-n
—lj Kemično čisti obleke Šimenc. Ku!o dvorska 8.
—lj Športne in modne srajce, pižame, majice in kravate kupite najbolje pri tvrd ki  Miloš  Karničnik. 3fari trg.
—lj KamnoseStvo Alojzij Vodnik. Ljubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izcedno ugodnimi plačilnimi pogoji, rudi na hranilne knjižice. 21-L
_ Ogromen porast Kolpe.    V noči od
f-etrtfea na petek *e Kolpa zaradi silnega deževja porastla za 3 m nad normalo. Napravila je precej škode na pripravljalnih delih za novi most, pa so morali po Kolpi loviti pilote in amaturne deske, ki so jim služile za napravo zapornih sten Promet je preko mosta začasno onemogočen, delajo pa sedaj provizorni most vsaj za zasilno rabo. Vod iz transformatorja .'o mostu je že gotov.
Dva blagajnika i&e
— Ti torej iščeš blagainika?
— Da. prav za prav iščem dva. enega novega in pa starega, & mi e po" begnil.
izubijana, 16. septembra. .. akomeseČDi brzoturnirji, ki jih prireja redno naš agilni L,SK, so postali zelo priljubljeni. Vsakokrat se jin udeleže naši najboljši šahisli. Navzlic hitremu urn-pu, saj si slede poteze vsakih 10 sekund in je torej za premislek prav malo časa, so partije na visokem nivoju, kar je dokaz visoke kvalitete udeležencev. Turnirji do-oe posebno vrednost in pomen še zato, ker se jih udeležuje tudi naš šahovski matador, velemojster dr. Milan Vidmar, ki se prav rad pomeri z mlado generacijo. Človek bi mislil, da je borba neenaka, da ima velemojster lahko delo. Temu pa m tako. Mlajši šahovski rod je silno napredoval, časi, ko je igral velemojster s handicapom enega stolpa, so minili in se je nedavno na brzoturnirju zgodilo, da je >doktor<( kakor ga imenujejo šahisti, zasedel šele drugo mesto.
Tudi sinoćnji brzoturnir v kavarni Evropi je bil izredno močan. Udeležila se ga je vsa ljubljanska šahovska elita, med drugimi tudi dr. Vidmar. Za palmo zmage so nastopih po izžrebanem vrstnem redu; Gabrovšek Ludvik, Iskra, Preinfalk, Sikošek, Sorli. Furlani, Gabrovšek Julij, Krtmjc, Cibic, Kavečič, si5ka, Požar, dr. Viamar in Milan Vidmar, skupno torej 14 tekmovalcev. Kakor vselej, se je tudi topot nabrale polno kibicev, ki so z velikim zanimanjem sledili parLijam. Posebno oko-ii prve mize, kjer je igral velemojster, je bilo izredno živanno. Turnir se je pričel ob 20.30 m je trajal neprekinjeno do 1.30.
Dr. Vidmar se je hotel, kakor so že prve partije pokazale, za svoj nedavni poraz maščevati in je igral izredno energično. Takoj v začetku si je pridobil naskok, ki ga je zadržal do konca, čeprav se je večkrat znašel v kočljivih situacijah. V zadnjem trenutku pa je našel rešilno potezo in njegov nasprotnik, ki se Je na tihem že veselil zmage, je moral kloniti. Bili so pa tudi trenutki, ko je predla doktorju trda. Zlasti zanimiva je bila partija med očetom velemojstrom in njegovim nadebudnim sinom. Mladi Vidmar je igral sila ostro in se ni prav nič >ženiral« očetovega velemojstrstva. Imel je Že popolnoma
dobljeno pozicijo. Številni gledalci so m fte
ironično posmehovali; današnji svet Je pač tak, da vse premalo spoštuje starše in vedno >drži« z mladino. Milan mlajši je imel močan napad in je kazalo, da »e nasprotni kralj ne bo mogel dolgo umikati. Toda tudi velemojster je imel trdnjavo ln kraljico pripravljeno za smrtni udarec, bil je pa za tempo prepočasen. Kakor I_>am< klejev mee je visela ta grožnja in menda je tudi povzročila, da je sin v naglici podaril trdnjavo in je partijo izgubil, s to zmago — partija se je vrSUa v predzadnjem kolu — je imel dr. Vidmar že toliko točk, da mu ni mogel nihče ogrožati prvega mesta. Tudi ostale partije ao bile polne zapletliajev in izredno zanimive. Posebno huda je bila borba za drugo mesto, za katerega je bilo več favoritov, tako Preinfalk. Sorli, Vidmar ml., Gabrovšek 1. in Fatrlani Dolgo je kazalo, da se bo borba odločila med dorhjem in Peinfalkom, ki sta oba slabo startala, pozneje pa zaigrala z vso energijo. Brzoturnir je pa sil-uo muhast. 10 sekund je razmeroma dolga doba, saj preteče v tem času dober tekač skoro 100 m, v šahovski partiji je pa to preyneto kratka doba, posebno če je situacija kočljiva. Tako se je zgodilo, da sta Preinfalk in Sorli v zadnjem iz-eubila, do-čim je Viumar mL svojo partijo dobil in so imeli vsi trije enako Število točk.
Končno stanje je bik>: 1. dr. Vidmar 11 in pol, 2.—4. Preiniaik. Vidmar ml., Sorli 9, 5. in 6. Gabrovšek L,, in Furlani 8, 7. in 8. Iskra m Cibic 7 in pol, p. iu 10. Gabrovšek J. in Sikošek 6 in pol. Velemojster je izgubil edino proti soruju, čigar zmaga je postala že tradicijonalna. dočim je z Cibi-cem remisiral. Drugu nagrajeni so bili po štirikrat premagani. Turnirji se ne i^raj.« >za kislo repo«. Ln daje L#SK zmagovalcem vsakokrat lepe nagrade v obliki knjig, ki jih podarijo klubu naklonjene knji^r.<-' Topot so bile na razpolago tri knj:rM\ ki jih je podarila Tiskovna zadruga. Zmagovalec je prejel UienspiegeKt, Preinfalk Tavčarjeve zbrane spise, Sorli pa Candi-da, docim je Vidmar ml. odstopil od svoj v nagrade, ker so bile na razpolago samo tri.
