Letnik XVI.	Celovec, petek, 29. september 1961	Štev. 39 (1011) 35
Generalna skupščina OZN ima pred seboj obsežno delo:
Ugibanja okoli nasledstva Daga Hammarskjolda
Ko je z takcrekoč soglasno izvolitvijo predsednika XVI. Generalna skupščina OZN prebolela prvo krizo in poplah, ki ga je povzročil uboj generalnega sekretarja OZN Daga Hammarskjolda v Kongu na predvečer pričetka zasedanja, je pričela s svojim delom. Dnevni red letošnjega zasedanja Generalne skupščine OZN vsebuje 91 točk, ki bodo obravnavane v njenih zasedanjih ali pa v njenih pododborih. Med drugim bodo na letošnjem zasedanju po 11 letih končno razpravljali o sprejemu Ljudske republike Kitajske v OZN.
V ospredju svetovnega zanimanja pa stojijo na tem zasedanju razprava o razorožitvi, volitev novega generalnega sekretarja, kolonialno vprašanje, nemško vprašanje, vprašanje združitve Koreje, uporaba vesoljstva in pomoči Afriki. Južnotirolsko vprašanje je postavljeno na dnevni red šele na 74. mestu.
Dejstva in spoznanja ob južnotirolskem sporu
Odkar je izbruhnil spor med Italijo in južnotirolsko manjšino, smo Koroški Slovenci stali na strani zatirane manjšine. Ne le zato, ker smo mnenja, da to zahteva solidarnost s prizadeto manjšino, marveč zlasti tudi zaradi tega, ker iz lastnih skušenj vemo, da v formalni demokraciji obstoja sto možnosti, da večina tudi z formalno demokratičnimi metodami zatira manjšino in ji odrska pravice, ki ji gredo.
Zato smo še posebno pozdravili sklep naše države, da gre v korist svoje manjšine v Italiji za rešitev spora pred Organizacijo združenih narodov, ker smo bili prepričani, da bo država ■— da moralno še bolj podpre svojo akcijo — najprej rešila skoraj še docela odprta vprašanja koroške slovenske in gradiščanske hrvatske manjšine, do katerih zaščite je prav tako obvezana po mednarodni pogodbi, kakor Italija za zaščito južno-tirolske manjšine. To je v začetku tudi res kazalo, ko smo tik pred zasedanjem OZN sprejeli v pogled osnutek zakona o uporabi slovenskega kot uradnega jezika pred upravnimi oblastmi. Medtem je minulo leto dni, ne da bi slišali o osnutku še kako besedo.
Nasprotno pa smo morali na žalost kmalu ugotoviti, da je v tem primeru naša država hodila isto pot kot Italija in krčevito dokazovala, da baje obstoja pravno razlika med našim in južnotirolskim Vprašanjem. Medtem ho je v južnotirolskem vprašanju napram Italiji in svetovni javnosti vedno spet postavljala, da pri manjšinskem vprašanju gre
prvi vrsti za politična in ne ‘oliko z.' pravno vprašanje, je naše vprašanje obravnavala in ga obravnava še vedno ozko v formalno pravnem smislu.
Nočemo tukaj navajati tozadevne dokaze — bila bi jih dolga vrsta — pač pa hočemo poudariti, da smo koroški Slovenci kljub temu razočaranju ohranili razsodnost in opustili sleherno akcijo, ki bi morda v svetovni javnosti škodovala naši državi in moralično bremenila njena prizadevanja za svojo manjšino, čeprav so tudi v naših vrstah zlasti ob celovškem sestanku bili glasovi za bolj odločno in zlasti za bolj opazno, zdramujočo taktiko. In čestokrat ni bilo lahko zoperstavljati se takšnim zahtevam in predlogom, ki so bili izraz upravičenega ogorčenja zaradi dolgega zavlačevanja in neresnega reševanja člena 7 državne pogodbe. Za to nikdar nismo zahtevali plačila, ker je naše gledanje na reševanje manjšinskih vprašanj načelno drugačno, pričakovali pa smo, da se bo to vsaj lojalno priznalo in upoštevalo. Nasprotno pa nas je vrsta časopisov, ki so sicer tako vneto podpirali južnotirolsko akcijo, sumničila in dolžila načrtovanja takih akcij za torpediranje zadeve Južnega Tirola. Da so pri tem sodelovali ugledni manjšinski teoretiki in se posluževali celo potvorb in laži, ki so jih potem v privatnih pismih sicer preklicali, je tembolj žalostno in obsojanja vredno.
Ob takih skušnjah koroški Slovenci vsekakor razumemo izbruh ogorčenja v vrstah južnih Tirolcev, v kolikor so bile njihove akcije le resničen odraz razočaranja nad dolgoletnim Zavlačevanjem in popolnim nerazumevanjem večine in ne plod tujih direktiv. Nismo pa nikdar odobravali takih metod, ker načelno smatramo da je mogoče reševati manjšinsko vprašanje le v mirnem vzdušju in sporazumevanju med večino in manjšino samo, katero načelo se očito uveljavlja končno tudi v južnotirolskem sporu.
Zato smo tudi iskreno pozdravili odločitev našega zunanjega ministra dr. Kreiskega, da ima redne stike z manjšino in bi želeli, da bi le-ti ne ostali le slučajnostna neobvezna oblika posvetovanja brez možnosti sklepanja, marveč postali stalna ustanova s pravico obveznih sklepov. Le tako bi ti razgovori bili, kakor jih označuje zunanji minister sam, v resnici »Modellfall« za reševanje manjšinskih vprašanj tudi za druge. Tako pa so dosedanji rezultati več kot pičli in želimo le, da bi Južni Tirolci ne marali prav tako dol-
O nasledstvu Daga Hammarskjolda v funkciji generalnega sekretarja OZN še ni jasnosti. Predstavniki Irske in Norveške so predložili tozadevno resolucijo, v kateri predlagajo, naj bi nekdo prevzel začasno vodstvo sekretariata OZN, dokler Varnostni svet ne bi predložil dokončnega naslednika. Temu mnenju se je pridružil tudi ameriški zunanji minister Rusk in predlagal na to mesto osebnost širokega mednarodnega ugleda.
Sploh je začasna rešitev problema novega generalnega sekretarja mnenje večine članic OZN, kajti njegova izvolitev bo OZN postavila pred težke odločitve. Sovjetska zveza namreč še vedno vztraja na svojem lanskem predlogu, da je treba
Veliko pozornost je zbudil nastop predsednika ZDA Johna Kennedyja pred Generalno skupščino, ko je imel v ponedeljek pred njo 40 minut trajajoči govor. V svojem govoru je obrazložil svoj osnutek programa za razorožitev, predlagal takojšnjo imenovanje resničnega naslednika Daga Hammarskjolda in se zavzel za rešitev berlinske krize. Pri tem je poudaril, da je miroljubna rešitev berlinske krize možna celo, če bi Sovjetska zveza sklenila z Vzhodno Nemčijo posebno mirovno pogodbo.
Kennedyjev program za razorožitev predvideva v prvi vrsti sklenitev pogodbe o prepovedi atomskih poskusov, ne da bi čakali na začetek splošnih razgovorov o razorožitvi. (Za te razgovore sta namreč ZDA in Sovjetska zveza predložili OZN skupna načela, katerih vsebino prinašamo na 8. strani — op. ur.) Nadalje program predvideva prepoved proizvodnje fizijskih snovi, ki jih je mogoče uporabiti v vojne namene, prepoved prenosa kontrole nad jedrskim orožjem na dežele, ki tega orožja nimajo, prepoved uporabe atomskega orožja za vzpostavitev novih vojnih torišč v vesolju in postopno uničenje obstoječega arzenala atomskega orožja in njegovo prilagajanje za uporabo v miroljubne namene.
Sovjetsko zvezo je Kennedy pozval na miroljubno tekmovanje v prenehanju oboroževalne tekme. Istočasno je napovedal podroben program za postopno razorožitev. Zavzel pa se je tudi za nadaljevanje pogajanj o razorožitvi in pri tem dejal, da je tudi »nedavna beograjska konferenca, ki je uvidela da razorožitev ni le sovjetski ali ameriški problem, temveč splošno ljudski, podprla program splošne, popolne razorožitve ob striktni mednarodni kontroli«.
Precej časa se je Kennedy zadržal okoli problema Zahodnega Berlina. Ob tej priložnosti je poudaril, da sta v sedanjem trenutku dve nevarnosti za mir: Južni Vietnam v
go čakati na rešitev predlogov nove 19 članske večinsko-manjšinske komisije, kakor je to v našem primeru. To pa se bo zgodilo le tedaj, če odločilni činitelji v Italiji in v Avstriji v manjšinskem vprašanju ne bodo gledali le mednarodnega, evropskega in no-tranje-državnega vprašanja, marveč v njem videli zlasti človečansko vprašanje, ki terja priznanja najosnovnejših človečanskih pravic slehernemu, tudi najmanjšemu narodu.
generalnega sekretarja OZN nadomestiti s fakoimenovano »trojko" v generalnem sekretariatu, ki bi sestojala iz enega predstavnika Vzhoda, in enega predstavnika Zahoda, tretji član pa bi bil predstavnik nevtralnih držav.
Predstavniki dežel, ki so se udeležili konference v Beogradu, smatrajo, da je rešitev vprašanja mogoča v 2 variantah. Prva varianta predvideva možnost, da bi generalni sekretar dobil 3 namestnike, druga pa ustanovitev neke vrste izvršnega odbora OZN, katerega člane bi volila generalna skupščina. V tem primeru bi imel generalni sekretar le upravne pristojnosti, kar navsezadnje predvideva tudi ustanovna listina OZN.
jugovzhodni Aziji in Berlin. V obeh primerih je treba zavrniti vse grožnje s silo. Kennedy je dejal, da se tudi strinja z vsemi, ki poudarjajo, da je vprašanje kolonializma osnovni problem te Generalne skupščine.
V	torek sta govorila zunanja ministra Popovič in Gromiko
V	torek je na seji Generalne skupščine govoril jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, isti dan popoldan pa je govoril sovjetski zunanji minister Gromiko.
Koča Popovič je obsodil dejstvo, da se oba bloka vedno bolj usmerjata k politiki sile. Pri tem pa je ugotovil, da sta „pozitivna odgovora' Kennedyja in Hru-ščeva na poziv beograjske konference spodbudna.
Popovič je predlagal, naj bi države, ki niso v nobenem bloku, sodelovale v organizmu, ki bi imel nalogo se pogajati o ra-
ZDA zahtevajo v Bonnu:
Živahna diplomatska aktivnost med Zahodom in Vzhodom, zlasti pa med ZDA in Sovjetsko zvezo v zadnjih 14 dneh je pokazala, da si realna gledišča glede Berlina in dveh nemških držav niso tako nasprotujoča, kakor je bil prvotni politični vik in krik okoli njih. Na zahodu spoznavajo, da Adenauerjeve ambicije niso vredne vojne. To mu hočejo deloma po ovinkih deloma pa tudi naravnost povedati.
Že nekaj časa tečejo v Bonnu med za-hodnonemškimi in ameriškimi predstavniki pogajanja za priznanje sedanje vzhodno-nemško-poljske meje ob Odri. V petek preteklega tedna pa je Kennedyjev posebni poslanik v Zahodnem Berlinu, general Clay novinarjem „mimogrede' povedal, da ni nemogoče, da se bo treba »sprijazniti z realnostjo dveh nemških držav" in da bi bili izgledi za njuno združitev mnogo boljši, če bi „se z vzhodnimi Nemci pogajali,
zorožitvi. S tem v zvezi se je izrekel za sklicanje izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN ali pa mednarodne konference, ki bi obravnavala vprašanje razorožitve. Prav bi pa bilo, da bi velike države nujno blokirale svoje vojaške izdatke. To bi bil prvi resen dokaz za pripravljenost na ustavitev oboroževalne tekme. Popovič je zahteval sklicanje konference za prekinitev jedrskih poizkusov in pri tem obsodil francoski atomski poizkus v Sahari kot hud zločin, ki je bil edini razlog da je z obnavljanjem atomskih poizkusov pričela hidi Sovjetska zveza.
Za začasnega tajnika OZN je predlagal osebnost, ki ne pripada nobenemu bloku, kar se pa tiče končne rešitve tega vprašanja, je predlagal za generalnega sekretarja vidno osebnost iz nevezanih držav, kateri bi pomagal petčlanski posvetovalni odbor, v katerem bi bili zastopani različni deli sveta.
Gromiko je takoj v uvodu svojega govora omenil berlinsko krizo. Izjavil je, da je mogoče nemško mirovno pogodbo podpisati še letos. Zahodni Berlin je postal žarišče velike vojne nevarnosti. »Nihče noče zatreti socialne ureditve v zahodnem Berlinu. Predlagamo, naj se pravice zahodnonemške-ga prebivalstva zaščitijo pred zatiranjem kogarkoli. Razen tega je Sovjetska zveza naklonjena, da zahodni Berlin svobodno naveže vezi z zunanjim svetom. Trditve, da nekdo ogroža svoboden dostop v zahodni Berlin so grobe potvorbe sovjetskega stališča. Naš predlog za mirovno pogodbo nikakor ne vsebuje prepovedi dostopa v zahodni Berlin in ni govora o kaki blokadi, kakor skušajo nekateri trditi. Svobodno zahodnoberlinsko mesto bo imelo pravico navezati vezi s katerokoli državo kateregakoli kontinenta«.
Gromiko je v svojem nadaljnem govoru obravnaval vprašanje generalnega sekretarja OZN, pri čemer je vztrajal na predlogu »trojke«. Nadalje je omenil »pozitivne rezultate« v zvezi z razorožitvijo ter precej obširno razpravljal o kolonializmu. Ob koncu pa se je zavzel za sprejem LR Kitajske v OZN.
Gromiko je v bistvu obravnaval vsa vprašanja, ki jih je dan poprej načel predsednik ZDA Kennedy, vendar pa ni neposredno odgovoril na Kennedyjeva utemeljevanja in jih ni pobijal, kakor so od raznih strani pričakovali.
namesto da jih ignorirajo”.
Močno v smeri odstopa od podpiranja zahodnonemške zaostrevalne politike je govoril tudi prezident Kennedy pred OZN, ko je dejal, da je krizo okoli Berlina mogoče rešiti mirnim potom in da pri tem ZDA niso vezane na togo formulo. „Mi menimo", je dejal Kennedy, „da je taka mirna rešitev, ki bo varovala svobodo Zahodnega Berlina ter navzočnost in dostop aliiranih sil do njega, ki pa bo po drugi strani priznala historične in pravne interese drugih za vzdrževanje evropske varnosti, mogoča".
Ob takem stališču do nemškega vprašanja so v Bonnu razumljivo močno razočarani in zaskrbljeni, kakšni bodo »sklepi", ki jim bodo morali prej ali slej »pogledati v oči". Vsekakor bo moral Bonn znova spoznati, da mu podobne igre v vojni napetosti, kakor jo je igral Hitler leta 1938 in 1939, svet ne pusti več igrati.
Predsednik ZDA pred Generalno skupščino OZN
Priznanje realnosti dveh nemških držav
Prenapeteži v Bonnu s starim »železnim kanclerjem* Adenauerjem na čelu so po volitvah v hudih težavah. Niso se še prav sprijaznili z dejstvom, da so pri volitvah »pogoreli« in da je konec njihovega brezobzirnega vlastodrštva, že so dobili udarec. Prišel je od tam, kjer so ga najmanj pričakovali. Združene države Amerike so jim povedale, da hočejo s poti zaostrcvanja odnosov v Evropi kreniti na pot mirnega razčiščevanja »problemov v Srednji Evropi«, da so pripravljene s Sovjetsko zvezo doseči kompromisno rešitev tako glede Berlina, kakor tudi glede priznanja dveh nemških držav.
Ob robu dogodkov:
To nikakor ni v čast ministrstvu za pouk
V >Padagogische Mitteilungen« kot prilogi uradnega lista Zveznega ministrstva za pouk st. 9! 1961 je pod rubriko »Jahresbe-richte und F estschriften« prvič omenjeno tudi letno poročilo Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu. Omenjeno je letno poročilo za šolsko leto 1959/60, medtem ko IV. letno poročilo, ki je bilo izdano za šolsko leto 1960/61 ni omenjeno.
Dejstvo, da je v »Padagogische Mitteilun-gen« našla tudi slovenska gimnazija svoj kotiček, je razveseljivo. Zaradi tega niti ne zamerimo, če je omemba njenega letnega poročila prišla z enoletno zamudo. Zamerimo pa napake in pogreške, ki jih vsebuje ta omemba. Tako-le omenja letno poročilo:
382. Klagenfurt, Držvana Realina Gimnazija za Slo-venze.
Hsg. provisorischer Direktor Dr. Joško T i s c h I e r . Dr. Anion F e i n i n g : Nekaj splošnega o hišnih imenih (29 f.; einige Bemerkungen uber Familien-namen).
Sfefan Josip 1935—1960 (30; Gedenken an den slo-vvenischen Dichter mit Anfuhrung eines Sonets).
Sch. (mit besonderer Hervorhebung der musikalischen Leisiungen der Schule) 32 + 5 Abb.
Spričo napak v gornji objavi je treba vsekakor ugotoviti:
•	Letno poročilo ni poročilo »Držvane realine gimnazije za Slovenze«, temveč je lil. letno poročilo Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence, kar je jasno razvidno iz poročila samega.
® Dr. Anton F e in i g (in ne Feining) je v njem na strani 29 objavil prispevek pod naslovom »Nekaj splošnega o hišnih imenih«. V nemščino preveden se more ta naslov glasiti »Etwas allgemeines iiber Hausnamen« in ne »F amiliennamen«.
•	»Štefan Josip 1835—1960« je dejanski naslov sestavka v spomin stopetindvajsetlet-nici rojstva znamenitega koroškega Slovenca Josipa Štefana v tem letnem poročilu. »Padagogische Mitteilungen« ne zamerimo napako v letnici, to je lahko povzročil »tiskarski škrat«. Pač pa hudo zamerimo — in z nami verjetno ves znanstveni svet — da tega znamenitega fizika, ki je izsledil takoime-novane Štefanove zakone, list ministrstva za pouk degradira na pesnika.
Res se je Štefan v svojih mladih letih ukvarjal tudi s pesništvom, toda na tem področju se nikakor ni povzpel na višino, ki bi jo mogli primerjati z njegovo veličino in mednarodnim slovesom kot fizik. Naj v pojasnilo veličine tega koroškega Slovenca omenimo le nekatera priznanja, ki jih je bil deležen kot znanstvenik na Dunaju:
1858 je 23 let star postal doktor filozofije;
1860 je bil izvoljen za dopisnega člana dunajske akademije;
1863 je postal redni profesor višje matematike in fizike na dunajskem vseučilišču;
1865 je bil imenovan za pravega člana dunajske akademije in za ravnatelja fizikalnega inštituta,-
•
1869	je bil izvoljen za dekana filozofske fakultete dunajskega vseučilišča;
1870	je postal rektor magnificus Almae mafris;
1885 je postal podpredsednik dunajske akademije in s tem kot znanstvenik dosegel najvišjo čast, ki jo je doseči mogel.
Ta edinstveni vzpon koroškega Slovenca Josipa Štefana je najboljši dokaz za spoštovanje, ki ga je užival v Avstriji in v mednarodnem znanstvenem svetu in ki ga uživa še danes. Ta svet mu je 1895 postavil v arkadah dunajske univerze časten spomenik kot enemu največjih znanstvenikov, kar jih je ta univerza v zgodovini imela. Zelo žalostno spričevalo za prosvetno ministrstvo pa je, da je na tega Štefana pozabilo.
Spričo malomarnosti, ki jo vidimo pri omembi letnega poročila slovenske gimnazije v »Padagogische Mitteilungen« pa se tej pozabljivosti niti ne moremo čuditi.
V duhu razvijanja dobrososeskih odnosov:
Aprila 1962 prvi sejem „Alpe-Adria“
v Ljubljani
Z aprilom prihodnjega leta bo ljubljansko Gospodarsko razstavišče obogačeno za eno redno sejmsko prireditev več. V preteklem tednu je upravni odbor Trgovinske zbornice za LR Slovenijo odobril ustanovitev sejma „Alpe-Adria" sejma, ki je že delj časa želja gospodarskih organizacij Slovenije in organizacij v obmejnih območjih v Italiji in pri nas v Avstriji, ki med seboj vedno tesneje sodelujejo.
Za prvi sejem „Alpe-Adria”, ki je napovedan za april 1962 s pripravami že pričenjajo. Sejem bo specializirana razstava izdelkov, ki so predmet zamenjave po obmejnih in po sejmskih sporazumih, organiziran pa bo vsako leto aprila. Njegov temeijni namen je, da pospeši in poglobi blagovno izmenjavo z avstrijskim in italijanskim tržiščem, poleg tega pa naj bi sejem prispeval tudi k okrepitvi medsebojnega turističnega prometa, k razvijanju dobrososedskih odnosov, ki naj bi se kazali na raznih priložnostnih prireditvah kulturnega značaja.
Organizatorjem te nove sejmske prireditve v Ljubljani je bilo obljubljeno, da bodo liste izdelkov blagovne izmenjave v skupni vrednosti 2 milijard lir in 30 milijonov šilingov v najkrajšem času potrjene. Sejem bo potemtakem močno okrepil tudi gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Koroško in prispeval k medsebojnemu zbliževanju obeh dežel, zlasti pa obeh sosednih narodov.
Investicije ZDA v inozemstvu
Po pravkar objavljenih podatkih ministrstva za trgovino ZDA je dosegla skupna vrednost investicij Zedinjenih držav Amerike v inozemstvu ob koncu lanskega leta rekordno višino 50,3 milijarde dolarjev in je bila kar za 5,5 milijarde dolarjev višja kot leto dni poprej.
Kot najpomembnejša značilnost pri lanskih premikih kapitala iz ZDA v tujino se navaja predvsem močan odtok denarja v obliki kratkoročnih naložb, predvsem kot posledica višjih obrestnih mer v tujini. Ministrstvo za trgovino ZDA ceni Višino teh kratkoročnih naložb v lanskem letu na 1,3 milijarde dolarjev, medtem ko so 1. 1959 znašale le 77 milijonov dolarjev.
Neposredne investicije ameriških gospodarskih organizacij v tujini so se lani zvišale za 2,9 milijarde na 32,7 milijarde dolarjev. Od te vsote je bilo 1,7 milijarde dolarjev prenesenih v tujino s transferom kapitala, medtem ko je bilo 1,2 milijarde dolarjev finansirano iz dobičkov ameriških družb oziroma podjetij, zadržanih v inozemstvu.
Porast dolgoročnih ameriških investicij v 1. 1960 v obliki delnic, obveznic in bančnih posojil inozemstvu navaja omenjeno ministrstvo ZDA z 1,2 milijarde dolarjev, tako da se je celotni znesek teh investicij ob koncu lanskega leta zvišal na 12,6 milijarde dolarjev.
Dosedanji letošnji izvoz kapitala iz ZDA pa navaja isto ministrstvo s 5,5 milijarde dolarjev. Od tega zneska pa obremenjuje
ameriško plačilno bilanco le znesek 3,9 milijarde dolarjev, ker znesek 1,6 milijarde dolarjev ni bil obsežen v dejanskem izvozu kapitala, temveč odpade na finansiranje z dobički inozemskih podružnic ameriških gospodarskih organizacij, ki so ostali v inozem-
stvu.
Zanimivi so tudi podatki ministrstva za trgovino ZDA o spremenjeni geografski razporeditvi ameriških inozemskih investicij. Neposredne investicije v Evropi so se lani zvišale za 1,2 milijarde na 6,6 milijarde dolarjev, pri čemer so se zvišale zlasti investicije v šest držav Evropske gospodarske skupnosti, in sicer za 430 milijonov dolarjev. Neposredne ameriške investicije v Vel. Britaniji se navajajo s 600 milijoni dolarjev in se štejejo za izredno visoke. Vendar pa pri tem ne gre prezreti, da je treba precejšnji del omenjenega zneska pripisati znanim transakcijam družbe Ford Motor Co.
Preseneča pa dejstvo, da so se ameriške investicije v države Latinske Amerike lani zmanjšale od 218 milijonov dolarjev v 1. 1959 na 95 milijonov dolarjev ob koncu lanskega leta.
Zaradi močnega naraščanja pasivnega salda plačilne bilance ZDA pa je bila vlada ZDA prisiljena izdati nekatere ukrepe, ki sicer ne posegajo neposredno v pravice do premikov kapitala oziroma iznosa zlata in deviz iz ZDA, ki pa so vendar v skrajni liniji usmerjeni v izdatno razbremenitev ameriške plačilne bilance in v učvrstitev dolarja kot vodeče valute v mednarodnem merilu.
Poučni izlet kmetijske sole v Podravljah:
Sodobno kmetijstvo v povezavi teorije s prakso
V učnem načrtu kmetijske šole v Po dravljah zavzemajo poučni izleti izredno važno mesto, saj predstavljajo pomemben činitelj povezave strokovnega pouka na šoli z ureditvijo in izkušnjami kmetijske proizvodnje v široki praksi.
Letos so si lanski gojenci šole na tridnevnem poučnem potovanju ogledali ljubljanski Agrokombinat, posestvo kmetijske šole Grm pri Novem mestu, perutninarsko farmo Kras v Neverkah, plantažne nasade Črni kral in kmetijsko posestvo Boni-fiko pri Kopru. Posebno močan vtis so napravili nanje farmski veleobrati ljubljanskega »Agrokombinata«, ki predstavljajo novo obdobje v razvoju slovenskega kmetijstva, ki temelji na razvijanju sodobnih družbenih posestev in raznih oblik zadružnega sodelovanja z zasebnimi kmeti s ciljem povečanja kmetijske proizvodnje.
Agrokombinat Ljubljana — središče intenzivne farmske reje in pitanja živine
Ljubljana je že od vsega začetka narekovala okoliškim kmetijskim obratom* razvijanje živinoreje — tako smo izvedeli, od pomočnika direktorja »Agrokombinata« tov. inž. Mežana, ki nam je orisal glavne značilnosti farmske reje in pitanja živine. Zato se je pred leti združilo 9 kmetijskih obratov s skupno 3000 ha zemlje v Agrokombinat Ljubljana. Njegov glavni namen je oskrba Ljubljane z mlekom in mesom.
150.000 stanovanj premalo
150.000	stanovanj manjka v Avstriji,
30.000	družin živi v človeka nevrednih barakah in 300.000 stanovanj je tako starih, da jih bo treba v doglednem času nadomestili z novimi, je pred kratkim dejal socialni minister Proksch, ko je zavzel stališče do namere finančnega ministra, da bo v letu 1962 črtal iz državnega proračuna vse prispevke za gradnjo stanovanj.
Pri zveznem fondu za stanovanja in naselitev leži nerešenih 37.656 prošenj. Seda-
nji gmotni položaj fonda je fak, da je ugoditev prošnji mogoča šele v šest in pol letih. Socialna gradnja stanovanj bi potrebovala najmanj 10 milijard šilingov kreditov.
Ob taki ugotovitvi se znova vsiljuje vprašanje: Kaj je za dobrobit prebivalstva važnejši: že v osnovi ponesrečeno „oborože-vanje" avstrijske vojske ali pa gradnja stanovanj. Brez dvoma drugo. In to naj upošteva tudi finančni minister.
Gospodarska moč Agrokombinata, izražena v številu živine in prireje pa je naslednja: v Zadobrovem redijo 1.200 krav; na Črne-lem spitajo letno 5.000 telet kvalitete baby beef; v Ihanu, Repnjah in Dolskem redijo 1.100 plemenskih svinj. Na Dolskem redijo še 7.000 nesnih rac in pridobijo letno 60.000 rac za pitanje; v Zalogu letno spitajo okrog en milijon brojlerjev (piščancev za cvrtje).
Glavni značilnosti farmske proizvodnje Agrokombinata sta: specializacija po panogah in obratih ter intenzivnost v proizvodnji. Specializacija po panogah omogoča smotrno obratovanje in maksimalen izkoristek proizvodnih sredstev,' intenzifikacija pa rejo oziroma pitanje 3 do 5 glav velike živine na 1 ha obdelovalne zemlje. Na osnovi specializacije in mehanizacije proizvodnega procesa oskrbuje in spita en sam človek na leto 300 bikov, 500 prašičev ali 15.000 piščancev. Na farmi v Zadobrovi oskrbujeta dva človeka 360 glav molzne živine. Vsak delavec ima ustrezno strokovno kvalifikacijo.
(Se nadaljuje)
BERLIN. — Pred vzhodnonemškim sodiščem so začeli proces proti dvema Američanoma, enemu Nizozemcu in enemu Britancu, ki so obtoženi, da so skušali spravljati državljane Demokratične republike Nemčije v zahodni Berlin.
PARIZ. — Pred hišo poveljnika francoskih sil v Alžiriji generala Charlesa Ailereta je eksplodiral peklenski stroj. Človeških žrtev ni bilo. General Aileret je pozval francoske čete na boj proti OAS.
ANKARA. — V nesreči turškega potniškega letala »F-27«, ki je padlo tik pred pristankom na ankarskem letališču, je izgubilo življenje 25 ljudi, tri pogrešajo, en potnik pa je preživel nesrečo.
VANDENBERG. — Predstavnik ameriške letalske baze v Vandenbergu je sporočil, da so uspešno izstrelili največjo ame-r ško raketo, tipa »Titan«. To je bila prva izstrelitev vojnega tipa te rakete, ki je težka 110 ton.
RIM. — Centralni komite Socialnodemokratske stranke Italije je sprejel resolucijo, s katero je odobril poročilo generalnega sekretarja Guiseppa Saragatta. Besedilo resolucije poudarja potrebo ustanovitve nove sredinske vlade, ki se bo borila za obrambo miru v varnosti in svobodi za vse narode in ki jo bodo sestavljale krščan-skodemokratske, republikanske in socialnodemokratske stranke ob podpori Nennije-vih socialistov. Tako rešitev je v svojem poročilu predlagal Saragatt kot zamenjavo za sedanjo krščanskodemokratsko vlado. Predlagal je, naj bi ta načrt uresničili sredi decembra.
ADI S ABEBA. — V nevtralnem področju med Kuwaitom in Saudovo Arabijo so našli nova ležišča petroleja. Tako je sporočilo saudsko ministrstvo za rudarstvo in nafto. Eden od teh izvorov, ki so ga začeli izkoriščati v začetku septembra, daje dnevno okrog 5000 barel nafte. Novi izvori so last arabsko-ameriške petrolejske družbe »Aramc«.
W ASF11NGTON. — Za federalnega sodnika pri apelacijskem sodišču ZDA so imenovali odvetnika Thurgooda Marshalla. Odvetnik je črnec in je znan kot borec proti rasni diskriminaciji. Doslej je bil v federalnem apelacijskem sodišču ŽDA en sam črnec, zaradi česar dajejo imenovanju Marshalla poseben pomen.
MOSKVA. — Sovjetski znanstvenik Po-krovski je izjavil, da bodo morali bodoči kozmonavti pri poletih v vesolje zapuščati zemeljsko kroglo na področju tečajev, da bi se tako izognili pasovom radiacij, ki se v glavnem nahajajo okrog 100.000 km nad poloblo. Pokrovski je dodal, da bodo morali kozmonavti leteti okrog Zemlje pod temi pasovi ali nad njimi.
PRAGA. — Češkoslovaško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so v zahodnem in osrednjem področju Slovaške odkrili vohunsko mrežo, ki je po navodilih tuje obveščevalne službe pošiljala na Zahod vojaške podatke. Aretirali so ameriškega državljana z ženo, ki je potoval kot turist po Češkoslovaški in baje vodil to skupino.
ALŽIR. — Po sporočilu francoskih vojaških krogov je v zadnjih 24 urah v Alži-ru eksplodiralo 24 bomb, med temi 15 v mestu Alžiru, 3 v Oranu in 2 v Constan-tine. Francoske varnostne sile so postavile na alžirskih ulicah barikade v prizadevanju, da bi preprečile demonstracije proti predsedniku de Gaullu. Neke noči so desničarski skrajneži po radiu pozvali desničarske skupine, naj demonstrirajo 90 minut. Takoj po pozivu je eksplodiralo 18 bomb.
BERLIN. — Predstavnik britanske vlade je sporočil, da so dopisnika sovjetske agencije TASS Vladislava Šumskega izgnali iz zahodnega Berlina. Prispel je v britanski sektor mesta letos v juniju, vendar se ni hotel prijaviti zavezniškemu turističnemu uradu, da bi dobil redna dovoljenja za bivanje.
WASHINGTON. — Amerisjka komisija za atomsko energijo je sporočila, da so v Sovjetski zvezi napravili na Novi Zemlji nov jedrski poizkus v atmosferi. To je že petnajsta eksplozija od 1. septembra dalje. Tudi švedski observatorij v Uppsali je sporočil, da so tamkajšnji aparati registrirali atomsko eksplozijo v bližini Nove Zemlje.
PARIZ. — Število cestnih nesreč v Franciji je v kratkem času, to je od 14. do 17. septembra, prekosilo vse rekorde: cestno orožništvo in policija so jih našteli 2.260. Pri teh nesrečah je bilo 125 mrtvih in sicer 54 avtomobilistov, 44 motociklistov in kolesarjev ter 27 pešcev. IC temu pride še 3.011 ranjencev, med katerimi je 1.182 avtomobilistov ter 1.444 uporabnikov vozil na dveh kolesih.

Štev. 39 (1011) — »
—
V
Stalenska gora je postregla z novimi zanimivostimi
Koncem septembra na Štalenski gori običajno zaključijo svoja vsakoletna izkopavanja mesta iz keltske in rimske dobe na pobočjih te gore. Vsakoletna izkopavanja ne pripomorejo le k odkritju »novosti" o tem mestu, temveč dajejo čedalje jasnejšo podobo o vzrokih, zakaj je tu še pred Virunumom na Gosposvetskem polju nastalo obsežno mesto, ki se je razprostiralo po gori vse gor do sedanje cerkvice, kjer je svojčas stal keltski tempel. Posebno bogata pa je bila žetev letošnjih najdb.