Iz Kranja
_ V hotelu Jelen se oddajajo mesečne sobe s centralno kurjavo z že dol^ znano d >bro hrano po jedilnem listu. Cena za osebo Din 750, za 2 osebi skupaj ">o Din 700. 168-n
Iz deške in dekliške narodne Šole. Deško narodno šolo obiskuje 244 učencev. V osnovno šolo hodijo 204, m sicer v L r. 50. v II. r. 51. v III. r. 55. v IV. r. pa 48 učencev, v združen I II. in III razred višje narodne šole pa 40 učencev. — Na dekliški narodni šoli ie 251 učenk. Dekliško osnovno šolo poseča 195 učenk, in sicer I. r. 38. II. r. 68 (tu sta dve paralelki), III. r. 43 in IV. r. 46 učenk. V višjo narodno šolo hodi v 1. r 32, v združeni II. in III. r. pa 24 uče>ik. - Sedanji pouk se vrši v dveh absolutno neod(?ovarjaiočih poslopjih z že davno pretesnimi prostori. Zlasti sedaj, ko se je osnovala višja narodna šola. je nujna notreba novih prostorov. 2al je morala /e projektirana gradnja nove šole v sedanjih slabih rnzmerah odnasti vendar pa bo glavna naloga pri bodočih obč. volitvah Izvoljenega obč od-H^-t r»n re-Si ta za Kranj tako nereči pro-bler*
Iz €«l|s
c Smrt narodnega moža. V petek, 15. t. m. ob pol 1. ponoči je umrl v Celju (Gledališka ulica 3) v 83. letu ^ starost' znani krojaški mojster in posestnik g. Jc .p Za-bukošek. Pokojnik je vodil v Celiu 54 let samostojno obrt ter je užival velik ugled kot soliden in pošten obrtnik Bil je med u<=tanov;tel ji Občeslovenskesa obrtnega društva v Celju in mnogo let odbornik celjske zadruge krojačev in krojačic. Z vnemo je deloval v stanovskih organizacijah pa tudi v mnogih nacionalnih in kulturnih dro-štv;h v Cel'u. Ril je odločno naroden mo? in je tudi svoje otroke vzgojil v strogo n '. :onalnem duhu. Nj Vel. kralj ga jc odlikoval za njegove narodne zasluge z redom sv. Save V. stopnje. Pogreb bo v ne-đeljo 17. t. m. ob 16.30 iz hiše žalosti na -ikoliško nokonališče. Josipu Zabukovšku bod; ohranien časten snonvr.. spoštovani rodbin? naše Iskreno sožalie:
—c Tzguba. Dne 13. t. m. med 20 in 23. je b:! na pot' od Sokolskega doma v Gaberi'i do Cdja ^zgubljen okrog 1.300 Din vreden zlat mošk; pr«*nn 7 monnc-amnm T K.
—c \7 oko'iške občine. Občinski cesti ^ava—Gaberje (Dečkova cesta) in Celje— Ostužno—Šmartno v Rožni dolini bo pre-
vzela banska uprava in ju uvr>t;la med banovinske ceste. Okoliška občina bo razširila in pokrila cementirani cestni jarek na desni strani Ceste na «»rad pn »Skalni kleti«, popravila napo! podrto cestno ograjo ob Savinji pod Starim gradom ter da'a na mestiti novo javno električno svetiljko na Cesti na grad pri pekarn: g  KraS vca
—c Nogomet.   V nedeljo 17. t. m <>b 10.30 se bo pričela r:i športnem Ki pri
^Skalni kleti« zanimiva pr; jate! i^kn nogo metna tekma med 1 Mariborom in SK
Atletiki, ob 16. pj  bo na istem prostom prva jesenka teknv:  za nogometno prven tsvo celjskega okrožin. ;n s;cer med SK Ju goslavijo iz Celja in SK Šoštanjem Obe tekmi bo sodil g  Obcrlintner iz 1 '
Iz Hrastnika
— Delo pri rudniku v drugi polovici tembra. Kljub hladnim dnevom in kljub 1*>-mu, da ee obeta huda zima. ^e pričakovanj0 naših rudarjev gled^ zboljšanja  razm-T n! so uresničila. Po objavi vodstva t-ika;5nieffa ridnika, bo v druiri poloviri «»eptembra mo 6 delovnih dni, dorim ee bo d orel dni praznovalo. Delalo se bo celo en dan man: kot  v  drugi   poloviri   avgusta   Če  tudi v oktobru ne bo zboljšanja, se je bali kata strofe, saj je bil položaj eelo *edaj v postnih modrih obupen, in ho ga i>dva za silo omilile številne podporno akn'io in obi*in*k i zasilna dela.
— Osebna vest. Na tukajšnjo železniška nostajo je imenovan žel. uradnik g. Loborcr Veleslav iz Liubliane. ki je prišel od vojn km-.
— Nezgoda kajak-colna. V mraku ftta pri =op»la včeraj peš Iz Zagorja v Hrastnik neki NeniH- in  neka  tro^nodirna  iz  Ljubljane k svojemu znanru  g. Burgerj i   Potovala st.i od Vevč proti Zidanemu mrwtu po Savi v kajak-čolnu. Najbrž pa nu»!a dobro poznala Save, in tako sta se pri Potiorekovih ^lapo vih med Zagorjem in Trbovljami znašla na enkrat v mrzlih valovih Save. dočim !e čoln Sava odnesla- CMala sta brez nblefce. ki *e ie nahajala v čolnu. Za silo sta tA isto 5zpo rodila pri ljudeh in io pri romala v Hrastnik K sreči pa so liudje čoln opazili in ga no tesmOi na suho blizu Hrastnika. ve*»lo pa t Hrastniku. Dobila sta nazaj tudi vso obleko seveda popolnoma mokro. Neprijetna kope1 bi jima lahko Postala .isodna. ker ie pprfnj zpIo mrzla in ♦udi narasla.
Popravek. Zadnjič ie bilo objavljen da so ee v Hrastniku odigrale Sokolove nogometne tekme, a treba, da se glasi pravilno Pokalne nogometne tekme, ker se Sokol 1 sploh ne bavi z nogometom.