To žetev sta v četrtek preteklega tedna novinarjem predstavila ravnatelj deželnega muzeja, dvorni svetnik dr. Moro in šef delovnega štaba na Štalenski gori, univ. prof.dr. Rudolf E g g e r . Njihova razlaga novih odkritij je veliko bliže, kakor prejšnji obiski predočila vzroke obstoja keltsko-rimskega mesta ob Štalenski gori ter dogajanj in življenja v njem pred 2000 in več ieti. Letos odkrita obsežna tržnica z želez-ninami in dokumenti, kaže, da je mesto — katerega ime je še vedno neznano — z železnimi in jeklenimi izdelki trgovalo »na veliko" ne le v okviru rimskega cesarstva, temveč tudi z Grčijo, Srednjim Vzhodom in Tangerjem v Severni Afriki. To dejstvo potrjuje nad 300 najdenih knjigovodskih in računskih zapiskov, ki so jih letos izkopali. Najdeno jeklo sodi po raziskovanjih in analizah tehničnih visokih šol in znanstvenih zavodov tudi še danes v vrste najkvalitetnejšega jekla.
Letošnja izkopavanja pa so omogočila tudi še odkritje vrste drugih zanimivosti življenja in stanovanjske kulture po naših krajih pred 2000 in več leti. Med njimi je rimsko kopališče ravno tako zanimivo, kakor rimska kuhinja, ogrevanje stanovanj v tisti dobi ali pa zelo kompliciran vodovod, katerega način še ni docela raziskan. Tu sem sodijo tudi edinstveno lepe jedilne posode, toaletni pribor žena nekdanjih šfa-lenskih trgovcev, razne lepe treske, denarji in mnogo drugega iz področja keramike, kar je spravljeno v eni izmed odkritih kleti »taberen" ali rimskih tržnic.
Štclenska gora postaja mednarodno privlačen krcj za zgodovinarje in arheologe ter za vsakogar, ki se za njo zanima. Število osebnih obiskov in -ekskurzij krogov, ki se za izkopavine zanimajo, raste iz leta v leto. Letos so do četrtka preteklega
Zelo pozitivna je tudi kritika v francoskih časopis:h. Predstavo, s katero so Jeseničani med 16 državami dosegli tolikšen uspeh, je režiral Marjan Belina, igrali pa so zgolj domači igralci, ki so koroškim Slovencem že poznani. Eden francoskih časopisov »Nice-Matin« med drugim piše: »Igralci »Tone Čufar« so igrali komedijo v tehnokoloriju v originalnih kostumih v stilu 16. stoletja. Kljub nerazumljivemu tekstu je občinstvo komedijo »Tripče de Utolče« razumelo, ker so igralci svoje besede nazorno ilustrirali z mimiko, ki je že mejila na pantonimo. Vse je bilo zanimivo, posebno še framozni Tripče. Več vlog je bilo odličnih, posebno pa sta izstopala Bojan Čebulj z nepozabno kreacijo Tripčeta in Polde Bilič v vlogi profesorja Krisa, ki je navdušil z igro, dinamiko in komiko. Odločilen delež pri uspeli prireditvi ima režiser, ki je igro odlično režiral. K vsemu pa je pripomogla scenska glasba kot veseli narodni plesi.«
List opisuje tudi ostalo delo, t. j. komedijo
tedna našteli že nad 37.000 obiskovalcev. Od leta 1948, ko so pričeli z izkopavanji, pa je Šfalensko goro obiskalo že nad
260.000	ljudi. Pri tem niso všteti številni turisti, ki jih zvabijo lepa cesta, toplo sonce in čudovit razgled na Šfalensko goro. Tako postaja Šfalensko gora spet pomembno središče in srečevolišče sredi Koroške. Nedvomno pa skriva v sebi še vrsto velikih skrivnosti, ki bodo nadaije bogatile že itak bogato zgodovino območja Gosposvetskega polja in Koroške sploh. Deželna vlada, deželni zbor in delovni štab na Štalenski gori opravljajo z izkopavanjem delo, ki je mednarodno velikega kulturnega pomena. Zato je vredno tudi vsega priznanja.
in daje vsestransko priznanje tako izbiri komada, kot sceni, režiji in vsem igralcem. Jeseničani so bili z ozirom na dosežen uspeh deležni velike pozornosti in so jim po ulicah javno vzklikali »Živeli Jugoslovani«. Ponosni na dosežen uspeh na lavorikah amaterizma ne bodo uspavali, marveč jim bo doživetje na II. internacionalnem festivalu v Monacu le še vspodbuda za bodoče še boljše delo na gledališkem področju.
Osmi koroški visokošolski tedni 1961
Pod geslom »Človek v atomski dobi« so se pričeli v ponedeljek letošnji 8. Koroški visokošolski tedni, ki jih je v srednji dvorani Doma glasbe ob navzočnosti deželnega glavarja W e d e n i g a odprl rektor graške univerze, univ.prof.dr. Erwin Melichar. Po otvoritvi je sledilo predavanje univ.prof.dr. Ferdinanda W e i n h a d 1 a »Konec nove dobe — pričetek atomske dobe«.
Predavanja bodo trajala do 20. oktobra in bodo obsegala skupno 63 večerov v 8 krajih. V območju jezikovno mešanega ozemlja bodo predavanja v Celovcu, Beljaku, Velikovcu in Šmohorju. Dostop je vsakomur dovoljen.
Uvodno celovško predavanje bo v Velikovcu v ponedeljek, dne 2. okiobra. Isti dan bo v Beljaku predavanje »Atomska energija v službi človešiva", v Celovcu pa predavanje »Človek kot premagovalec vesoljstva”. Isto predcvanje bo v sredo 4. oktobra v Šmohorju.
Predavanje »Učinki atomske energije v medicinskem pogledu” bo 3. oktobra v Šmohorju, 4. okiobra v Celovcu, 5. oktobra v Velikovcu in 6. oktobra v Beljaku.
V torek, dne 3. oktobra bo v Velikovcu predavanje »Zagotovitev svetovnega miru po mednarodnih organizacijah”. V Beljaku bo isto predavanje v sredo 4. oktobra, v Celovcu pa v petek 6. oktobra.
Predavanja naslednjega tedna bomo objavili v prihodnji številki.
Vsa predavanja pričnejo zvečer ob 8. uri. V Celovcu bodo predavanja _v srednji dvorani Doma glasbe, v Beljaku v Paračelsusovi dvorani, v Velikovcu in Šmohorju pa v novih glavnih šolah.
Občni zbor Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem
Preteklo nedeljo je imelo Hrvatsko kulturno društvo na Gradiščanskem v Trajšfofu svoj letošnji občni zbor. Slovenska prosvetna zveza je ob tej priložnosti poslala društvu naslednjo brzojavko:
»Občnemu zbcru Hrvatskega kulturnega društva želimo plodno delo in uspešne zaključke v korist kulturnega napredka hrvatskega ljudstva na Gradiščanskem. — Slovenska prosvetna zveza v Celovcu."
VI. kongres Zveze književnikov Jugoslavije:
Za mir in človeško življenje
Začetkom preteklega tedna je v Sarajevu VI. kqngres Zveze književnikov Jugoslavije zaključil svoje delo. Kongres je razpravljal in sklepa! o nalogah književniških in založniških organizacij, o vstopu v mednarodno organizacijo književnikov, tako-imenovan PEN-klub, in o pospeševanju širjenja knjige med prebivalstvom. Ob zaključku je izvolil nov upravni odbor, ki mu predseduje makedonski književnik Blaže K o n e s k i in katerega generalni sekretar je srbski književnik Ivan V. L a I i č .
Ob zaključku je kongres med drugim sprejel resolucijo, v kateri »v imenu razuma in v skrbi za sedanjost in prihodnost človeštva zahteva dokončno in splošno mednarodno prepoved z atomskimi bombami. Vojna in grožnje z vojno naj za vedno prenehajo biti sredstvo za reševanje meddržavnih sporov, saj bi vojna danes neogibno pomenila ne samo uničenje vsega tistega, kar dela človekovo življenje vredno in dostojno, temveč uničenje življenja samega."
Častni član Burgtheatra Albin Skoda umrl
V petek preteklega tedna je na Dunaju umrl častni član Burgtheatra, profesor Albin Skoda v 52. letu starosti. V noči od nedelje na ponedeljek so mu pričeli krvaviti možgani in je bil od tega časa naprej v nezavesti. 2alne svečanosti za slavnim gledališkim umetnikom bodo danes popoldne.
Albin Skoda je že kot devetleten fant nastopal v Burgtheatru. Pozneje je postal priljubljen umetnik v številnih nemških gledališčih, dokler se ni leta 1946 vrnil v Burgtbeater, kjer je mojstrsko igral skoraj vse znamenite in težke vloge. Z njegovo smrtjo je Burgtheater utrpel veliko in skorajda nenadomestljivo izgubo.
„Hamlet“ v celovškem mestnem gledališču
Petkova prva predstava Shakespearovega »Hamleta« s strani celovškega mestnega
-gledališča je bila »svojstvena«. Šlo je za skrajšano inscenacijo te žaloigre. V dobrih dveh urah je bila ta tragedija o danskem princu Hamletu v moderno aktivni priredbi režiserja Reinholda Siegerta z Dunaja odigrana pred razprodano dvorano. Skrajšanje uprizoritve ni motilo. Nekatere dolgovezne psihološke scene so uspešno nadomestili klasična glasba, glasbeno podkrepljeno divjanje viharja in vojno vzdušje ter spretno pripravljen scenarij. Kakor režiser je tudi scenograf K ari Evgen S p ur n y šel moderna pota. Njegova zamisel je' bila tako posrečena, da scenarija ni motila zgodovinska pristnost kostumov, ki jih je pripravila Anny Arnold.
Naslovno vlogo v naturalistično efektni prireditvi te tragedije je kot gost igral Gunther Borck. On ni bil nič manj posrečen, kot pa celotna režija Hamleta. Marsikdo je dejal, da je bil uspeh premiere v bistvu n jegov uspeh. Pa tudi Astrid L i n d n e r v vlogi Ophelije, Raimund Kučhar v vlogi kralja in Edith Theiner kot kraljica so bili na nepričakovano lepi višini. Pravzaprav so bile vse vloge odigrane na umetniško zelo lepi višini. Ne da bi poskušali postaviti vseh neomenjenih umetnikov v senco, moramo med njimi posebej le omeniti novinko v celovškem gledališču Ingeborg B a ub 6 c k, ki je kljub kratki sceni pokazala, da nas utegne še marsikdaj prijetno presenetiti.
Na splošno bodi ob koncu le še povedano, da je gledališče znova pokazalo, da gre s časom in da je v stanju se lotiti tudi težjih režijskih »operacij« in jih izvesti v zadovoljstvo publike.
V nedeljo pa se je gledališče predstavilo s prvo operetno premiero nove sezone. Predvajalo je opereto »Madame Pompaour«. O njej bomo poročali v prihodnji številki.
Jeseničani dosegli v Monacu izreden uspeh
Amatersko gledališče »Tone Čufar" z Jesenic se je kot predstavnik amaterske gledališke dejavnosti v Jugoslaviji udeležilo II. internacionalnega festivala amaterskih gledališč v Monacu, ki je bilo od 9. do 17. septembra. Nastopali so z Marin Držičevo komedijo »Tripče de Utolče" in doživeli z njo edinstven uspeh. Sedemkrat so morali nastopili na odprti sceni in po predstavi so jih domala odnesli iz dvorane.
JANKO PLETERSKI:
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi svetovni vojni
»Če pa se zdaj postavlja vprašanje, na kakšen način se lahko spremeni ali razveljavi ta okupacijska pravna norma (t. j. uredba iz 1. 1945, op. p:s.) s pomočjo avstrijskega prava, potem je treba^opo-zoriti na izrek Ustavnega sodisča z dne 8. oktobra 1948, V-8/48 (Slg. Nr. 1695). Tam je razloženo, da doživijo pravni predpisi, ki izvirajo iz tujega pravnega sistema, a ki so recipirani v avstrijski pravni red, pri svoji uvrstitvi v avstrijski pravni sistem formalno transformacijo in da jih je treba uvrstiti v stopenjsko zgradbo avstrijskega prava po njihovem vsebinskem normiranju kot ustavne zakone, zakone ali uredbe, ne glede na to, kakšno oznako nosijo (n. pr. uredba namesto zakon). Norme, ki bi jih po avstrijskem pravu bilo mogoče postaviti s&mo z zakonsko odredbo, morajo zaradi tega po svoji recepciji na vsak način veljati kot zakon. Pri smiselni aplikaciji teh načel na obravnavani primer, ne more biti nobenega dvoma, da ima uredba z dne 3. oktobra 1945 o novem oblikovanju dvojezičnih osnovnih šol na južnem ozemlju Koroške moč zakona in da jo je za-
radi tega mogoče spremeniti samo z avstrijskim zakonom. Glede na materijo, ki jo ta, z zakonsko veljavo izdana uredba, urejuje, pa se njena sprememba ali razveljavljenje more izvesti v smislu paragrafa 42 ustavnega prehodnega zakona samo po poti ujemajočih se deželnih in zveznih zakonov.« (Beiblatt zur Par-lamentskorrespodenz, 55. Beiblatt,
8.	Marž 1951, 200/A.B. zu 218/J.)
8.	Motivno poročilo, ki ga je sprejela koroška deželna vlada 10. decembra 1953 k osnutku novega zakona o dvojezičnih šolah, je ponovilo to stališče avstrijske zvezne vlade in sicer: »Dežela Koroška je 1. februarja 1946 zopet stopila v pravno območje avstrijske zvezne republike. V smislu kontrolnega sporazuma so poprej sprejete uredbe ostale še naprej veljavne in so postale avstrijsko pravo. Ker so glede šolskih vprašanj potrebni paktirani zakoni, je sprememba te šolske uredbe možna samo s pomočjo zakona, ki ga bosta sprejela prav tako koroški deželni kot avstrijski državni zbor.«
9.	Avstrijska vlada se je 3. februarja 1955 v memorandumu »Min-
3®ooooooooooooo9oocoooo®8ocooooocoocx3cooooooocoooc
derheitenschutz im Erziehungswesen in Osterreich«, izdelanem za Podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin, tako-le sklicevala na uredbo iz 1. 1945: »Posebej je treba opozoriti na uredbo, ki zadeva reorganizacijo dvojezičnih osnovnih šol v Južni Koroški in ki jo je izdala začasna deželna vlada Koroške 3. oktobra 1945. leta. Po tej uredbi so bile uvedene dvojezične osnovne šole v nekaterih posebej naštetih občinah Južne Koroške. V glavnem je pouk v prvih treh razredih teh šol v otrokovi materinščini, ne glede na to pa je od časa, ko otrok vstopi v šolo, posvečenih ne manj kot 6 ur na teden pouku drugega deželnega jezika. V Četrtem razredu postane nemščina učni jezik, vse dokler traja obvezno šolanje, vendar ostane slovenščina učni jezik v 4. razredu štiri ure in v naslednjih razredih tri ure na teden. Verouk je izključno v materinščini.« (Dokumentacija OZN, E/CN. 4/Sub. 2/L. 92/Add. 32, str. 14.)
10.	Avstrijski vladni načrt za nov manjšinski šolski zakon na Koroškem, z dne 11. septembra 1957, je predvidel razveljavljenje uredbe iz 1. 1945 s posebno ustavno določbo (paragraf 32) in jo je torej priznal kot ustavno veljavno. Tudi v pojasnjevalnih pripombah vlade k zakonskemu osnutku je bilo izrecno poudarjeno, da je uredbo iz 1. 1945
3®OCOOOCOOOOO;*^X3COOaOOOOCOCXXXXIOOOOOOOCOOOUOOGOOC
»z vidika avstrijske zvezne ustave mogoče spremeniti samo z zakonom«. (288 der Beilagen zu den ste-nographischen Protokollen des Na-tionalrates, VIII. G. P. 11. IX. 1957, str. 8 in 9.)
11.	Uredba o dvojezičnem šolstvu je bila odpravljena z ustavno določbo zakona, ki jo je avstrijski parlament sprejel s kvalificirano dvetrctjinsko večino 19. marca 1959 (čl. 35). Zakaj je bilo treba uredbo o dvojezičnih šolah iz 1. 1945 razveljaviti z ustavno določbo, je pojasnil šolski pododbor avstrijskega parlamenta v svojem poročilu k zakonskemu predlogu: »Razveljavljenje šolske jezikovne uredbe iz 1945. leta, ki je predvideno v paragrafu 35, prav tako zahteva ustavno določbo zaradi v njej vsebovanega prepletanja zveznih in deželnih kompetenc.« (655 der Beilagen zu den stenographischen Protokollen des Na-ronalrates, VIII. G. P. 19. III. 1959.)
Vsi navedeni uradni avstrijski dokumenti in stališča avstrijske vlade dokazujejo, da uredba o dvojezičnih šolah iz !. 1945 in vse ugodnosti, ki jih je slovenska manjšina po njej uživala, niso bile v trenutku sklenitve državne pogodbe samo »upoštevani fakt«, marveč ustavno veljavna norma zakonskega značaja, ki jo je bilo moč spremeniti samo s pak-tiranim zakonom zveznega in de-
90000000CXXXX'300000COOCXXX30CX30CXXX9000CXXX]00000000
želnega parlamenta. Nezakonitost in protiustavnost odloka deželnega šolskega sveta, z dne 22. septembra 1958, je nedvomna. Dosedanja avstrijska izvedbena zakonodaja na osnovi čl. 7 avstrijske državne pogodbe pa te in druge zakonite ugodnosti slovenske manjšine ni upoštevala in jih je radikalno zožila.
VI.
Določila državne pogodbe o manjšinskih pravicah so eo ipso določila za zaščito manjšine in tudi avstrijska pravna literatura jih kot take označuje (Minderheitenschutzbestim-mungen), tako n. pr. pojasnilne pripombe k državni pogodbi, ki jih je avstrijska vlada 21. maja 1955 predložila parlamentu ob pregledu za ratifikacijo. Zaščitne določbe, sprejete z nalogo ugotoviti pravice manjšine, se ne morejo tolmačiti kot pooblastilo za poslabšanje položaja prizadete manjšine, marveč morajo po svojem osnovnem namenu učinkovati v korist manjšine. To načelo, brez katerega bi meddržavno-pravno stimulirana manjšinska zaščita sploh izgubila svoj smisel, sprejema kot samo po sebi umevno tudi pravna komisija Evropskega sveta v svojem poročilu o položaju nacionalnih manjšin v Evropi, ki ga je predložila 14. septembra 1959.
(Se nadaljuje)

Št. Janž ima v nogometu možnosti
DSD Borovlje — $f. Jani 4:5 (4:4)
St. Janž — SK Kofmara vas 6:2 (5:0)
SV Kofmara vas — Sl. Janž 4:2 (2:0)
Št. Janž — Poreče 3:1 (2:0)
Po štirih prvenstvenih tekmah drugega razreda je položaj na lestvici že dokaj jasen. Vsekakor bo naslov prvaka ostal v Rožni dolini. Slovensko moštvo Št. Janž nas je z izjemo majhnega spodrsljaja proti Kotmari vasi prijetno presenetilo.
Izredno dramatične tekme proti Borovljam in Porečam so privabile ob igrišče že kar lepo število gledalcev, ki so bili prijetno presenečeni nad kvalitetno igro.
Št. Janž nastopa letos z nekaterimi novimi igralci, ki so se že dobro vživeli v moštvo. Mladi Durchschlag v obrambi, vratar Konrad in napadalec Popič so zapustili dober vtis. Stebri moštva pa so slej ko prej Gabriel I. v obrambi, ki je brez dvoma najboljši srednji branilec v drugem razredu, in Walchensteiner. Mladi Hanzej Gabriel (III.) je kralj strelcev v drugem razredu. S požrtvovalno in dokaj dobro igro se iz tekme v tekmo boljšajo najmlajši igralci Malle, Partl, Siedler in Hanscho.
Poraz proti Kotmari vasi je zakrivila predvsem slaba taktika in izredno nerazpoložena obramba. Razumljivo je, da s tako sestavo ni mogoče doseči uspeha. Izraziti branilec v napadalnih vrstah ne more priti do izraza.
Sicer pa je izguba dveh' točk vlila nove borbenosti v čevlje napadalne petorke, ki se je v tekmi proti do tedaj neporaženim Porečam izredno izkazala. Zablestel je zopet mladi Hanzej Gabriel, ki je za svoj rojstni dan dvakrat potresel nasprotnikovo mrežo. Obramba je igrala zopet v standardnem sestavu in je bila skoraj neprehodna. Kot desno krilo je izredno asistiral mladi Malle, katerega meti iz outa so pomenili stalno nevarnost pred nasprotnim golom. Kot prenovljeno se je borilo celotno moštvo, v katerem tokrat res nismo našli slabe točke.
In sedaj k favoritom. Do sedaj neporažene Poreče bodo morale prepustiti prostor in ambicije pod vrhom mlajšim, perspektivnejšim enajstoricam iz Roža. Tu sta v prvi vrsti Bistrica in Svetna vas še neporaženi ekipi — in Št. Janž.
Jesenski prvak bo znan v treh tednih — morda že v nedeljo. Tekma sezone — rožan-ski derby, bi morda lahko imenovali to srečanje, bo 1. oktobra na Bistrici v Rožu, kjer se bosta pomerila velika tekmeca in glavna favorita za prvo mesto Bistrica in Št. Janž. 15. oktobra bo imel Št. Janž v gosteh ekipo Svetne vasi, ki je do sedaj prikazala zelo dober nogomet.
Kocke bodo kmalu padle.
V vseh treh taborih vlada velika negotovost. Menda najbolj samozavestni so Bistričani, ki že dolga leta igrajo v drugem razredu in vedno obstanejo tik pod vrhom. V Št. Janžu k vsemu še molčijo in na tihem za hrbti sklepajo stave na zmago svojega moštva, ki si je z izredno disciplinirano in že kar kvalitetno igro pridobilo mnogo pristašev po Rožu.
Iz Svetne vasi ni glasu. Zmaga naj najboljši! Pa vendar tudi tu velja stara resnica — žoga je okrogla.
Novinarji v koroških šolah
Zvezno ministrstvo za pouk je prejšnji teden organiziralo tridnevno krožno vožnjo za avstrijske novinarje, da so si ogledali nekatere pomembne ter sodobnim razmeram ustrezno zgrajene in opremljene šole na Koroškem. Novinarsko delegacijo je vodil sekcijski šef dipl. ing. Franz Czech.
Med strokovnimi poklicnimi šolami so 'obiskali med drugimi deželno poklicno šolo za gostinstvo v Zgornjih Volancah pri Beljaku, državno šolo za ženske poklice v Beljaku ter državno obrtno šolo za vrh-talno in talno gradnjo v Beljaku.
Prav dober vtis so odnesli novinarji iz Borovelj, kjer so obiskali internat društva za pospeševanje puškarske obrti. Ko bo internat dogotovljen, bo nudil prostor za 100 učencev in vajencev puškarske stroke.
CELOVEC
Tiskovni urad celovškega magistrata sporoča, da se je pretekli teden zglasilo blizu sto zaupnikov sindikata javnih nameščencev na magistratu v Celovcu. Delegacijo je vodil občinski svetnik Graf, sprejel jo je pa mestni župan Ausserwinkler v dvorani občinskega mestnega sveta. Župan je gostom s pripomočki zemljevida in slikovnega materiala v kratkem predavanju predočil razvoj in pomen celovškega mesta. Ob tej priložnosti je župan poudaril, da je mestna občina zelo zainteresirana, da bi bila povezava z drugimi koroškimi občinami še boljša in globlja kot doslej. Dejal je, da vse, kar se zida in stori v Celovcu, ne koristi le glavnemu mestu samemu, temveč vsej deželi. Sedanje gospodarske razmere so ugodne za uresničenje velikih načrtov, vendar so v tem hitrem tempu časa potrebni hitri ukrepi in odločitve, ker se z odlašanjem lahko marsikaj zamudi. Občinski svetnik Graf se je v imenu gostov zahvalil za dobrohoten sprejem in zanimiva izvajanja.
Tujski promet v Celovcu je letos meseca avgusta prekosil tujski promet v istem časovnem razdobju lani. Nočnine so se dvignile za 32 odstotkov, bilo jih je namreč 49.915. Tu- in inozemci so pri tem prirastku nočnin približno enako udeleženi. Pa tudi frekvenca na prostorih kampinga se je dvignila za 62 odstotkov. Mnogo šotorov so morali zaradi tega postaviti že izven ograjenega prostora. Čas, ki so ga turisti preživeli v Celovcu, se je povprečno v primeri s prejšnjim letom v avgustu dvignil od 1,9 na 2,5 nočnin, na prostoru kampinga pa od 3,2 na 5,3 nočnin. Skupno je meseca avgusta obiskalo Celovec 23.793 tujcev z 69.018 nočninami.
Mestni zdravstveni urad je meseca avgusta ugotovil naslednje število bolezni, ki jih je treba zdravstvenemu uradu javiti: petkrat škrlatinko, enajstkrat oslovski kašelj, sedemkrat pljučno jetiko, kjer sta bila dva smrtna primera, en smrtni primer za jetiko na drugih organih, sedemkrat meningitis serosa, enkrat hepatitis epidemica kakor tudi sedemkrat pasje vgrlze.
Na veliki ljudski slavnosti v Bohinju
Minulo nedeljo, ob prekrasnem poznopo-letnem vremenu, se je gotovo tudi več kot dve sto koroških Slovencev, med temi v pretežni večini mladina, pomešala med mnogo-tisočglavo množico ljudi, ki so pohiteli na ogromno ljudsko prireditev, slavnost v pravem pomenu besede, v idilični Bohinj ob najlepšem alpskem jezeru, v kraju sredi krasnih gozdov in skalnatih gora v idealni za-tišni legi.
»Kravji bal« je bil ta dan v Bohinju, tradicionalna vsakoletna zgodnjejesenska prireditev. Ta dan priženejo s planin živino, s planinskim cvetjem okrašene krave, ki so preživele dobre tri mesece na letovišču v planinskem raju ob sočni planinski paši. V potokih so krave dobavljale mleko iz katerega izdelujejo kakovostno znani bohinjski sir, velike hlebe kakor mlinski kamni.
Kmetijski strokovnjaki so ocenjevali in nagrajevali kvaliteto dobro spašene živine, krave pa so malo topo in začudeno buljile v nešteto množico, ki jih je sprejela. Od lepih nagovorov so menda tudi bolj malo razumele ter si želele, da jih gospodarji poženejo v hleve, ki so jih bile vajene in niso pozabile. Prišli pa so tudi planšarji in planša-rice, zvesti čuvarji živine v planini, z vsemi svojimi rekviziti za kuhinjo, nočišče in obleko, lepo zložene v nahrbtnih tornistrah. Tak par je ena izmed naših koroških foto-ama-
terk slikala in oba sta želela, da se jima slike dopošljejo.
Po oficielnem delu se je razvila sproščena in prisrčna, s tujo besedo povedano animirana ljudska zabava in veselica. Z odlično godbo so postregli tudi nam koroškim Slovencem dobro poznani Veseli planšarji s svojimi vižami. Najprej so množico zadivili lepi folklorni plesi v pestrih živobarvnih narodnih nošah. Nato so veseli planšarji marljivo in odlično igrali za vsesplošni ples, ki se ga je udeležilo stotine mladih parov, razgibali pa so tudi starejše kosti. Vmes so bili posrečeni solistični pevski vložki in spet je množico navduševala brhka prvovrstna so-listka-pevka.
Prijetne popoldanske ure so minevale bliskovito, kislega obraza ni bilo videti med množico, vse je bilo razigrano, srečno in veselo. Za okrepčila, pijačo in jedačo, je bilo preskrbljeno v zvrhani meri po zmernih cenah. Na prizorišču je bil tudi sejem raznovrstnih predmetov, pri srečolovu z lepimi dobitki, so imeli nekateri srečo, vsi pa samoumevno ne, toda nihče ni bil nevoščljiv srečnim dobitkom.
Po prijetnem doživetja polnem popoldnevu, preživečim v prekrasnem kraju s prelestno okolico, čistim zdravim zrakom, močnim, da naravnost utruja, so se udeleženci »Kravjega bala« v več ur trajajoči koloni motor-
Doslej je že v okusnih in svetlih prostorih delno dograjenega internata nastanjenih 40 učencev. Nato so si ogledali 80 let staro strokovno puškarsko šolo, ki si je že davno osvojila dober glas in priznanje daleč preko meja naše dežele in države.
V Celovcu so se novinarji oglasili na državni realni gimnaziji in gimnaziji, hkrati tudi gimnaziji za Slovence. Delegacijo je sprejel in vodil ravnatelj dvorni svetnik dr. Lorenz, navzoča pa sta bila tudi deželni šolski nadzornik dr. Arnold in ravnatelj državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence dr. Tischler, ki sta novinarjem posredovala zaželjena pojasnila.
Šolska stavba zvezne realne gimnazije in gimnazije, ki so jo dogotovili leta 1956, je s svojimi prostornimi svetlimi prostori, z okni od tal do stropa, smotrno izgradnjo in porazdelitvijo prostornine, napravila na vse prvovrstni vtis. Eden izmed novinarjev je imel pomislek, da tako velika okna lahko odvračajo pozornost učenca pri pouku. Ravnatelj dr. Lorenz mu je zelo dobro pojasnil, češ, če je učencu pri pouku dolgčas, je to krivda profesorja, ki mu ne uspe osvojiti zanimanja učenca za učno tvarino, ki jo predava.
Novinarji so se seve zelo zanimali tudi za državno realno gimnazijo in državno gimnazijo za Slovence, kar je bilo, kakor je bila podoba, nekaterim povsem novo. Da sta tu dva učna jezika — slovenski in nemški — ki sta v učnem načrtu v enaki meri upoštevana, nekateri niso mogli prav doumeti, ker so slovenščino smatrali za tuj jezik — Fremdsprache. Na takšne opazke in pripombe je deželni šolski nadzornik pojasnil in prosil novinarje, da naj, ko bodo pisali o gimnaziji za Slovence, ne pišejo, da se v učnem jeziku, v tem primeru slovenščini, uporablja tuj jezik, temveč, da je slovenski jezik na Koroškem enakopraven drugi deželni jezik.
Ob tej priložnosti je znova prišla do izraza upravičena zahteva profesorjev in dijakov na državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence po preureditvi edinole popoldanskega pouka, kar samoumevno, predvsem v poletnih mesecih, obremenjuje profesorje in študente ter učni uspehi iz razumljivih iz tega pogojnih vzrokov ne morejo biti takšni, kakršni se lažje dosežejo v dopoldanskih urah pouka. Zaradi tega je tudi upravičena zahteva po lastnem šolskem poslopju z ustreznimi učnimi prostori, kar upravičuje tudi iz leta v leto naraščajoče zanimanje dijaškega naraščaja za gimnazijo za Slovence v Celovcu.
Poslovilni večer na jugoslovanskem konzulatu
Ob priložnosti odhoda načelnika oddelka generalnega konzulata FLRJ v Celovcu, konzula Djordje P e n d ž i č a , je bil prejšnjo sredo zvečer poslovilni večer v prostorih konzulata. Na poslovilni večer so prispeli številni gostje, med temi vidni predstavniki koroškega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja z deželnim glavarjem Wedenigom na čelu. Prišli pa so tudi drugi, mnogi iz podeželja, pri katerih si je odhajajoči konzul osvojil naklonjenost, ugled in spoštovanje. Vzdušje na poslovilnem večeru je bilo prisrčno, odkrito, ne glede na razliko jezika, kar je zgovorno spričevalo, da je konzul Pendžič v svoji službeni dobi na Koroškem tudi utiral pot k boljšemu in dobremu spoznavanju ter sporazumevanju med sosednima državama in narodoma.
Koroški Slovenci so poznali v konzulu Pendžiču diplomata, ki je razmere doumel in kjer koli je mogel, iskal pot zbližanja in sporazumevanja na osnovi načela: enake dolžnosti in pravice vsem! Mnogi koroški Slovenci, kajti na poslovilnem večeru so bili zbrani predstavniki naših slovenskih organizacij in ustanov, so odhajajočemu konzulu iskreno stisnili roko, želeči mu mnogo uspehov v nadaljnji diplomatski karieri kjer koli v svetu ter želeč, da bi Koroške nikdar ne pozabil. To je poslavljajoči se konzul tudi zagotovil in vemo, da je bilo to zagotovilo iskreno.
niih vozil: omnibusov, osebnih avtomobilov in motornih koles, vračali proti večeru v smeri proti Bledu in Kranju. V večernem mraku je bila nepregledne vrsta razsvetljenih motornih vozil naravnost divna in čarobna slika, kakor v pravljčinem svetu.
Veseli planšarji so nas spet navdušili
Ansambel „Veseli planšarji" že dolgo niso več tuji koroškim Slovencem, ljubiteljem glasbe narodnih motivov in modernih skladb, vendar podanih tako, da jim z navdušenjem in neizrekljivo lepim užitkom prisluhne vsako uho, bodisi, da so ljudje z vasi s kmetov, ali ljudje iz tovarn in drugih delavnic, kakor tudi ljudje iz uradov in izobraženstva. Poslušamo jih radi v radiu, še bolj pa smo veseli in srečni, kadar se osebno mudijo med nami na prireditvah in sipajo v dvorane lepoto dovršene in čudovito vskladene melodije, ki sega vsem v globino plemenitega čustvovanja.
Kot kronisti ne smemo pozabiti poročati tucli v našemu listu o dveh nad vse posrečenih nastopih »Veselih planšarjev" v dveh koroških vaših, kar je bilo pred nedavnim in sicer 16. 9. zvečer pri Kreuzvvirtu Pod Jerberkom in dan navrh popoldne pri Antoniču na Reki. Ansambel se je vračal z uspole turneje po Nemčiji. S posredovanjem Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, so podarili v zgoraj imenovanih vaseh koncerta, ki sta uspela, da jih poslušalci ne bodo kmalu izbrisali iz spomina lepih doživetij. Pri Kreuzwirtu Pod Jerberkom je ljudem gotovo bogati spored koncerta vse prekmalu minul, hoteli so jih imeti še v svoji sredi in v pozne nočne ure so se vrteli v veselem plesu mladi in stari. Na koncertu ljudje niso mogli štediti s spontanim odobravanjem in aplavzom od prekipevajočega navdušenja. Družabni večer pa je združil pod vplivom godalnih zvokov vso družbo, ne glede na razliko političnega nastrojenja, razliko jezika in stanu, v eno homogeno gmoto ob uživanja umetniške lepote.