»SLOVENSKI  NAROD«, das 16. stpMnbri 19SS
Usodna dirka v Monzi
V smrt so zdrveli slavni avtomobilski dirkači Campari,
Borzachini in grof Čajkovski
Mrrruio nedeljo so se na znameni tem dirkališču Monza pri Milanu vršile velike mednarodne avtomobilske dirke za nagrado Monae in za veliko nagrado Italije. Usoda pa dirkačem ni bila naklonjena, na dirkališču so se smrtno ponesrečili trije znameniti dirkači svetovnega slovesa, Italijana Giuseppe Camnan    in    Baoonin "Rorz^chini ter
Francoz grof Čajkovski, ki je pa rojen Poljak. Nesreča se je zgodila na kraju, kjer dela proga ozek ovinek. Baje je bila tam proga nekoliko razmehčana po dežju, po drugi verziji pa tudi silno spolzka zaradi tega, ker je neki avtomobil med vo&njo izgubljal olje.
Schrattova stara 80 let
Ljubica cesarja Franca Jožefa I., znana dunajska igralka Katarina Schrattova, je praznovala te dni 80-letnico rojstva. To priliko so porabili dunajski listi, da so obširno spregovorili o načinu njenega življenja na Dunaju in v njenih dveh vilah, stoječih blizu bivališča Franca Jožefa v Iachlu in Schonbrunnu. Predzadnji avstrijski cesar je zahajal k
svoji ljubici javno. Za to, da mu je stregla, ko je bil bolan, ji je podaril cesar krasno palačo na Dunaju. Franc Jožef je kril tudi vse stroške za njeno gospodinjstvo, ki niso bili baš skromni, saj je Schrattova rada pogostila svoje prijatelje in znance, politike, industrijalce, aristokrate, učenjake, umetnike in novinarje.
S temi se je tudi cesar sestajal včasih pri SchrattovL Vse vino in jest vi ne za gostijo pri Schrattovi je šlo iz cesarjevega gradu Ko je Franc Jožef umrl, se je Schrattova umaknila iz javnega življenja m počasi obubožala. Svetovali so ji, naj si poišče skromen zaslužek kot
Campari s svojim dirkalnim vozom tipa Masarati, je vodil kakih 150 m pred drugimi, ki so mu sledili tesno skupaj urug za drugim. Na usodnem ovinku je i Camparijev avtomobil začel drseti, vrglo ga je čez ovinek iz proge ter se je prevrnil. V naslednjem hipu so pasirali progo Borzachini, Castelbarcho in Barbi eri. Na vso moč so zavirali avtomobile, ki jih je pa na spolzkih tleh prav tako spod neslo in so se prevrnili. Campari je bil takoj mrtev. Borzachinija so pa smrtno nevarno ranjenega prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. Castelbarcho je bil lažje poškodovan. Barbieri je pa ostal na čudežen način živ.
Kljub usodni nesreči, ki je že terjala dve življenji, se je vodstvo dirkališča odločilo nadaljevati dirke. Eno uro pozneje so startali konkurenti k tekmovanju na 99 km dolgi progi. V 10. krogu je vrglo z dirkališča prav na j'sr'.em kraju, kjer sta se ponesrečila Campari in Borzachini, tudi voz grofa Ćajkovskega. Naslednji hip je začel avtomobil goreti, vsaka pomoč slovitemu dirkaču je bila zaman. Izpod razvalin razbitega avtomobila so potegnili samo še njegovo ožgano truplo.
Kot rečeno sta spadala Campari m Boi^chini med najboljše evropske dirkače, v neštetih mednarodnih dirkah sta si priborila mnogo zmag, prav tako je pa slovel tudi grof Čajkovski, ki se je proslavil zlasti letos v maju na znamenitem dirkališču Avus pri Berlinu, kjer je na svojem Bu ga riju postavil nov svetovni rekord. Vozil je s povprečno brzino 213 km na uro.
Naša slika prikazuje ponesrečene dirkače Bor^chinija, Camparija in grofa Ćajkovskega,
suflerka ,pa je nastopila v tej vlogi na Dunaju samo enkrat.
Poizkusi z umetno strelo
Znameniti švedski učenjak, profesor Harald Norinder, je na zadnji skupščini zveze švedskih gasilcev v Upsali izvedel celo vrsto električnih poizkusov z umetno strelo. Poizkusi so bili na eni strani poučnega značaja, na drugi pa so zbujali med gasilci pravcato grozo. Prof. Norinder, šef instituta za visoko napetost v Upsali, se je posvetil specialnemu studiju strele ter varstva zoper njo. S posebno napravo ter specialnimi mstrumenti je profesorju omogočeno opazovati strelo ter gibanje električnega toka v neposrednem obsegu svojega instituta, jo registrirati in fotografirati. Sam je povzročil umetno strelo z napetostjo 300.000 voltov in je prepričan, da mu bo uspelo proizvajati tudi električne udarce z napetostjo 2 in pol milijona voltov. O praktičnem pomenu strelovoda je prepričal gledalce na ta način, da je spustil umetno strelo v majhno hišico, ki je bila polita z bencinom. Dokler je bil na hišici strelovod, se kljub večkratni streli ni užgala, ko so pa strelovod odstranili, je takoj pričela gore: i. Grmenje ob priliki umetne strele je bilo strahotno. Prof. Norinder je pripravljen na ta način tudi razcepiti velika drevesa.
Spomenik prvemu kadilcu
V španskem mestu Apamonte v provinci Huelva, ki slovi zaradi gradnje ladij ter po svojem ribolovu, so minule dni odkrili spomenik prvemu kadilcu v Evropi. Spomenik je naročila španska vlada pri nekem kiparju.