Prav tako prijetno doživetje so imeli udeleženci koncerta pri Antoniču na Reki in so iz srca hvaležni za podarjen jim lepi nedeljski popoldne.
»Veselim planšarjem” kličemo:	Kmalu
spet na svidenje!
OTOŽ
V soboto, 10. septembra, se je zbralo veliko žalnih gostov na lepi domačiji Urablo-ve kmetije na Otožu, v hiši žalosti, da so se poslovili in spremili dobrega, skrbnega in priljubljenega gospodarja Petra na njegovi zadnji poti na njivo miru. Pokojni zapušča ženo, tri otroke in očeta.
Smrt je bila tragična. Sadja je letos, obilno, Peter ga je obiral in spravljal. Toda obiranje sadja je kmečko opravilo, ki je že pogosto zahtevalo delovno nezgodo, kajti majhna neprevidnost jo lahko povzroči. Na nesrečo, se je tudi Petru primerilo, da je padel z lestve, kakih osem metrov visoko. V bližini je obirala jabolke tudi njegova žena Hanca in seve nemudoma priskočila k možu, da bi mu nudila pomoč. Poškodba je bila nevarna in takoj so ukrenili, da so Petra prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec. Žal pa mu tudi izkušeni zdravniki v bolnišnici niso mogli rešiti življenja, drugi dan je podlegel smrtnosnim poškodbam.
Izrazil je še 'željo, da bi želel umreti doma, toda ta se mu ni mogla izpolniti, pač se mu je izpolnila želja, da so ga doma položili na mrtvaški oder, kjer so se od blagega pokojnika poslavljali znanci in sosedje, kajti Peter je bil tudi zelo spoštovan ter priljubljen sosed in sovaščan.
Ganljive žalostinke so mu v slovo zapeli pevci pod vodstvom Pavleta Kernjaka. Zapeli so mu na domu in ob odprtem grobu. Mnogim žalnim gostom so zalesketale solze bridkega ganotja v očeh. Domači župnik je spregovoril v slovo globoko občutene tolažilne in poslovilne besede, kjer je orisal lepi značaj dragega pokojnika, ki je moral prerano zapustiti svojo družino, saj je bil šele v štiridesetem letu življenja.
Z dobro marljivo ženo Hanco sta vzorno uredila Urablovo kmetijo. Najstarejši sinček je star devet let, najmlajša hčerka pa je šele komaj v tretjem mesecu življenja. Hudo prizadeti žalujoči ženi in otrokom ter ostalim sorodnikom naj bo v tolažbo nedeljeno sočustvovanje vseh v okolici, ki Urablovo družino poznajo, srčno sožalje pa ji izrekamo tudi tem potom.
Sejem za plemensko živino v Feldkirchenu
Prihodnji sejem plemenskih bikov In krav pincgavske pasme bo dne 6. oktobra 1961, ob 9.30 uri v Feldkirchenu. Na prodaj bo 90 bikov fer 50 krav in telic. Vse ii-vali izvirajo Iz tbc-prostih obratov.
Na sejmu bo spet ugodna priložnost nakupiti dobre bike ter donosne krave in telice.
Graščak in kovač
BELOKRANJSKA PRIPOVEDKA
Pripovedka o rakih
Ujel je deček v potoku deset rakov, jih Položil v košaro, na vrhu zavezal ruto in jih odnesel domov.
Raki v košari gomazijo in iščejo poti na prosto. Dva raka sta našla odprtino in skle-n'te, da pobegneta. Lezeta, se prerivata, Prepletata klešče, toda izmuzniti se ne moreta. Drug drugemu sta na poti.
Prvi reče:
»Jaz zlezem prvi.”
»Ne,” odgovori drugi, »najprej jaz, potem ti."
»Jaz sem luknjo prvi zagledal, zato imam jaz prednost."
»Ne, jaz .. ."
»Ti mi že n© boš ukazoval ..." se razjezi prvi in pomoli rep iz košare.
»A tako!" zakriči drugi, pograbi s škarjami prvega za brke in ga vleče nazaj v košaro.
»Nehajta, bedaka!" zakriči nanju star rak. .Vseeno, prvi ali drugi. Sicer bomo zaradi vaju vsi poginili!"
Toda bilo je že prekasno. Medtem ko sta se prepirala in ruvala, je prišel deček domov in raki so končali v loncu.
V Predgradu je v prelepem gradu živel graščak, ki je imel vsega na pretek. Tlačani so mu obdelovali grajske njive in trtja, da je lahko sleherno jesen napolnil grajske kašče z rumeno debelačo in zlato pšenico, vse sode v grajski kleti pa do veh zabl s sladkim vincem. In ker potemtakem ni imel nobenega dela, si je krajšal čas pač s tem, da se je norčeval iz ljudi in jim zastavljal vprašanja, na katera mu skoraj nihče ni znal odgovoriti.
»Za siromakom vsak pes laja,« se je tolažil vsakdo, ki je b i izpostavljen zasmehovanju predgrajskega grajščaka.
A nekega dne se je predgrajski graščak le namahnil na človeka, ki mu ni ostal dolžan odgovora. Skozi Predgrad se je iz Črnomlja vračal v Bilpo prebrisan kovač, ki je bil odrezav pametnjak, da mu enakega ni bilo v vsej dolini ob Kolpi. Predgrajski grajščak je že marš;kaj slišal o tem šalunu a tudi bil-parski kovač je vedel za graščakove muhe. Predgrajci so mu svetovali, naj na poti proti domu ne hodi mimo gradu, češ: Srečal te bo graščak, ti zaustavil korak in ti postavil takšno vprašanje, da nanj ne boš znal odgovoriti, potlej pa te bo zaničeval in se ti
krohotal, da si neumno kmečko teslo. Kovač pa je Predgrajce potolažil:
»Vsak bedak zna več vprašati kakor sedem modrijanov odgovoriti«.
In je zanalašč krenil mimo gradu. Pred gradom se je sprehajal ošabni graščak in vprašal kovača, od kod in kam, navihanec pa mu je odvrnil:
»V Črnomlju sem bil v semnju, zdaj pa grem naravnost za nosom, dokler ne bom prišel v Bilpo, kjer sem doma«.
»Hahaha!« se je zakrohotal graščak. »Pa je bil dober semenj?«
»Nisem ga pokusil, če je bil dober ali ne.«
>Pa je bilo v semnju mnogo ljudi?« je za-radovedii graščak.
»Mnogo, mnogo,« je pokimal kovač.
»Povej no, koliko približno jih je bilo?«
»Tega pa ne vem, ker jih nisem preštel,« se je zasmejal kovač.
»Kaj pa blaga, ali ga je bilo dosti na sejmu?«
»Ga nisem meril!«
»Že vidim, da si prebrisan tiček!« je dejal graščak. »Ampak tiček ni ptič, če ne zna peti. Ali znaš peti?«
»Znam!«
»Pa zapojva!«
»Nočem!«
»Zakaj pa ne?«
»Zato, ker je bolje z modrim jokati, ko z norcem peti!« se je odrezal bilparski kovač.
Ta odgovor pa predgrajskemu graščaku kajpak ni bil všeč. Zažvižgal je na prste in priklical z grajskega dvorišča svoje hlapce, ki sd na njegov ukaz spehali jezikavega kovača v grajsko klet.
Minil je dan, minila sta dva dneva, a za kovača se nihče ni zmenil. Tretji dan pa je bilparski kovač pričel kričati, da je lačen in zahteval, naj mu prineso jesti. Grašček ga je slišal in se zakrohotal:
»V kleti je polno sodov najslajšega vina. Kar vina se napij, pa boš sit!«
Ker pa se je lačni kovač le drl, je graščak poslal nadenj hlapca, ki mu je velel, naj mu s korobačem ustroji hrbtišče.
Toda komaj je hlapec stopil v klet in dvignil korobač, da bi z njim oplazil jetnika, je kovač iz bližnjega soda izpuknil čep, da je pričelo vino curkoma teči po tleh. Hlapcu je bilo žal za vino, zato je brž priskočil in s prstom zamašil luknjo v sodu.
»Zdaj pa kar dobro tišči tistole luknjo, če se nočeš kopati v vinu kakor žaba v vodi,« se je smejal prebrisani kovač, vzel hlapcu korobač in pričel udrihati po njegovem hrbtu. Hlapec se je drl, da je rezalo v ušesa. Ko je vpitje slišal graščak, je mislil, da hlapec bije jezikavega kovača, zato je z grajskega dvoršča zakričal v klet:
»Le daj ga! Le daj ga!«
»Brez skrbi, milostni gospod graščak!« je
Godrnjavs jo je skupil
»Tam se bom lepo zleknil. Me vsaj ne bo nihče vznemirjal...« tako si je dejal maček Godrnjavs in se priplazil na sončno stran ulice pod enonadstropno hišo, na katere oknih so cvetele lepe rože.
Tako je dremuckal na soncu lepega vedrega dne, medtem ko so se nad njim spreletavale lastavke, na bližnjem kostanju so pa ščebetali vrabci. Tedaj je pa padel nenadoma z okna lonec, toda ne na levo ne na desno, temveč z vso težo mački prav na rep.
Odskočil je Godrnjavs in mijavknil na ves glas od bolečine. Še ves betežen je začel razmišljati in glasno zmerjati:
»Šmenta! Zakaj le ti ljudje ne pazijo malo bolj na svoje reči! Miauuu. Če že koga obmetavajo, naj vsaj obmetavajo svoje sorte bitja, ljudi,'ne pa nas uboge mačke. Mijau! Saj se ne bi jezil, če bi jo skupil od svojih, od mačk! Toda, zakaj naj bi jo skupil zaradi nepazljivih ljudi! To je nesramnost! Mijau! Mijau!...«
Strašno je bil jezen ob misli, da jo je skupil zaradi ljudi. To ga je bolelo huje kot pa ranjen rep. In prav njemu se je moralo kaj takega pripetiti! Kaj je le neki storil ljudem! Svoj posel opravlja in nikogar ne nadleguje. Razen miši...
In tedaj, ko je tako razmišljal in godrnjal, je pogledal navzgor proti oknu in koga je videl na njem? Muco Sivko! Z njo se je dobro poznal z dvorišča in s streh.
Takoj je vedel, da je ona prevrnila lonec.
»A, ti si, neroda, mijau!« je jezno zamijavkal navzgor in se ves naježil kot krt. »Zakaj le ne paziš, kod se plaziš, nerodna mačka, mijau! Te bom že naučil pameti, ko boš prišla dol.«
Še dolgo je maček Godrnjavs grozil Sivki. Ves naježen in razjarjen je pihal skozi nos.
Toda sedaj so bile njegove misli in besede popolnoma nasprotne prejšnjim, ko je mislil, da jo je skupil zaradi ljudi.
•Saj me ne bi tako jezilo, če bi me rep bolel zaradi ljudi. Toda, da mi kaj takega zagode mačka ... To je prava nesramnost, mijau, mijau! . . .«
Izgnali so jih
Živeli so trije srnjački. Bili so brez očeta in matere. Stara dva sta padla pod lovskimi kroglami. Odslej so bili srnjački jezni na lovce. Domenili so se, da jih bodo izgnali iz gozda. Sklicali so vojsko:	medvede, lisice
in mnogo drugih živali, posebno pa starejše srnjake. Vsi so bili veseli, da bodo lovce pregnali. Zakaj? Zato, ker so tudi ti zgubili svoje sorodnike.
Srnjački so si ogledali vojsko in se prepričali, da imajo medvedi ostre zobe in kremplje, da imajo srnjaki silno močno rogovje in da je lisica dovolj zvita.
Napravili so bojni načrt. Obkolili so kočo, v kateri so prebivali lovci. Lisica zvitorepka je šla in se je valjala ter vpila v travi blizu koče. Lovci so planili iz svoje koče. Tekli so tako hitro, da so pozabili nabiti puške. Lisica je zvabila lovce pred medvede in srnjake. Ti so navalili na lovce in jih izgnali iz gozda.
Tako so se srnjački rešili nadležnih lovcev in gozd, v katerem so živeli trije srnjački, je živel odslej v miru in zadovoljstvu.
kovač zakričal v odgovor. »Naložil mu jih bom, da me bo pomnil svoj živi dan!«
Ko je grajskega hlapca dobro premlatil, je žvižgajoč odšel iz kleti in pohitel v Bilpo. Hlapec pa seveda ni mogel za njim, saj je moral s prstom tiščati luknjo v sodu, da se ni vino potočilo po tleh. Mogoče še danes stoji ob tistem sodu in tišči prst na luknji, kajti bilparski kovač je odnesel čep v Bilpo.
Če vam je žal za hlapca, tecite ljubčki moji, v Bilpo in recite prebrisanemu kovaču, naj vam da čep, da ga boste nesli v klet predgrajskega gradu.
mucke
NAŠA MUCA IMA MLADE. MUCKE SE IGRAJO RADE.
MAMIN KLOBČIČ Z VOLNO BELO RADE TAKAJO VESELO.
IN POTEM ŽE HOPLA, HOP,
VSE POSKAČEJO NA KLOP.
KAR PO VES DAN SE IGRAJO, ŽALOSTI NIČ NE POZNAJO.
ČE BI SE SMEJATI ZNALE,
BI NA VES GLAS SE SMEJALE.
C LA US E IG K:
„Pred nami je končni sad prizadevanj naših znanstvenikov!" je začel razlagati Angel. „To je vesoljska iadja, s katero bomo najprej poleteli na Mesec, kasneje pa tudi na Mars in na druge planete. Z vesoljskimi raketami se znanstveniki in tehniki po svetu ukvarjajo že nekaj desetletij, toda zvečine z napačnimi predpostavkami in neprimernimi sredstvi. Nam se je, kakor vse ka-
stvar posrečila. Nismo pa zgradili izrazite rakete, pač Pa natančneje povedano vesoljsko ladjo na raketni pogon. Poganjala jo> bo atomska energija, ki pa jo bo ladja uporabila za pogon šele v zunanjem prostoru. V zemeljskem območju, torej v atmosferi, se bo ladja vedla kakor navadno letalo. Ko bi namreč z zemlje vzleteli na atomski pogon, človeško telo hudega pospeška ne bi moglo vzdržati. Celotna konstrukcija in sama zamisel je Mundusovo delo. Ladjo gradimo že približno osem let. Dograjena bo kmalu in dan, ko bo poletela v vesolje, bo pomemben za ves človeški rod. Sklenili Smo ga imenovati „dan nič", ker bo tedaj napočila nova doba, doba prodiranja v vesolje!"
Poslušalci so bili tako osupli, da Angel ta hip ni niogei pričakovati kakih razumnih vprašanj. Bil je vajen Začudenja novincev, zato jih je mirno popeljal dalje po dvorani.
»Preveč nadrobno vam konstrukcije in delovanja vesoljskega vozila ne bom razlagal," je dejal. »Mnogega bržkone ne bi razumeli, nekatere stvari pa tudi meni niso iasne. Zato imamo pač naše tehnične genije. Njim se je
na primer posrečilo zvariti sijajno mešanico vseh mogočih kovinskih zlitin in iz njih izdelati zunanje stene vozila. Vesolje namreč ni povsem prazno. Ladjo bo v zunanjem prostoru bombardiral dež drobnih meteorov, ki jih bo potrebno odbiti ali odvrniti od nje. Razen tega je v vesolju silno močno kozmično sevanje, ki bi naglo uničilo vsako živo bitje, ko bi prodrlo v notranjost ladje. Temperatura v vesolju je sicer silno nizka, toda tisti stran ladje, ki jo bo obsevalo sonce, se bo neznansko segrela. Že po tem lahko vidite, kaj vse je bilo potrebno upoštevati in kako premišljeno smo se morali gradnje lotiti. Razen mehkega in prožnega zlata so za oklep uporabljali tudi platino in transuranske prvine kurij, kalifornij in ceniurij. Večina feh prvin je zelo radioaktivna. Naši znanstveniki upajo z domiselno usmerjenim sevanjem teh prvin v oklepu ladje nevtralizirati kozmične žarke, ki bodo v vesolju zadevali ob ladjo. Zaradi nevarnega radioaktivnega sevanja ladjo tudi gradimo v podzemni dvorani.
Notranjosti vozila si sedaj ne moremo ogledati. Lahko vam pa povem, da je v ladji prostora malo. Stene so zelo debele, večino prostora pa napolnjujejo atomski reaktor in pogonske naprave. Zato bo z ladjo lahko poletelo le kakih osem do deset potnikov."
Nekoliko izzivajoče se je obrnil k obema novinarjema. »Žal načrti o gradnji naše vesoljske ladje niso več skrivnost. Vemo, da z nami tekmuje zločinska skupina bogatih oblastnikov. Na srečo smo nekaj sežnjev pred njimi, vemo pa, da bi oni žrtvovali milijone, ko bi nas mogli prehiteti."
Za trenutek je obmolknil, potem pa vprašal na videz mimogrede: »Vi o tem seveda ne veste ničesar?"