Iz zgodovine je znano, da je bil Rod-rigo Diego de Jerez prvi kadilec. Mož je spremljal Kolumba na njegovem potovanju v Ameriko. Na Guanahani je Jerez videl domačine, kako so zavijali tobak v tanke koruzne liste in jih kadili. Domačini so smatrali kajenje za znamenje žrtvovanja solncu in velikemu duhu. Po turščičnih listih, ki so jim rekli taba-cos, so krstili nato tobak, ki je prišel leta 1560. v Španijo. De Jerez je bil v
svoji domovini prvi mož, ki je kadil cigarete. Mož ni povzročil senzacije, temveč strah in grozo, ker so bili ljudje splošno mnenja, da ga je obsedel sam hudič, kajti drugače si niso mogli razlagati kajenja skozi usta in nos. Končno so moža celo zaprli in je presedel več let v jeci, ker so smatrali kajenje za žaljenje boga. Toda počasi se je v Španiji uveljavilo nosljanje in v 17. stoletju so prinesli tobak celo duhovniki v Rim. Iz Španije se je nato pozneje razširilo kajenje tobaka in celo pitje tobačne pijače po srednji Evropi. V Franciji se še danes dobe cigarete, ki niso zavite v papir, pač pa v fine, na poseben način preparirane tur-ščične liste.
M. Ler?oux
vodja radikalne stranke, ki je sestavil novo špansko vlado
c o
Za
3
d t RAflAAfUTAfl Gncaane'Mindo
o
uJ
S.A.LA TOJA PONTE VEDRA
a. D fcimery:
1/2
(t^ve siroti
Rom«
Sredi splošne zmešnjave se >e razlegal drhteč glas poročnika, ki je vzpodbujal mornarje k odločnosti in vztrajnosti.
Kar se je zadal z daa pretresljiv krik:
— Izgubljen smol... Resn se, kdor more!
In tedaj so se prikazali iz dima prestrašeni mornani z zariplimi obrazi in opečenimi rokami.
Vsi so iskali izhod, da bi se ne zadušili.
In neprestano so se razlegali kb'ci:
— Reši se, kdor more!
V vojni, ko žvižgajo krogle od vseh strani, je tak krik povelje k splošnemu Ouiiku. kjer ne prizanašajo niti živim niti ranjencem.
To je zaJrra beseda, ki izprenreni dotlej hrabro vc *kn v w begune :v, u^ičtrci   vse, kar :\ .c na- |
Pri ;;o2wiru na ladji ić ta ^~'r: -stokrat grozne.)š:. Na suhem se raz- 1
beže na vse strani tisti, ki so izgubili vsako upanje na rešitev.
Na ladji se pa bore obupani potniki za vsako ped prostora, da bi ušli smrti, ker imajo pri rokah samo nekaj rešilnih čolnov, za katere se besno bore kljub nevarnosti, da nihče ne pride v čolne.
To je grozna borba za življenje... na robu groba.
Reši se. kdor more l To je zadnje povelje, ki pomeni, da mora vsak potnik in vsak mornar skrbeti samo za svojo rešitev, ne da bi se kdo zmenil za obupne klice žen in otrok.
Poročnik je spoznal to novo nevarnost. V hipu se je odločil.
Potegnil je bodalce in zakhcal z gia" som, poJnim železne volje in grožnje:
— Prvi, ki napravi korak k pobegu v hipu. ko nam veleva dolžnost napeti vse sile, da rešimo, kar se da, je podel straho, . .iež in ubijem ga kot osa.
Skočil je k mornarjem in pripomnil:
— Dolžnost nas vseh ie umreti na svor mestrh. ja? >imrem prvi. da varr dan dober zsrled.
i<\ *r* -inravi-e na
i v;'s. Obstal.
»KI
['..<:: hip ie pn*el 0Ođ***ttiik r
k.TC   V   r.Ai,   Z2   rPMP. DO
— Nazaj! — je zakričal podčastnik,
— bežati ne moremo, ker ni več časa. Obroi'1 se je k poročniku in vzkliknil:
— Poveljnik!... zapovejte mornarjem prfceti za sekrre! Ladjo je treba presekati, da se pogrezne v valove, preden eksplodira smodnik Sete potem bo upanje na rešitev. Če spustimo rešilne čolne na morje. Če boste še trenutek oklevali, zletimo vsi v zrak... Zapo" vejte presekata fadjo, rotim vas!
— Pa naj bo! — je dejal poročrruk;
— toda preden se odtočimo za ta zadnji korak, moramo Še enkrat poskusiti spraviti smodnik z ladje.
— Toda to je zeJo nevarno. — je menU zdravnik.
Poročnih je bH it zopet miren,
— Dolžnost povetomka je, storiti vse, da reši ladjo, da jo žrtvuje le v skrajni sili in da jo zapusti zadnja
In obrnjen k mornarjem je vzkliknil:
— Šrv;° ^ogtitnnl fti fc*T*"okrvni možje n?  -Kines^ sodček tu tujkom
= • "In ».v •/. ': i c   n       ZIOCCCJP v
Hiu !
1 a.. •        **op.i    '      ■'  ! *     ' k:» ienj mornari]   «  »«č\.. 1 »*••••
po'njevatl pos.       ko* da £jv v:*dno vajo.
Samomor čudaškega starca
V Valticih na južnem Moravskem je živel čudaški starec 80-letni Henrik VVagner, ki so vsi o njem mislili, da živi iz rok v usta. Hodil je v oguljeni obleki in privoščil si je samo toliko, da ni od lakote umrl. Nekateri ljudje so sicer trdili, da je VVagner premožen, nihče pa tega ni prav verjel. Ljudi se je starec izogibal, le redko je spregovoril s tem ali onim človekom iz svoje najbližje okolice.
V ponedeljek opoldne, ko ga ni bilo kakor po navadi iz hiše, se "je zdelo to njegovim sosedom čudno. Mislili so, da je zbolel, pa so hoteli v njegovo stanovanje. Ko se pa na trkanje in klicanje nihče ni odzval, so poklicali orožnike, ki so starčevo stanovanje odprli. Na kav-lju na stropu je visel na žico obešen VVagner z zabuhlim obrazom. Na rešitev ni bilo več misliti, starčevo truplo je bilo že mrzlo. Preiskava je dognala, da se je starec že dolgo pripravljal na samomor.