Normana so globoki vtisi vsega prevzeli. Začutil je, kam Angel meri. Resnobno mu je odgovoril: »Pri vsem,
kar je človeku sveto, vam prisegam, da o tem nisem vedel ničesar!"
»In tudi jaz ne," je pripomnila Mabel. Odkritosrčno in globoko se je zazrla v Angelove oči. To je moža očitno o resničnosti njene izjave bolje prepričalo, kakor kopica besed.
»Zanimivo!" je komaj slišno zamrmral. Potem je glasno dejal, da so ogled zaključili.
Omamljeni od množice vtisov, ki jih ni bilo mogoče tako hitro urediti, so se novinci odpeljali iz podzemlja proti letališču. Prav ko so prispeli no prosto, se je nad oazo nekaj dogajalo. Jarka dnevna svetloba je čedalje bolj pojemala.
»Preklapljamo na noč!” je pojasnil Angel. »Ko bi sonce stalno sijalo, bi to kvarno vplivalo na zdravje prebivalcev. Zato v 24 urah za deset ur svetlobo privijemo na stotinsko .dnevne' moči. To povsem ustreza ,pravi' noči drugod po zemlji. Kar poglejte!”
Zares. Mrak se je počasi spuščal nad kotlino. Nebesna sinjina je temnela. Povsod so se začele prižigati luči. Kmalu se je povsem znočilo.
ALARM
Po nagli vožnji so prispeli v hotel. Samo Walter, glavni pilot, je imel ta večer še opraviti. Obiskati je želel svojega vojnega tovariša Bergmanna in odšel je v stolp. Ostalo družbo je naporni dan tako utrudil, da so si vsi želeli čimprej počivati.
Norman je zaprosil Mabel, naj bi spregovorila nekaj besed na samem. Novinarka je vedela, kaj mu leži na srcu in sama je načela pogovor.
»Slabo vest imam zavoljo Texa Leuwenhouta!"
»Nalagal nas je!” je mirno odgovoril Norman.
Pripravimo
Vzimljenje jabolk
Za zimsko zalogo vzimimo pozne sorte jabolk, ki morajo biti cele in zdrave. Pazimo, da pri obiranju in prekladanju ne uničimo zunanje voščene prevleke, ki ščiti sadež pred gnitjem in sušenjem. Jabolka razberemo po sortah in debelosti ter jih naložimo v sadne zaboje ali na sadne police po tri plasti.
Sadno klet pred uporabo prebelimo in dobro prezračimo. Vse police in zaboje zriba-mo z vročim lugom in prezračimo na soncu. Ko je sadna klet urejena, jo prežveplamo.
V sadni kleti je potrebna primerna temperatura ( + 3 do +5 stop. C), primerna vlaga in motna svetloba.
Vskladiščena jabolka moramo redno pregledovati, nagnite sadeže takoj izločiti, prostor pa dnevno zračiti.
Vzimljenje krompirja
Krompir, katerega spravljamo za zimo, mora biti čvrst in cel, v prerezu ne sme biti pegast ali črn. Pred spravljanjem ga razberemo po sortah in debelosti ter razprostrtega dobro posušimo. Krompir s hrapavo površino vsebuje veliko škroba, je močnat in se rad razkuha. Tega uporabljamo v kuhinji za kaše
Poskusite
Paradižnikova juha
3	krompirji, 1 kg svežih paradižnikov, 3 dkg musti. Vi čebule, skodelica mleka, listi zelene, 15 dkg testenin za zakuho.
Opran in olupljen krompir zrežemo na kocke, in ga skuhamo v slanem kropu. Kuhanemu dodamo razpolovljene zelo zrele paradižnike, na masti prepraženo čebulo in vse dobro prevremo, nato pa pretlačimo. Nato dodamo Se sol, mleko in drobno sesekljane zelenine liste.
Gobov golaž
4	dkg masti V« kg čebule, 2 stroka česna, 1/i žličke ostre paprike, 1 liter gob, 2 rezini slanine, 1 del kisle smetane, 2 dkg moke. Vi kg svežega paradižnika, sol, drobnjak.
Na masti zarumenimo drobno zrezano čebulo, dodamo strt česen, ostro papriko, očiSčene, na kocke zrezane gobe, in duSimo. Mehkim gobam dodamo na koSčke zrezano slanino, smetano, med katero smo razžvrkljali moko, olupljen in na tanko narezan paradižnik, prilijemo malo tople vode in duSimo Se 5 minut. Nato osolimo in potresemo s sesekljanim drobnjakom.
Krompir v kosih
1.5 kg krompirja slan krop, zelen peferSilj.
Krompir operemo, olupimo, narežemo na večje enake kose ter skuhamo v slanem kropu. Naj ne vre burno, ker se sicer razkuha.
Kuhanega odcedimo, naložimo na ovalni krožnik, potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem in vročega serviramo.
Puding s sadjem in skuio
1 zavitek vaniljinega pudinga, 1/i kg breskev, 25 dkg skute, mleka po potrebi, 10 dkg sladkorja.
Puding pripravimo po navodilu na ovitku. Breskve blanSiramo (prelijemo z vrelo vodo), olupimo, odstranimo koSčice in narežemo na krhlje ali majhne kocke. Skuto pretlačimo, vmeSamo, po potrebi prilijemo mleko, da dobimo gladko maso.
Ohlajenemu pudingu primeSamo pripravljene breskve, skuto in sladkor. Ko je gladko vmeSano, naložimo v steklene skodelice in serviramo.
Isto sladico lahko pripravimo z električnim meSalcem (mikserj, tako da kuhan puding olupljene breskve, skuto in sladkor meSamo hkrati v meSalcu.
si ozimino
in razno testo. Krompir z gladko površino ima nekoliko več beljakovin in celuloze, je lojnat in se ne razkuha. V kuhinji ga porabimo za solato in prikuho.
Klet za krompir najprej temeljito očistimo. Stene in tla prebelimo z apnenim beležem, v katerem raztopimo nekoliko modre galice. Tik pred vskladiščenjem krompirja razkužimo klet z žveplanjem. Okna in vrata pred žveplanjem tesno zadelamo, pred uporabo pa klet temeljito prezračimo. Klet, v kateri je vskladiščen krompir, mora biti zatemnjena, ker svetloba pospešuje pri krompirju tvorbo solanina, ki je strupen.
Temperatura v kleti, kjer je spravljen krompir, mora biti od +1 do +4 stop. C. Pri temperaturi +6 stop. C začne krompir kaliti, pri temperaturi +8 stop. C pa se začenjajo razvijati bolezenske kali. Krompir zmrzne pri temperaturi —2 do —3 stop. C. Zaradi tega moramo temperaturo v kleti stalno nadzorovati in jo uravnavati z ustreznimi ukrepi.
Krompir lahko shranimo v kleti na dva načina, kar je odvisno od talne površine oziroma od višine kleti. Najvažnejše pri vskla-diščenju krompirja je, da pride do njega zrak, od njega pa lahko odhaja ogljikov dvokis in odvečna voda. Da to dosežemo, moramo urediti dobro ventilacijo, ki pa ne sme zraka v kleti preveč osušiti ali povzročati prevelike spremembe temperature. V klet postavko provizorična tla, narejena iz letvic, 10 cm od tal.
V kleti z veliko talno površino naredimo 70 do 80 cm visoke lesene pregraje, na površino 2 m pa postavimo po en zračnik, narejen iz letev. V tako pripravljeno klet nasu-jemo krompir.
Vzimljenje zelja
mo jih v sadne zaboje tako, da je odrezani del kocena zgoraj. Zaboje naložimo kakor krmopir navzkriž enega vrh drugega. Lahko pa tudi naložimo zeljne glave na provizorična tla v obliki do 1 m široke, 1 m visoke in poljubno dolge grede. Glave morajo biti naložene navzkriž, da ni ovirano zračenje. Tako lahko vzimimo belo in rdeče zelje ter ohrovt.
NASVETI
S Cinkovi madeži nastanejo na tkaninah največkrat takrat, kadar namakamo perilo v pocinkani posodi. Tako perilo denemo v dobro pološčeno posodo in zlijemo nanjo mešanico vode in kisa. Na 3 1 vode vzamemo pol litra močnega kisa. Vse skupaj večkrat premešamo, nato pa močno segrejemo. Če prvič ne odstranimo vsega madeža, postopek ponovimo z novo mešanico kisa in vode. Perilo nato do čistega speremo.
O Kavne ali čajne madeže čimprej izperemo s čisto mrzlo vodo. Trdovratne madeže omehčamo z glicerinom in jih nato operemo s čisto vodo.
* Katranast madež previdno namažemo s surovim maslom. Po dveh urah zbršemo maslo s krpo, najboljša je iz mehkega sukna. Ostanke madeža odstranimo nato z bencinom.
® Krvave madeže spravimo iz belih tkanin s 4 °/o vodikovim prekisom. Če ostanejo rumeni robovi, jih previdno odstranimo z oksalno kislino.
® Lake in oljnate barve iz tkanine najprej previdno izpraskamo, nato čistimo tkanino s terpentinom, nato s špiritom in nazadnje z bencinom.
Zdravim, doraslim zeljnim glavam odrežemo kocen ter jih dobro presušimo. Naloži-


Kako in s čim lahko okrasimo stanovanje
Ljudje našega časa vedno bolj upoštevajo kulturo svojega stanovanja. Z zidov izginjajo slike novoporočencev, bližnjih in daljnih sorodnikov, ilustracije iz raznih koledarjev. Srebrni pleskarski kič in rože zamenjujejo svetle barve, ki vedro poživljajo, razne baletke iz mavca pa zamenjujejo umetniška keramika.
Ta pozitivni pojav podpira tudi industrija, ki proizvaja v vedno večji izbiri razne deicilne dopolnitve kulturnega stanovanja: svetilke, majhne okraske iz lesa, stekla, keramike, reprodukcije slik in kipov. To so tisti detajli, ki dajejo s)anoyunju domačnost in so protiutež uniformiranosti, ki jo ustvarja tipizirano pohištvo in tipizirani projekti stanovanjskih blokov.
Zato strokovnjaki za notranjo opremo z izredno pozornostjo funkcionalno razmeščajo pohištvo in okraske, da bi bila hiša čim prijetnejša za počitek, da bi ustrezala za delo in postala priljubljeno sestajališče s prijatelji in znanci.
Že nekaj knjig — če ne premoremo lastne knjižnice — bo poživilo našo komodo, pisalno mizo ali vitrino za steklo. Izdelovalci umetne in domače obrti nam nudijo številne predmete za okras stanovanja, včasih pa že sama gospodinja izdela okusne in praktične stvari za svoje stanovanje iz trske, rafije ali slame.
Tekstilna industrija nudi velik izbor preprog — cenenih in dragih, pregrinjal za postelje in naslanjače, blago za zavese in podobno.
Na prvem mestu med okrasnimi predmeli so prav gotovo slike. Ponekod imajo tako urejeno, da umetniške zadruge odkupujejo umetniška dela in prodajajo kupcem na obroke. To je prav gotovo prikladen način, da pridemo do slik ali kipov večje umetniške vrednosti. Drugi način po so reprodukcije del domačih in tujih umetnikov.
Kakšne igračke bomo izbrali?
Igračka mora otroka razveseljevati, ga zaposliti in razvijati v njem možnosti za nadaljnji duševni in telesni razvoj. Zelo pogosto se zgodi, da otrok novo igračo zavrže že drugi dan in si je nikdar več ne zaželi. ! Zakajf Povsem preprosto: dobil je igračko, ki mu ne ustreza. Zanimanje otrok je v raznih obdobjih različno. Triletnemu otroku kajpak ne bomo kupili igračke, ki ustreza šestletnemu. Če mu bomo podarili, denimo, 'šahovsko garnituro, bo otrok, ki za šah seveda še ne more imeti nobenega zanimanja, zlagal figure na svoj avto in jih vozil po hiši. V tem primeru ne gre samo za materialno škodo, temveč tudi za neupoštevanje otrokove osebnosti. Če mu torej podarimo igračko, ki ne ustreza njegovim letom, se z njo ne bo znal pravilno igrati. Čeprav bo poskušal ne bo doumel lepote igre, kar bo vplivalo negativno na njegovo čustveno življenje. Prav tako ne smemo kupovati šestletnemu otroku igračk iz gume, trobente ali lopatke. Le-te ga ne bodo več zadovoljile.
Ali se moramo pri izbiri igrače ozirati na otrokove * želje? Vsekakor, vendar ne izključno. Otroške želje ne smemo zanemarjati, vendar tudi ne smemo upoštevati njegovih trenutnih zahtev kot izključni kriterij za izbiro igrače. Ali bomo triletni deklici kupili veliko in drago punčko, če jo že delj časa vztrajno zahteva?
Prepričani smo lahko, da bi ji prinesla taka igračka poleg veselja tudi razočaranje: ne bi je mogla položiti v posteljico, rje bi se je upala oblačiti ali slačiti, je umivati ali česati. saj bi nenehno živela v strahu, da je ne bi razbila. Otrok bi se igral mnogo lepše in bolje s kakšno preprostejšo lutko iz blaga.
Trpežnost predstavlja pri izbiri igrač važno vlogo. Kakšno korist ima otrok od igrače, če mora nenehno paziti, da je ne umaže ali ne razbije? Saj vendar dobro vemo, da bo prej ali slej hotel izvedeti, kaj se skriva v njej. Mar se vam še ni zgodilo, da je vaš štiriletni sinko z velikim navdušenjem razstavil drag avtomobil samo zato, da bi videl, kako je narejen? Vsekakor moramo otroka poučiti, kako mora ravnati z igračko, vendar ima tudi ta pouk svoje meje. Če mora preveč paziti nanjo,, izgubi igranje svojo vzgojno vrednost. »RazbijaškU nagon otroka je upravičen, otrok je radoveden, njegova težnja po novih spoznanjih je tako velika, da ne pomisli na to, kaj se bo zgodilo z igračko pozneje. Zaradi tega mu moramo nuditi trajno in dobro igračo, ki se lahko razstavi in sestavi, k čemer stremi tudi sodobna proizvodnja igrač.
Tudi higienske plati ne smemo zapostavljati. Dojenček ima navado, da tlači v usta vse, kar mu pride pod roke. To dela instinktivno, brez ozira na to, ali je igrača čista ali ne. Na tak način se lahko dete kaj hitro okuži. Zaradi tega bomo kupili za tako ■ majhnega otroka igrače, ki se dajo prati in razkuievati. Ne smejo biti ostre niti premajhne, da se otrok ne bo ranil ali jih pogoltnil.
Pri igrači moramo upoštevati tudi estetsko stran. Otroka ne smemo navajati na manjvreden kič. ki še vedno zavzema vidno mesto v naših izložbah; kič, ki nima nobene zveze z vzgojno uporabo igračke.
COOOOCXXXXXXXXXXXXXXXXXXJCOOCXXXXXXX)OOOOOOCOOOOOOOOCXXXXX OOOOOtXXXJOCXXtOOOOOOOOCOOOC>
XXX.XXXXXXXXXXXXMOOCX
„Ne vem zanesljivo, čeprav se tudi meni zdi tako. Gotovo pa je, da ti ljudje niso zločinci!"
»Vsekakor smo njihovi ujetniki. To pa nikoli ni prijetno!”
»Toda precej varneje se počutim med njimi, kakor pa ob Leuvvenhoutu. Kaj menite, bi opozorila Mundusa nanj?”
Norman je zmajal z glavo. »Nikar. Izdali bi ljudi, ki nam doslej niso ničesar storili. Saj ne bo našel poti v dolino in moral se bo vrniti praznih rok!”
»Ali pa zdrsi po ledu in ga tukaj ujamejo. Ce bo še živ, seveda."
»Tako bi bilo še najbolje," je vzdihnil Norman. »Sicer pa menim, da ti ljudje o nas in o Leuvvenhoutu precej več vedo kakor pa se nam zdi!”
»Čemu potem igrajo z nami slepe miši? Saj bi nas lahko vprašali in pošteno bi jim odgovorili!"
Norman se je nekoliko porogljivo nasmehnil: »Res, ali bi?"
Mabel je nejevoljno nagubala čelo. »Jaz bi. Sploh me je Pitkins, moj šef, pošteno navlekel. Tudi vi niste dosti na boljšem.”
»Drži," je prikimal Norman in z utrujeno kretnjo nagnil kozarec s koktajlom. »Pa bi vseeno molčal, saj nam Leuwenhout sedaj ni več nevaren. Dovolj preglavic bo imel, če se bo hotel s sanmi prebiti nazaj v svet. Kaj pa mislite o Mundusu?"
»Fantastičen človek!" je z odsotnim pogledom vzdihnila Mabel.
»Čisto ženski odgovor," se je nasmehnil Norman. »Toda menil sem vas vprašati, kakšne vrste človek se vam zdi."
»Ne vem, kako bi rekla. Vsekakor izreden človek. Koliko neki je star?"
»Sirašno važno," je zagodrnjal Norman in izpil kozarec do dna. »Vidim, da ste utrujeni!"
»Preživela sem najrazburljivejši dan svojega življenja!"
»In dobro ste ga preživeli. Bili ste sijajni!"