Pred samomorom je napisal oporoko, ki priča, da je imel VVagner milijonsko premoženje večinoma v inozemstvu. V oporoki si je določil skromen pogreb in točno je tudi določil, koliko smejo za pogreb potrošiti. Potem je dobil nekje večjo množino etra, ki je o njem kot bivši lekarnar vedel, kako učinkuje. Napravil s»i je rnasko in dve žični zanjki, kajti vrv se mu je najbrž zdela preslaba. Potem si je nataknil masko na obraz in jo polil z etrom, ki ga je vdihaval, dokler ni bil že napol omamljen. Končno si je pa iz p odnesel stol, na katerem je sedel in obvisel na žici.
Krema
„LA TOJA"
za raziranje
Edinstvena na sveto, kajti le ona vsebuje učinkovite soli iz zdravilnih term otoka La Toja v Španiji.
Tajna štirih mrličev
Slepar umoril svojo ljubico, njeno sestro ln svojo gospodinjo — Po trojnem umoru se je sodil sam
V torek ponoči se je odigrala v Klo-stemeuburgu grozna tragedija. Bivši vojak, zdaj trgovski zastopnik Kari Neurbauer, je umoril v svoji podstrešni sobici svojo 23-letno ljubico brezposelno učiteljico Ano Matzalikovo in njeno 15-letno sestro gimnazistko Gusto Mazali-kovo. NoČ je prebil ob truplih svojih žrtev. V sredo zjutraj je pa napadel svojo gospodinjo Ano Meidlingerjevo in streljal na njo z revolverjem. Po tretjem zločinu je odšel v svojo sobico, polil svoji žrtvi in pohištvo z bencinom ter vse skupaj zažgal. Ko so začeli prvi plameni lizati okna, si je pognal kroglo v glavo.
Stanovalci sosedne hiše so opazili ogenj in brž so poklicali srasilce. V pritličnem stanovanja so našli v mlaki krvi na tleh težko ranjeno Meidlingerjevo. Skozi streho so morali prodreti v podstrešno sobico, kjer je ležal v okrvavljeni postelji Neubauer med dvema že močno obžganima truploma umorjenih deklet, ki sta imeli zvezani roke in noge. Neubauer je še držal v roki revolver. Gaslici so odnesli trupla in pogasili ogenj. Težko ranjena gospodinja se je v bolnici zavedla in povedala, da je streljal na njo Neubauer. Ni pa vedela, da si je v podstrešni sobici končal življenje.
Film „Ekstaza"
Elitni kino Matiut nam obeta nov zanimiv £ilm. ki bomo v njem videli prvič na tilmskem platnu našega znanega, zdaj v Pragi delujočega gledališkega igralca g. Zvonimirja Rogoza. Film »Ekstaza« je delo režiserja Gustava Machatega.
Eva, mlada žena. ni našla v zakonu s pedantičnim. priletnim in mrkim Emilom sreče, ki je po njej tako hrepenela. Ker ;i je postalo življenje pretežko, se je vrnila k svojim staršem. Kmalu se je zopet vživela v stare razmere in uživala mirno življenje v prosti naravi svoje domovine. Vsak dan se je kopala v jezercu sredi travnikov. Nekega dne je pa zdirjala kobila, k; je imela na hrbtu njeno haljo, žrebcu naproti in Eva jo je morala ubrati za njo. Prispela je do ceste, kjer so bili baS zaposleni delavci. Delavec Adam je hotel kobilo ujeti, Eva je pa »topila za njo, se spotaknila ob kamen ter padla.
FranCiška Gaal in Paul Horbiger v najnovejšem filmu »Pozdravlja in poljublja Te, Veronika«
Adam ji priskoči na pomoč Adam je preprost mladenič zagorelega vedno nasmejanega obraza Poletni dan je vroč, soparen in Eva nikjer ne najde miru Zvečer odide z doma k Adamu, ki stanuje v baraki ob cesti. Kmalu oba začutita, da sta ustvarjena drug za drugega in skupaj hočeta skozi življenje, toda zaenkrat vsak zase v mesto. Emil, ki je bil prišel po Evo. spozna, da je zanj izgubljena Vrne se v mesto. Adam, ki ga ne pozna, ga pa poprosi, če bi se smel peljati z njim.    Po divji vožnj5  se Emil
Vzrok strašne tragedije še ni pojasnjen. Neubauer je stanoval v podstrešni sobici že dolgo, toda gospodinja je hotela imeti podstrešno sobico zase in mu je stanovanje odpovedala. Ker se pa Neubauer za odpoved ni zmenil, se je obrnila Meidlingerjeva na sodišče in v sredo bi moral biti Neubauer deložiran. V torek zvečer je prišla k njemu s svojo sestro na obisk Ana Matzalikova, ki je imel z njo ljubavno razmerje že dve leti. Že v torek ponoči so slišali sosedi iz Neubauerjeve sobice zamolkle krike, ln se pa za nje niso zmenili. Sestri sta hoteli v gledališče in v ročni torbici ene so res našli gledališki vstopnici.
Ana Matzalikova ima skoraj do kože na tilniku prerezan vrat, poleg tega jo je pa morilec z nožem obdelal tudi po vsem telesu. Pred umorom ji je zvezal roke na hrbtu. Tudi vrat ji je zadrgnil z vrvico tako močno, da se je zajedla v meso. Usta je imela zamašena z robcem. Mlajša Festra ima globoke rane na vratu in prsih*. Ker je kmalu umrla tudi gospodinja, ostane grozna smrt štirih nepojasnjena. Neubauer je bil znan kot slepar, ki je imel opravka z mnogimi ženskami in je od njih izvabil mnogo denarja pod pretvezo, da jim preskrbi ženine.
zgrudi in Adam ga odpelje v krčmo, dočim sprejme Evo z rožami in godbo, si Emil zgoraj v sobici požene kroglo v glavo. Globoko pretresena spozna Eva v samomorilcu Emila. To jo tako pretrese, da ne more več ostati pri Adamu, spečega zapusti.
Machatv je imel pri izbiri igralcev srečno roko. Emila igra Zvonimir Rogoz tako dobro, da so nemške kritike polne hvale o njem. Film »Ekstaza« bomo torej gledali v Ljubljani s posebnim užitkom.
Iz Trbove?
_ Smrt blage žene. Včeraj ob 14. url
je po dolgi ln težki bolezni umrla daleč naofcros znana ln priljubljena goapa Uršula Volker, g09tilničarka ln posestnioa v Trbovljah. Pokojna je bila ena redkih žen, ki je v najlepši zakonski slogi s rvojlm pred 3 leti umrlim zakonskim drugom v mlajših letih z marljivostjo, varčnoatjo in delavnostjo svojih pridnih rok skoraj it nič ustvarila lepo domačijo ln hišo, kjer »ta potem otvorila gostilno na laflspllB prometnem krajn, skoraj v središču rudarskega revirja. Svojim sedmerhn otrokom, od katerih je Tone padel v svetovni vojni, Janko je odrinil v Ameriko, istotako Je hčerka Pavla v Člkagu poročena, Sonja Je soproga trgovca v Mariboru, ostale 8 hčerke pa so doma, je bila skrbna ln ljubeča mati. Zadnja leta jo je težka bolezen pri. klenlla na posteljo, h kateri so prihajali prav do zadnjega njeni prijatelji vrpoAbn-jat ln krepit bolnico v volji k ilvljenju. Pa se Je zadnje dni že Itak težki bolezni pridružila še pljučnica, kateri Je pokojnica danes po dolgem trpljenju podlegla. Naj počiva v miru, svojcem naše soiaLJe.
_ Težka nesreča pri delu. V vzhodnem
Jamskem okrožju se Je težko ponesrečil 19-letni vozač Stanko Deželak. Bil Je zaposlen kot spremljevalec vozičkov na talnem obzorju. Med vožnjo vlaka proti šahtu n je hotel Deželak prestopiti med zadnjimi tremi vozički progo, pri čemer pa te Je obesil za obleko na železno okovje ln Je prišel med stranice premikajočih se vozičkov in stene jamskega zidu tako nesrečno, da mu je z vso silo stisnilo prani koš. Zlomilo mu Je 8. In 9. levo rebro ter Iz-vinilo križnico. Bil Je takoj prepeljan v bolnico.
_ Prihod vrtiljaka. Iz Ljubljane Je prispel vrtiljak Kotkar. ki je bil na ljubljanskem velesejmu. Podjetnik toži, t Ljubljani ni bilo mnogo dobička, kaže pa, da ga bo v Trbovljah še manj, ker naša mladina niti za kruh nima denarja.
_ Rekonstrukcija c©ste v Podmejl napreduje proti Savinjski dolini sicer v nekoliko počasnejšem tempu, ker je točasno zaposlenih le okrog 60 delavcev, vendar se pa v sorazmerju s prejšnjim velikim številom zaposlenih vseeno hitro napreduje Dela proti Trbovljam, katere Je Izvrševal okrajni cestni odbor v svoji režiji, so pa zaenkrat ustavljena, ker ni kreditov. _ Želeti bi bilo, da bi se vsaj proti Trbovljam cesta dokončala Se letošnjo jesen.
Pristopajte k „Jadranski straži"!
Bilo je kot da se sramujejo strahu in zbeganosti, ki so ji biH za hip vsi podlegli, in da hočejo s svojo odločnostjo zabrisati slab vtis. ki so ga bili napravili na poveljnika.
In res je bilo skrajno nevarno prenašati po goreči ladji s smodnikom napolnjene sodčke.
Vzravnan, s sekiro v roki, je podčastnik štel sodčke, ki so jih nosili mornari mimo njega.
— Še tri, — >e dejal, — samo še tri!...
Toda tisti hip je švignil plamen iz gostega dima.
— Tristo vragov! — je zaklicai podčastnik, — premalo časa bo! — Foveljnik! — je zaklicai poročniku, — za božjo voljo vas prosim, zapovejte presekati ladjo!
Zdravnik je mahal ves bled s sekiro in kričal:
—K sekiram!... k sekiram... poveljnik!
Poročnik   je   zaklicai z mogočnim
..te si .
a nr.- i
i
ma kan! vs?k »g ry>u»»»vi.. ~u -v ...v^e% -
nje vseh odvisno od ene same sekunde zavlačevanja.
Sest s sekirami oboroženih mož je prodrlo v goreče dno. Zdravnik io podčastnik sta jih vodila.
Toda poročnik jih je ustavil z odločnim glasom:
— Bodite pripravljeni: roda noben udarec ne sme zadoneti, dokler ne za-povem!
Izmed treh preostalih sodčkov smodnika sta bila ta čas dva že odnesena na krov in vržena v morje, še nekaj minut in tud: zadnji sodček bi bii vržen v morje Toda niti toliko časa niso več imeli.
Ogenj je že Hza dno od vseh strani in mornarji niso mogli več do njegovega plena. Vedno novi plameni so švigali iz oblakov dima Ln bivanje v notranjosti ladje je postajalo nevzdržno.
Vse je bilo izgubljeno Vsak hip je moraia nastati eksplozija. V nepopisni grozi so planili mornarji k železnim stopnicam, bežeč na krov.
Zdravnik je prije' nepremično sto-1:^ *>'>ro6qHrH roko. da bi ga ' ' "   -. ^ žrela.
'      _ , renske
k\ tih     m reSUL
>6LOTIN8Kl NAROD«, dne 16. ■■gft—fcm 19S8
Specijelni entel oblek
ažuriranje, predtiak, najnltrejsa postrežba, najfinejše deio pr
Matek & Nikeš Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramo\   perila, zaves, pregrinjal intlanje, Izdelovanje gumbmc, V sled najmodernejše ureditve podjetja — lamiiie cene.
^^^^^
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in  igračnib vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B.      tovarna dvokoles tn otroških vozičkov, LJUBLJANA, KarlovAka cesta št. 4.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša iskreno ljubljena zlata mamica, oziroma stara mama tašča, sestra, teta in svakinja, gospa
URŠULA VOLKER
gostilničarka in pocestnica
danes ob 14. uri po dolgem mučnem trpljenju, previđena s tolažili svete vere, v 70. letu starosti, v Bogu zaspala. Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v nedeljo dne 17. t. m. ob 15.30 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Trbovljah.
Trbovlje-Maribor-Chicag o, dne 16- septembra 1933.
Žalujoči ostali«
KOROŠKE BRUSNIC£
(Preiselbeeren) prvovrstne, dnevno sveže, dobro pakovane, razpošilja od 5 kg naprej po posti ali brzovozno Zechner Henrik, trgovec, Libeliče, Koroško. 3668
Na obroke!