»Lepo, da to poveste. Vaš prvi poklon!" Prisrčno se mu je nasmehnila, tudi sama izpila pijačo in vstala.
»Lahko noč, Doug!" Podala mu je roko. »Pa še nekaj, danes ste mi ugajali!"
»Hvala, Mabel. Bolje bom spal!"
Mabel je v sobi prižgala luč in stopila k toaletni mizici. Nič hudega sluteč je pogledala v zrcalo in presenečena opazila, da sedi v naslanjaču v kotu sobe neznan moški. Bliskovito se je obrnila. A preden je mogla kaj reči ali ukreniti, je moški vstal se ji široko zarežal v obraz. Bil je Tex Leuwenhout!
»Dobro, da ne kričite! Pogumno dete ste!" je polglasno dejal. »Hitro se pripravite. Moji ljudje že spravljajo razstrelivo v dolino. V nekaj urah zleti vsa ropotija v zrak. Zato čim prej zbežite. Seveda samo vi. Drugi me ne zanimajo."
Mabel se je zbiala. »Toda, — kako se vam je to posrečilo?"
»Nič lažjega! Richards se je vrnil od vas k telefonskemu kablu, ga vzel in vam sledil. Tako je našel pot do skrivne steze, ki vodi k žičnici. Poklical nas je po telefonu — sedaj smo pa tu! Alarmni sistem torej le ni tako brezhiben! Naivnost in nebudnost teh ljudi je smešna in naravnost kazniva. Prej me je močno skrbelo, kako se mi bo stvar posrečila. Ha, igrača! Vsi so bili strašansko vljudni in prav nič radovedni. Imeli so me pač za ,novinca'! Pokazali so mi celo, kje je vaša soba!"
„Leuwenhout, toda z vami ne pojdem!" je nenadoma hladno dejala Mabel.
„Kaj? Izdati hočete našo stvar?"
»Kaj sploh vem o vaši stvari! Tukaj je vse drugače, kakor ste nam pripovedovali. Kdo vam daje pravico vdirati med te ljudi?"
Leuwenhoutov obraz je otrdel in postal grozeč.
»Prav, povedal vam bom nekaj, kar mi pravzaprav ne bi bilo treba. Delam za velikega, genialnega človeka z mogočnimi zvezami in s še mogočnejšimi načrti. Lahko si mislite, da z njim sodeluje tudi lastnik časnika, saj vas sicer ne bi bil poslal na to pot! Ta mož živi v skrivnostnem mestu Ipsilon; že dolga leta se ukvarja z veliko iznajdbo — gradi vesoljsko ladjo, s katero meni poleteti na Mesec. Priznati morate, da je to veličastno podjetje. Birger Mundus, o katerem ste bržkone že slišali, pa mu je načrte ukradel in gradi sedaj podobno ladjo sam. Se vam ne zdi, da bi bilo treba te gangsterje naučiti spodobnosti?"
»Dragi Leuvvenhout, ne zdi se mi, da so ti ljudje ta-foivi in gangsterji. Zdi se mi pa možno, da je tisti tv:crš mož iz Ipsilona šef nekakšne mednarodne zločinske organizacije!"
»Hudiča, ali je Birger Mundus kaj drugega? Sicer pa, jaz delam za Borriesa . . ."
Mabel se je zmagoslavno nasmehnila. »Torej Borries je vaš vodja! Ime, ki si ga bo treba zapomniti!"
»Prekleto, res je. Borries mu je ime! In ime si kar zapomnite. Ves vet si ga bo moral nekega dne zapomniti!"
»Oho, s te zanesenjaške plati vas pa še ne poznam!*
»Me boste še spoznali!"
»Neumnost, ki jo pripravljate, mi pove dovolj o vas in o vašem razumu. Kaj neki boste s petimi ljudmi opravili proti vsej oazi?”
(Dalje prihodnjič)
TEODOR T 0 C H E R :
A. ROTHAERT:
Kljub bombam operacija krave
(Odlomek iz trilogije VLIMMENOVA MLADOST)
Izobražena tajnica
Potreboval sem novo tajnico. Dosedanjo je vzel hudič. Tisočkrat sem si zaželel: »Da bi jo vzel hudič!« Nakar se je to zgodilo — in jaz sem ostal na cedilu.
Tokrat sem hotel izobraženo tajnico. Tajnico s primerno splošno izobrazbo. Tako je lažje delati, pa tudi za splošen ugled je bolje: »Kako pametna je ta tajnica. Kako pameten mora biti šele njen šef!«
Tako ljudje navadno verujejo. In pričele so prihajati.
Vstopila je prva kandidatka. Bila je čedna in simpatična.
»Imel sem smolo s svojo prejšnjo tajnico. Bila je neumna kot noč. Zato bi zdaj rad Pametno tajnico. Popolnoma drugače je pri delu, če tudi ostali razpolagajo s kaj več kot samo povprečno izobrazbo. Zato bi vam fad postavil tri preizkusna vprašanja.«
»Prosim,« se je nasmehnila.
»Katero je glavno mesto Norveške?«
»Kopenhagen.«
»Žal ni točno. Oslo. Toda človek se lahko zmoti. Še drugo vprašanje: Zaradi kakšne tegobe je trpel Beethoven?«
Pomislila je: »Nikoli ni imel denarja.«
Požrl sem pravi odgovor. Še tretje vprašanje:
»Kaj je to fjord?«
»Avtomobilska znamka.«
»Avtomobilska znamka je Ford, fjord pa je globok morski zaliv v kopno s strmimi obalami,« sem dejal in dodal: »Za ta trenutek *se ne morem odločiti — sporočil vam bom pismeno, vaš naslov imam ...«
Druga kandidatka je bila platinasta plavolaska. Prišla je naravnost z lepotnega tekmovanja. Ni bila izbrana.
»Imel sem smolo s svojo prejšnjo tajnico. Bila je neumna kot noč. Zato bi zdaj rad pametno tajnico. Popolnoma drugače je pri de-
Ne da bi prišel v slik z vojskujočima se strankama, pride na svoj cilj. Truplo so zvlekli na dvorišče in klavec Huiskens je drobovje že vzel iz njega. Piet Smils pride Vlimmenu naproti: Ja, tri krave še imajo napihnjene trebuhe.
Stopita v hlev. Štiri živali so že spet tako »suhe", da mu zanje ni treba več skrbeti. Eden izmed primerov, ki so se razvijali najbolj ugodno, je nespremenjen, dve kravi pa, kakor kaže stetoskop, visita na nitki.
Pravzaprav mu sploh ni treba več delali težkega sklepa, to je opravil že drug Viimmen pred njim. „Pief, tu ostane samo še eno: Operacija! Ne verjamem, da imam vse potrebno s seboj, pomagati si bomo morali. Ti dve kravi mi torej lahko še pogineta v rokah."
Vodo — brisače — mizico s čistim prtom za instrumente. Pa se spet sleče in si v izbi nadene pajaca, zdaj pa veliko hitreje! Ampak v enem je pred svojim kolegom Wiegersmom na boljšem: ta se je moral zadovoljiti s kafrovim oljem, on ima pron-tozil!
Za britje mu ne ostane več časa. Kravama s čistim valvanolom razkuži operacijsko mesto in jima da injekcijo, da ju lokalno omoti. Zdaj pa mora paziti na pravi razpored. Najprej mora poiskati boben iz torbe na motorju in ga odpreti, potem roke umiti, nato pripraviti instrumente in šivanke. Brž — brž ... !
Upajmo, da je ta skalpe! zadosti oster! Zamašena cevka mora ven, zdaj pa reži kar se da natanko na mestu, kjer je zabodel trokar. Zareza, trideset centimetrov dolga, bo zadosti. Nožiček gladko prereže kožo, trebušne mišice in prepono. Robovi rane ob silni napetosti široko zazijajo. In tedaj se napeti prežvekovalnik izboči ko balon in sili na dan. Viimmen v levici drži Peanov prižemnik in zdaj s skalpelom zabode v prežvekovalnik. Žvižgaje uhajajo plini, delci krme letijo ž njim iz njega. Hitro se prazni balon in s tem prežvekovalnik izginja. Viimmen o pravem času vtakne prižemnik v ranico, da organ popolnoma ne zdrsne nazaj v trebuh.
Ta pacientka je za zdaj iz nevarnosti; obrne se k drugi. Dobro ve: krava ostane na negah, dokler le more, široko razkoračena, da ima napihnjeni trebuh več prostora. Pritiska tal ne prenese več in, kadar leže, konec ni več daleč.
»Piet, naj eden popazi, da krava ne cepne! In če bo hotela leči, me pokliči!"
Težek udarec bombe mu preseka besedo. Zemlja se trese, stekla žvenketajo. To je bilo prav blizu! Otročje besen zakliče: „Mir! Hudiča vendar!" Duška si mora dati kakor koli že. Fotem vidi, kako najmanjši otrok caplja iz hleva. „Tu ostani, mala! V hlevu si vsaj pred drobci na varnem. In Huiskensa pokliči noter! Vselej pridejo najmanj trije zepovistje. Baterija je namreč iz treh . .
Klavec Huiskens zdaj samo gleda in posluša. Saj to je tako rekoč njegova stroka. Tu se lahko še kaj nauči, vsekakor pa bo lahko zmerom kakšno rekel o tem, pa še kako! Zdaj se polasti lopatice, na kolenu odlomi držaj, s krepkimi zamahi ga izvleče iz nje in lopatico izroči Vlimmenu.
Ja, tako pojde malo bolje, ampak... Pred davnimi leti je bila nekoč v časopisu »Življenje" vesela stran o Barendju Gromovniku in Mii s finimi ročicami. Tu zdaj Viimmen čepi s temi ročicami, a po Tiilyni izjavi je tisto, kar je najbolj očarljivo na njem, ravno ta par nečloveško velikih parkljev. Ali Til!y zdajle sedi v kleti? Zdaj pač ni treba, da bi jo zavoljo prontozila pekla vest...
»Gospod doktor!" zakliče gospodinja, »poginila bo!"
Plane na noge. »Sposobnega fanta potrebujem, da bo zdaj praznil ta vamp! Ali še rajši dekle, če si upa, dekleta imajo manjše roke!”
»Bi ti, Lien!” vpraša Piet Smits.
»Ha, jaz bi že mogla, gospod doktor!" reče največja izmed plavolask in se ponosno zasmeje.
Viimmen si v vedru z valvanolom že raz-kužuje reke. »Ti si prava!" jo hvali. »Hitro mora iti, ampak previdno. Nič ne smeš pokvariti!"
Mizico morajo postaviti zraven krave,
lu, ce tudi ostali razpolagajo z nekaj več kot s povprečno izobrazbo. Zato bi vam rad postavil nekaj vprašanj.«
»Le kar,« je dejala, »začnite!«
»Ali veste, kdo je skomponiral ,Aido‘?«
»Johann Strauss.«
»Ne, Johann Strauss je komponiral ,Na lepi plavi Donavi*. Ali pa morda slučajno Veste, kako visok je Mount Everest,«
»Štirideset tisoč kilometrov!« je dejala z žarečim licem.
Poskusil sem tretje vprašanje: »Kaj je to detektor?«
»Človek, ki išče zločince ...«
Še ena kandidatka je čakala. Povabil sem jo v sobo. Zaprlo mi je sapo. Bila je kot iz pravljice. Komaj sem ji lahko ponudil stol. Po hrbtu se mi je sprehajalo nekaj tisoč mravljincev. Končno sem lahko dejal: »Torej vi ste . . .«
Odmahnila je.
»Imela sem smolo s svojim prejšnjim sefom. Bil je neumen kot noč. Zato bi rada zdaj pametnega šefa. Popolnoma drugače je pri delu, če tudi ostali razpolagajo s kaj več kot samo povprečno izobrazbo. Zato bi vam rada postavila tri preizkusna vprašanja.«
Sedel sem trd od presenečenja.
»Prosim,« sem dejal brez glasu.
»Kakšno je bilo pravo ime Voltaira?«
»Mislim ... Montesquieu . . .« sem zajecljal.
»Žal — bil je Jean Marie Arouet,« me je popravila. »Na katerem otoku je živel Robinzon?«
»Na Crusoe!« sem bleknil in takoj vedel, da sem pogrešil.
»Na otoku Masatiera, v skupini Fernan-dezovih otokov!« me je poučila. »No in zdaj še tretje, lažje vprašanje: Kaj je to tonzura?«
Pokazal sem na svojo glavo.
»To, kar imam tu zgoraj.«
»Ne. To, kar imate vi, je popolnoma navadna pleša!* je dejala lepotica in se dvignila. »Za ta trenutek se ne morem odločiti — sporoč la vam bom pismeno ...«
In že je ni bilo več. Jaz pa sem obsedel, kot bi me grom. Potem sem sprejel prvo, ki se je ponudila, čeprav je zanjo bil otok Capri nočni bar, Richard Strauss pevec zabavnih popevk in je živela s pravopisom v neomajnem sovraštvu ter je vsak hip prihajala v mojo sobo ker ni znala brati lastnih stenogramov.
Sovražim preveč pametne tajnice ...
2Vi nespametno
Skušnje učijo, da skušnja ne nauči človeka niti najmanjšega.
*
Politika je umetnost, ki daje možnost, da lahko kdo vroče železo prijemlje s tujimi rokami.
*
Zenske so na svetu, ki si ne morejo privoščiti razkošja, da bi se lahke poročile z moškim brez denarja.
*
Kjer mnogo šušljajo, tam po navadi tudi precej lažejo.
*
Ne vprašuj medveda, ali medvedje res kradejo med, marveč — čebele.
#
Kakor iz otroka rastejo ljudje, tako iz idej nastajajo ideologije. Kako čedni so oboji, dokler so majhni.
*
Mnogi ljudje so kakor luknje v ementalskem siru. Ne vonjajo po ničemer in nam ne dajejo ničesar, ven-
dar bi jih le pogrešali, če bi jih ne bilo tamkaj.
*
Naša notranjost naj bo različna od velike množice, naša vnanjost naj se ji prilagaja.
*
Učili so nas: marljivost je nekaj dobrega, lenoba pa prav nasprotno. In vendar: pretirana marljivost ni zdrava in tudi lenobi je treba včasi storiti kakšno uslugo. Kajti lenoba dopolnjuje pridnost.
*
Komur lete pečeni golobi v usta, se mu zdi že žvečenje precejšnje delo.
*
Ženska je pametnejša od moškega, ker ve sicer manj, zato pa razume mnogo več stvari.
*
Črnci si prizadevajo, da bi s trobljenjem pregnali zle duhove, avtomobilski vozači pa uganjajo enako za čimvarnejše in hitrejše potovanje.
Bumf! Tu je že drugi! Klavec upognjen plane v hlev in se smeje od strahu. »Vrag jih vzemi, kako prekleto je to treščilo! Velik oblak čada in prahu, kakšnih sto metrov od tod, tja proti riedelski cesti..."
Sto metrov, si misli Viimmen, njemu se je zdelo veliko bliže. Ampak če je bilo tole namenjeno sinu bavarskega kolega, se morajo naučiti malo bolje meriti.
Tedaj pribrni letalo, a se mu očitno ne mudi prehudo. Opazovalec topništva? Potem pa naj s svojim mikrofonom le kar hitro korigira ogenj!
Medtem pa sam stoji, ne da bi se mogel ganiti, in s prižemnikom krepko drži rob prežvekovalnika. Tedaj se razpoči tretja eksplozija očitno veliko bliže. Smitsovi so razburjeni in sprašujoče pogledajo vanj, ko da tudi v teh rečeh ve svetovati. Skoraj se sam sebi zazdi ko kak vojskovodja.
»Ljudje, nič boljšega ne moremo napraviti, l<o da delamo dalje. To je edino, kar ima še smisel; nazadnje gre za dve kravi. Proti bombam pa smo tako brez moči."
To zaleže. Eden izmed fantov molče stopi k drugi kravi. Gospodinja za njim in ne odtrga pogleda od živali. Kljub razburjenju se mora na tihem režati, ko si misli: Če bi se vse tole odigravalo pri Verdaas-donkovih! Tu ni o paniki ne duha ne sluha, tu ni vreščečih žensk, brezglavih kokošk.
Zdaj pride rez v prežvekovalnik, malo krajši, približno petnajst centimetrov. Vzame ščipalke z mizice in hitro fiksira robove rane v želodcu, da nastane nekakšen lijak iz mesa. A zdaj nima več ščipalk. Napenjanje je sicer popustila, a s tem prežvekovalnik še ni prazen. »A imate še kaj veder?"
Z eno roko zajame penasto kipečo kašo iz vampa. V daljavi vojna brni in bobni, a trdih udarcev ni od nikoder.
»Kaj nihče ni pazil kdaj je padla zadnja bomba?"
»Pred šestimi, sedmimi minutami," reče Piet Smits.
»Tedaj pa najbrž premikajo ogenj." Kaj to pomeni, gotovo ne razumejo, si misli. A če naj bi ostalo pri teh treh udarcih, potem bo poslej ostal zanje nepogrešljiv, ko papež. In zakaj pa tudi ne bi šlo po sreči?.. . No, no, ptički, ki prezgodaj pojo ...
Čez čas mora ugotoviti, da takole z roko ne gre zadosti hitro — saj je bilo vendar kraljevsko kosilo skoraj dve sto litrov. »Saj imate kakšno lopatico za premog?"