Na hranilne knjižice!
POHIŠTVO
Dobi se samo pri nas. Orehove šperane
spalnice Din 7.000.-
črešnjeve spalnice > 4.800.-sperane spalnice > 3.000.-pleskane spalnice > 1.800.-omare * 400.-
postelje > 200.-
kuhinjske oprave      » 850.-kuhinjske kredence   > 450.-Sprejemamo vsa naročila in popravila po konkurenčni ceni. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVU »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska 18   Miklošičeva 6 Telefon 2780
>*44ali og1asi<
Vsaka boocaa AO pavr- Flote so lahko auli » znamkah. £a odgovor znamko f — Na vprašanja brca  znamkm m*
SLUŽBE
Kdor išče službo,
naj oglašuje v > Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50
BRIVSKI POMOČNIK
dober bubi strižec, ki govori slovensko, hrvatsko, nemško in madžarsko, išče službo v boljšem salonu. Šalamun Jožef — Studenci pri Mariboru. 3644
ZNAJTI SE JE TREBA VTEM TEŽKEM ČASU Mi nudimo vsakomur priliko, da zasluži — ;<doi noče delati.   Uredite s. domačo pletarno, ker mi dame vsakomur posla, b skupimo gotovo plete no blago. Prejo za plete nje dobavljamo in pose oej honoriramo pletenje Kar   dokazujejo mnog«. zahvalnice ljudij,   ki s« na ta način našli zapo slenja in zaslužka. Z za upanjem zahtevajte brezplačne  prospekte od tt Domače pletarske indu strije Josip Tomažič, Maribor, Krekova 16.
55-L
MLAJŠA GOSPODIČNA
pridna gospodinja vajena vseh hišnih del in kuhanja želi službo pri boljšem gospodu ali manjši obitelji. — Elsa Stor, Krapina, Popovec. 3654
POSREDOVALNICA OGREVC, Ljubljana, Miklošičeva cesta 28 oddaja službe: kuharicam, služkinjam, natakaricam itd. — Za odgovor Din 2.- v znamkah.
3676
UČENKO
s potrebno šolsko izobrazbo — sprejme bonboniera v Ljubljani. — Pojasnila daje Resman, Florijanska ulica 22 3672
PERFEKTNA KUHARICA
išče službo. — Ponudbe v zaprtih kuvertah: Borovnik, Valpovo. 3667
STAREJŠA GOSPODINJA za vsa dela išče službo. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Dobra kuharica 3664«.
PRODAM
Kaj prodati!
Oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda Din 0.50.
SLAMO
v škopnikih dobavlja — Soper, Hrastnik. 3624
ZAHVALA
2a prisrčno izraženo sožalje, za številne poklonjene vence in šopke in vsem, ki so našo predrago mater spremljali na zadnji poti, se toplo zahvaljuje
Josip Deisinger s sorodniki.
skofja Loka, dne 15. septembra 1933.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane smrti našega nadvse liobl1**neg* soproga, očeta, tasta, svaka in strica, gospoda
MATIJE iOKLKA
trgovca, gostilničarja in posestnika
kakor sa poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. zdravniku, Pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za lepo žalno petje, zastopnikom raznih oblasti, društev in korporacij in končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem Številu spremili na njegovi poslednji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
la SVJEŽE ŠLJIVE STOLNE
kg Din 3.-, kruške Din 3.-, košarice 40 kg, franko kupčeva stanica razašilje brzovozom — G. Drechsler, Tuzla. 3631
VRTNEGA ZELJA
večja množina naprodaj; dostavi se na dom. — A. Trškan, Streliška ulica 33. 3639
VRTNEGA ZELJA "
večja množina naprodaj; dostavi se na dom. — A. Trškan, Streliška ulica 33. 3639
AKO KUPUJEŠ
Oglašuj v »Slovenskem Narodu«. Beseda Din 0.50. 3500
LEVOROČNI STROJ
dobro ohranjen, kupim na mesečna odplačila. Event. sprejmem v stalno službo
OREHE
kupim. — K veder, Celje 53.
3666
STAN0W9\
DIJAŠKA STANOVANJA
oglašujte v »Slovenskem Narodu«. Beseda samo Din 0.50.
DIJAKA
iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje kot tovariša mojemu sinu. Cela oskrba z instrukcijo, strogo nadzorstvo. Prednost imajo nižješolci. Go-sposvetska cesta 8/H. 3594
TRISOBNO STANOVANJE
v n. nadstr., Slomškova ulica in DVOSOBNO brez kuhinje za sam^a ali pisarno takoj oddam. — Več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri glavnem kolodvoru v Ljubljani. 53/L
SEPARIRANO SOBO
prazno, veliko in zračno, za pisarno, obrt ali stanovanje — oddam. — Istotam prodam železen gašperček ter zaboj za krompir in nekaj pohištva iz mehkega lesa — Ljubljana, Napoleonov trg št. 4, pritličje, desno. 3658
OPREMLJENO SOBO s  posebnim  vhodom, parket, razgled na cesto — oddam. — Aleksandrova cesta 7/LT, levo.
3677
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, dvema posteljama parket in elektrika, oddam takoj ali s 1. oktobrom. — Rožna dolina. Cesta X, Št. 25 (pod Rožnikom).
V palači GraSiki se odda*
eno 4 sobno komfortno stanovanje, centralna kurjava, kopalnica, plin itd. dva trgovska lokala s stranskimi prostori.
Poizve se: uprava palače Grafike, IV. nadstr., Masarvkova cesta 14. 3548
NtPEtMILNISE
AKO PRODAJAŠ ALI
KUPIŠ NEPREMIČNINO
oglašuj v »Slovenskemu Narodu«. — Beseda samo Din 0.50
RESTAVRACIJO
v Sokolskem domu v Slovenj-gradcu oddamo v najem. 3623
POSESTVO
z lepim stanovanjem, 3 ha zemlje, sadovnjakom, eventu-elno tudi z gostilno, oddam v najem. Naslov: Breclan, Oplot-nica pri Konjicah. 3648
PRODAM POSESTVO 23 johov po 1500 Din joh, polovico zaraščenega gozda; sprejmem tudi hranilno knjižico. — Poizve se: Spodnje Vetrno 5, Križe, Gorenjsko. 3653
DELAVNICO
78 m2 veliko, oddam. — Pojasnila: Streliška ulica 24/n, desno. 3679
VEŽA
na prometni točki. Mestni trg št. 13, se takoj odda. 3661
OSOJIO
3
KDO POSODI GOSPEJ
(boljši) 2000 Din, katere bo pošteno vrnila ali pa odslužila kot gospodinja. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nesrečna v zakonu 3652«
ŽEMIIVE
MLADENKA
(krščanska), neodvisna, iz posestniške rodbine, dobra gospodinja, s premičnim in nepremičnim premoženjem, išče v svrho čimprejšnje možitve solidnega in značajnega moža. — Je lahko tudi vdovec z otrokom, ker otroke zelo ljubim. —
Ponudbe s polnim naslovom pod šifro »Dober drug 3649« na upravo »Slov. Naroda«.
GOSPODIČNA
srednjih let, z lepim stanovanjem in nekaj premoženja hi poročila takoj gospoda od 40 let naprej, uradnika ali državnega nameščenca; tudi z otrokom. — Dopise pod »Značajen in trezen mož 3659« na upravo »Slovenskega Naroda«.
PLANINO
kupim. — Ponudbe: Kuntara, Kočevje, št. 48. 3663
KLAVIRJI, PLANINI
prvovrstnih inozemskih znamk. Solidne cene. Nudi na obroke;
vzame tudi hranilne knjižice._
»Muzika«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja in uglašuje najceneje. 59/L
Klavirji S
Planini!
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof.  Holzl, Stingl original.
ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.! Pro daja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova  cesta štev. 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov In strun
PAZNO
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A. PKESKEK, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/1
la ČAJNO MASLO
iz pasteurizirane smetane, pakirano po K kg, vedno sveže, po Din 22 razpošilja mlekarstvo Tibaut, Krakje, p. Ljutomer. 3647
PO 50 PAK ENTLANJE
vezenje zaves, monogramov.
»J uljana« Vošnjakova   ulica   (v bližini Slamiča) in Sv. Petra c. 56.
»TAPRED«
d. d. obustavlja sa 15. IX. svoju autobusnu prugu Zagreb, Novo mesto. 3665
P. Bogdanov & Co.
Cojzova cesta št. 9
M. Modic
Kopitarjeva ulica št. 4
LJUBLJANA
Lzdelovalnica glasbil; izvršuje
popravila
glasbil strokovnjaško in poceni. Nudi
glasbila
strune in glasbene potrebščine po priznano aizkih cenah.
Oglejti si naše zaloge, preden si nabavite glasbilo!
OBLEKE
NAJBOLJŠA VINA
vseh vrst se točijo v gostilni »Frankopanski dvor« v Šiški.
VSL  KAK POiKfcttLJETL
oglašujte v »Slov. Narodu«. — Beseda  le  Din 0 50 3516
SPALNICE
moderne »z orehove Korenino, mehke pleskane in Kuhinjske oprave dobiti najceneje pri — Andlovic, Ljubljana. Komen-skega ulica 34 62'L
SADNO DREVJE ZA JESENSKO SADITEV!
Lastniki vrtov in sadonosnikov se opozarjajo, da si čimprej rezervirajo potrebno število dreves pri Kmetijski družbi iz nove drevesnice na Bokalcih. Po sadnem izboru zajamčene vrste od visokodebelnih in pritličnih jablan in hrušk, češ-pelj, črešenj, visenj, breskev, marelic, agrasa in ribeza po najnižjih cenah. — Zahtevajte cenik pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. 3662
KARMAH
v Ljubljani Hote) »SLON« soba št. 16a
Na osnovi psiho-gra-fologije obravnava vsa življenjska vprašanja in odgovarja na korespondenco.
Se danes zahtevajte najnovejše navodilo
za kuhanje terpentinovega pralnega mila,
ki vam ga pošlje zastonj
DROGERIJA R, HAFNER, LJUBLJANA,
CELOVŠKA CESTA &TEV. 44
DOPISOVMlE
DOPISOVANJE —
Ž E N I T V E
v »Slovenskem Narodu* beseda samo Din 0.50. 3532
NESREČNA LOČENKA srednje starosti, prosi istotako nesrečnega starejšega gospoda, da bi jo rešil iz gmotnega položaja ln ji nudil tolažbo in dom. — Cenj. dopise poslati na upravo »SI. Naroda« pod »Varčna gospodinja 3651«.
plašči, zimske suknje Iz pristnega angleškega blaga so najprijetnejša noša, skrajno trpežne in elegantne.
Blago nabavite najugodneje v specialni trgovini
NOVAK, KONGRESNI TRG 15
NASPROTI NUNSKI CERKVI Krojaški modni atelje
J. JELOVŠEK, LJUBLJANA,
Kongresni trg 8-1 (poleg kina Matice)
se priporoča za izdelavo oblek, površnikov in sukenj vseh vrst. — Moderen kroj. — Solidna izdelava, — Zmerne
cene.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je nas nad vse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, gospod
Jože Kunčič
veleposestnik in lesni trgovec na Blejski Dobravi
dne 14. septembra ob 4. uri popoldne, v 72. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, po dolgotrajni bolezni boguvdano preminul.
Zemski ostanki se prepeljejo danes iz Ljubljane na Blejsko Dobravo, kjer se poloze k večnemu počitku v nedeljo, dne 17. septembra, ob 3. uri popoldne na domače pokopališče.
Blejska Dobrava—Jesenice, dne 15. septembra 1933.
Žalujoča soproga MARIJA; J02E, ANTON, sinova; MARIJA por. STANKO VIČ, KATARINA vdova ZUPAN, ANA por. SODJA, JERICA, MARJETA, TONČKA, hčerke; FRANČIŠKA. KATI, sinahi: IVAN. RUDOLF, zeta: vnuki, vuukinje in ostalo sorodstvo.
Un^hJ*: Josip tt^poMfl Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezersek — Za upravo tn lnfrafr'1* dal lista: Oton C orla tat — Val v Ljubljani