Majhen, živahen fant jo prinese in v resnici je lepo obrisana. Za takšne ljudi človek rad dela. »Pa odlomi držaj!"
ki skoraj omahuje, a se instrumentov ne smejo dotikati. Skoraj tako lepo že gre, ko da so to počeli že zdavnaj. Človek bi jih lahko bil vesel. Skalpel s hitrimi, varnimi rezi zaseka natanko proti prežvekoval-niku .. . Zdaj pa vzdrži, prosim, en sam trenutek še, cenjena, samo še nekaj sekund ... ! Nenavadno nevljudno je umirati kirurgu pod nožem. Tega nikakor ne maramo. Pozneje, precej, ko se je operacija posrečila, tedaj lahko pogineš za kakšno komplikacijo, če že mora biti neizogibno tako.
Z\ DOB RO VOLJO
V ŠOLI
Učitelj vpraša v šoli brihtnega Mihca: — Kaj misliš, Mihec, ali bi lev raztrgal človeka, če bi nosil belo zastavo?
— Odvisno je od tega, kako hitro bi jo nosil — se odreže Mihec.
PRIJATELJI MED SEBOJ
— Pavel, dolgo te že poznam kot dobrega prijatelja, prosim te, daj mi nasvet: priliko imam, da se poročim z bogatim dekletom, ki pa mi ni pri srcu — poznam pa revno deklico, ki jo res ljubim. Kaj naj naredim?
— Miha, poslušaj srce! — mu svetuje Pavel — meni pa daj naslov bogate neveste!
DOBIL JE OKRASKE
— Draga, ali se zato jeziš name, ker sem sinoči prišel domov s črnimi podplutbami?
— Ne, stari. Domov si prišel brez njih. Te okraske sem ti dala jaz! <
TEHTEN VZROK
Jožica (zunaj): — Anka, odpri!
Anka (znotraj): — Ne morem, ker nisem oblečena.
Jožica (zunaj): — Nič hudega, saj sem sama.
Anka (znotraj): — Jaz pa nisem sama!
NI BILO PROTIZAKONITO
Študenti so šli pozno iz gostilne in peli na ulici. Ustavi jih stražnik in jim reče:
— Ali ne veste, da ne smete peti, ko greste iz gostilne domov?
— To ž^ vemo, toda mi še ne gremo domov.
Nova faza pogajanj za razorožitev:
Sovjetska zveza in ZDA so predložile skupno izjavo o načelih razorožitve
V sredo preteklega tedna so Sovjetska zveza in Združene države Amerike predložile tajniitvu Organizacije združenih narodov skupno izjavo vlad obeh držav o načelih razorožitve. Izjava vsebuje osem načel in je rezultat 25 razgovorov, ki sta jih o razorožitvi imela v Washingtonu, Moskvi in New Yorku sovjetski predstavnik Zorin in amerižki predstavnik McCloy. Skupni izjavi so priloženi skupni in samostojni dokumenti vlad v Washingtonu in Moskvi. O skupni izjavi bo razpravljala Generalna skupščina OZN, ko bo na dnevnem redu vprašanje razorožitve.
V uvodu izjave obe vladi ugotavljata, da sta si izmenjali poglede v smislu resolucije Generalne skupščine OZN od marca 1960, istočasno pa poudarjata svojo pod-vrženost vsem določbam resolucije od 20. novembra 1959 o splošni in popolni razorožitvi.
Obe vladi sta mnenja, da je za olajšanje splošne in popolne razorožitve potrebno, da se vse države držijo mednarodnih
sporazumov, se vzdržujejo slehernega dejanja, ki lahko poveča mednarodno napetost in da skušajo rešiti vse spore na miren način. Obe vladi sta se sporazumeli, da bosta priporočali svoja načela kot podlago poznejših večstranskih razgovorov in pogajanj v razorožitvi ter pozivata druge države, naj sodelujejo, da se čimprej doseže sporazum o splošni in popolni razorožitvi v skladu s temi načeli.
Vsebina načel o razorožitvi
•	Namen pogajanj je sporazumeti se o programu, ki naj zagotovi:
a)	da je razorožitev splošna in popolna in da vojna ni več orodje za reševanje mednarodnih vprašanj;
b)	razorožitev naj spremlja uvedba postopkov, ki naj zajamčijo mirno urejevanje sporov in dejanske ukrepe za ohranitev miru v skladu z načeli listine OZN.
•	Program za splošno in popolno razorožitev bo moral zagotoviti, da države razpolagajo samo s tistim nejedrskim orožjem, ki je potrebno za vzdrževanje notranjega reda in varnosti, in da se te države sporazumejo, da bodo dale na razpolago osebje za sile miru OZN.
•	V ta namen bo moral program vsebovati potrebne ukrepe za:
a)	razpustitev oboroženih sil, ukinitev vojaških naprav, vštevši oporišč, prenehanje izdelovanja orožja ter prilagoditev obstoječega orožja za miroljubne namene;
b)	odpravo vseh zalog jedrskega, kemijskega in bakteriološkega orožja ter drugega orožja za množično uničevanje ter prenehanje izdelovanja tega orožja;
c)	- odpravo vseh sredstev za izstreljevanje
orožja in množično uničevanje;
d)	ukinitev organizacij in ustanov, katerih namen je organiziranje vojaških naporov, prenehanje vojaškega vežbanja ter ukinitev vseh ustanov za vojaško vežbanje;
e)	ukinitev vojaških izdatkov.
© Program se bo moral izvajati postopoma do popolne izvedbe in vsaka proučitev in vsak ukrep bosta morala biti izvršena v določenem roku. Pred prehodom v naslednjo stopnjo bo treba ugotoviti, ali so bili izvrše-
ni vsi ukrepi, ki so bili določeni v prejšnji stopnji.
® Vsi ukrepi bodo morali biti uravnovešeni tako, da v nobenem trenutku njihovega izvajanja ne bo imela nobena država ali skupina držav vojaške prednosti.
© Vsi ti razorožitveni ukrepi se bodo morali izvajati od začetka do konca pod strogim in učinkovitim mednarodnim nadzorstvom, ki naj zagotovi, da vsi prizadeti izpolnjujejo svoje obveznosti. Za nadzorstvo in inšpekcije se bo morala ustanoviti v OZN mednarodna organizacija za razorožitev ob sodelovanju vseh pogodbenic. Tej organizaciji in njenim inšpektorjem bo moral biti zajamčeni neomejen dostop brez katerekoli prepovedi na vsak kraj, kamor bo potrebno za učinkovite ugotovitve.
© Napredovanje razorožitve bodo morali spremljati ukrepi za okrepitev miroljubnih ustanov. Sprejeti se bodo morali razni ukrepi, med njimi obveznost držav, da dajo OZN na razpolago sporazumno število vojakov za ustanovitev mednarodne varnostne sile, zato da bodo Združeni narodi lahko učinkovito preprečili in eleminirali vsako grožnjo ali pa uporabo orožja kot kršitev namenov in načel Združenih narodov.
© Države, ki se bodo udeležile pogajanj, si bodo morale prizadevati, da v čim krajšem času izvedejo v čim večji meri sporazum, Nadaljevati bodo morale z napori, dokler ne bo dosežen sporazum o celotnem programu. Truditi se bodo morale, da se zagotovi čimprejšnji sporazum o izvajanju razoro-žitvenih ukrepov, ne da bi to škodovalo poznejšemu sporazumu o celotnem programu, in tako, da ti ukrepi postanejo del tega programa.
Kdo bo privedel ta načela do sklepov in do njihovega uresničenja?
Skupna načela o razorožitvi dveh glavnih vojaških sil, ki sta si istočasno najbolj v laseh, odpirajo novo fazo pogajanj OZN za razorožitev v svetu. Ona dajejo splošne osnove za nadaljna pogajanja o razorožitvi, manjka jim pa skupni predlog, kakšen organ oz. katere države se bodo pogajanj udeleževale. O tem vprašanju pa vladi ZDA in ZSSR nista prišli do kompromisnega predloga, kar tudi sami ugotavljata v posebnem sporočilu, ki sta ga priložili svoji zgoraj navedeni izjavi.
ZDA omenjajo, da je bil zadnji organizem na tem področju odbor desetorice, ki je prekinil delo junija 1960. Tej desetorici so pripadale s strani Zahoda Amerika, Anglija, Francija, Italija in Kanada, z Vzhoda pa Bolgarija, Češkoslovaška, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza. Po predlogu ZDA so za sestavo organizma, ki bi se pogajal o razorožitvi v duhu teh načel, predvidene štiri variante:
Skupna izjava je vzpodbudna,
Nedvomno je*skupna izjava vlad ZDA in Sovjetske zveze o načelih razorožitve v stanju, da odpravi ovire, ki so lanskega junija privedle do razhoda razorožitvene konference desetorice vzhodnih in zahodnih evropskih držav v Ženevi. Male države, ki predstavljajo v OZN večino in ki so prišle na XVI. zasedanje Generalne skupščine od beograjske konference neblokovskih držav politično vzpodbujene in okrepljene, bodo nedvomno tudi dale konstruktiven predlog za kompromis o sestavi organizma, ki bo lahko začel nadaljevati pogajanja o razorožitvi. Da se bo njihov predlog verjetno razlikoval od sovjetskega in variant ZDA, je precej verjetno. Tako v sovjetskem predlogu kakor tudi v prvih treh ameriških variantah bi v odboru dominirale evropske države ali pa države, ki pripadajo več ali amnj enemu od obeh
1.	Obnovitev odbora desetorice v stari sestavi.
2.	Vključitev v ta odbor 3 članov, ki niso člani NATO ali Varšavskega pakta. Od teh naj bi bil eden predsednik, dva pa podpredsednika odbora.
3.	Odbor 20 držav, v katerega naj bi poleg omentene desetorice prišle še naslednje države: za Azijo Pakistan, Indija in Japonska, za Afriko in Srednji vzhod Združena Arabska Republika, Nigerija in Tunizija, za Latinsko Ameriko Mehika, Brazilija in Argentina, za Evropo pa Švedska.
4.	Razorožitveni odbor OZN, v katerem bi bilo zastopanih vseh 99 držav članic OZN.
Temu nasproti je Sovjetska zveza še vedno mnenja, da bi razorožitveni odbor sesto-jal iz petih vzhodnih in petih zahodnih držav ter nadaljnjih petih nevtralnih držav. Tak sestav razorožitvenega odbora je Sovjetska zveza že zahtevala na zadnjem zasedanju Generalne skupščine OZN.
še lepši pa bi bili dobri zgledi
blokov. Vse premalo pa so v njih upoštevane neblokovske države.
Skupno izjavo ZDA in Sovjetske zveze o načelih razorožitve je spričo večtedenske napetosti med Vzhodom in Zahodom svet sprejel kot blagodejno vest o pomiritvi te napetosti In odmikanju neposredne vojne nevarnosti. Ona je v skladu z zadnjimi Izjavami predsednikov obeh vlad o pripravljenosti na medsebojna pogajanja. še lepši pa bi bilo, če bi na obeh straneh istočasno z objavo teh načel prenehali s atomskimi poizkusi, premikanjem vojaških sil in rožljanjem z orožjem. To bi bil najlepši vzgled vsemu svetu, zlasti pa onim skupinam, ki vojni napetosti tako radi prilivajo olja.
Tako pa kljub vsemu poizkuse z jedrskim orožjem nadaljujejo na Vzhodu in Zahodu.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Polotila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.10 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Spart — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 30. 9.: 8.00 Naš vrt — 13.05 Opoldanski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.50 Kramljanje o znamkah — 16.30 2ena v poklicu — 17.10 Melodije z Dunaja
—	18.25 Kjer se poje, tam se lahko mirno vsedeš — 20.15 Slušna igra .Turandot'.
Nedelja, 1. 10.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.00 Včerajšnji favoriti šlagerjev — 11.00 Od dežele do dežele — 13.00 Operna glasba — 13.45 Koroška lovska ura — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.00 Mestni orkester iz Innsbrucka — 19.00 Nedeljski šport — 20.15 Neumrljivi Olimp — 21.15 Pozdrav z Dunaja.
Ponedeljek, 2.	10.:	8.00 Domača književnost:	pred
100 leti	—	13.15	Opoldanski	koncert — 15.00	Posebej
za vas — 15.45 Koroška knjižna omara — 17.10 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas, za vsel — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.30 Platonična izjava o ljubezni — 21.15 Turške oslarije Nas-reddin Hodže.
Torek, 3. 10.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 13.00 Pestro mešano —	14.45 Četrt	ure mladinskega	referata
—	17.10 V koncertni kavarni — 18.00 Mesec dni deželne politike — 19.00 Srečna Avstrija — 20.15 Gospod Pum išče morilca — 21.30 Pesem za lahko noč.
Sreda,	4.	10.: 8.15 Komorna	glasba — 15.00	Glasba
za mladino — 16.00 Glasba na tekočem traku — 17.10 Glasba, ki nam dopada — 18.15 Pomoč potrebuje vsakdo — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Koncert Dunajskih filharmonikov — 22.20 Plesna glasba.
četrtek, 5. 10.: 8.10 Orkestralni koncert — 13.30 Mala melodija	—	14.45	Ura pesmi	— 15.45 Koroški	avtorji:
Otto Maria Po!ley — 17.10 Glasba iz čarobne dežele
—	18.05 O ti lepi ljubi slavček — 18.35 Mladinska oddaja — 20.15 Lovska ura s planinskega sveta — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 6. 10.: 8.15 Jutranji koncert — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 17.10 V koncertni kavarni — 18.00 Slušna igra: Odgon s planine — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Glasba je trumf
—	21.00 Znameniti dirigenti.
II. PROGRAM
Poročila:	6.00,	7.00,	8.00,	13.00,	17.00,	19.00, 22.00,
23.00.
Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 Šolska oddaja — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja
—	17.10 Kuliurne vesti — 19.30 Zabavna oddaja — 21.55 Šport — 22.10 Pogled v svet — 23.10 Večerna izda a — 23.20 Glasba za nočnega delavca.
Sobota, 30. 9.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 11.00 Narodne viže — 13.35 Znameniti umetniki — 14.15 Srečanje pri televiziji — 17.10 Celovški komorni orkester — 17.40 Po sledeh Rimljanov — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja —	20.00 Vseh deveti —
21.15	Pariški Abc — 22.15 In jutri je nedelja.
Nedelja, 1. 10.: 8.15 Kaj je novega? — 9.00 Operni
koncert — 13.10 Oddaja za avtomobiliste — 14.30 Thomas Mann: Izpovedi pustolovca Fliksa Krulla — 17.10 Zaveso gor! — 19.10 Teden svetovnih dogajanj — 20.00 Bovarska-Avstrija-Svica — 22.15 Šport iz vsega sveta.
Četrtek, 5. 10.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 10.15 Šolska oddaja: glasba na Predarlskem — 14.10 Pomembni orkestri: simfonični orkester San Frančiško — 17.15 Raziskovalci v gosteh — 18.00 Glasba za zabavo —
20.00	Glasba razveseli človeško srce.
Petek, 6. 10.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelje resne glasbe — 13.30 Za prijatelja oper — 15.30 Mandolinski zvoki — 16.30 Glasba za mlade in zaljubljene — 19 30 Slušna igra:	Nevarnost — 20.45
Češki infermezo — 22.15 Swingparty.
Slovenske oddaje
Nedelja, 1. 10.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravlja-mo in voščimo.
Ponedeljek, 2. 10.:	14.15 Poročila, objave. Pregled
sporeda. — Iz tehnike in znanosti. — 18.00 Pojeta Zenski vokalni kvartet in Slovenski okiet.
Torek, 3. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Na zapečku. Sreda, 4. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Za ženo in dekle. — Kar želite, zaigramo.
četrtek, 5. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Koroški kulturni pregled.
Petek, 6. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Stari znanci: Zvon.
Sobota, 6. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 20 minut dobre volje.
Nedelja, 8. 10.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05 , 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 , 22.00, 23.00,
24.00.
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerza Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.11 Nekaj domačih
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik Sobota, 30. 9.: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.55 Ljubo Toš: Kaj je na koncu povedal oče Jakob — 10.15 Zobavne melodije na tekočem traku — 12.45 Pevka Marjana Deržaj — 13.10 Glasbeni desert —
14.00	Za oddih in razvedrilo — 16.00 Humoreska tedna: Nečedna zgodba (Čehov) — 16.40 Mešani pevski zbor Franco Prešeren iz Kranja — 18.00 Slavni pevci nam pojo — 18.45 Okno v svet — 20.00 Domače viže za sobotni večer — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna —
22.15	Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 1. 10.: 8.10 Mladinska radijska igra: Erazem
V Sovjetski zvezi so Isti dan preizkusili na-daljno atomsko bombo, ki je že štirinajsta v zadnjih tednih. Ameriška vlada oz. prezl-dent Kcnnedy pa je na protest Kanade zaradi ustavljanja ameriških bombnikov s atomskimi tovori na teritoriju Kanade zahteval, da Kanada prekliče to svojo prepoved in da dovoli ZDA na svojem teritoriju tudi še skladišča za atomsko orožje.
in potepuh — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden —
10.00	Se pomnite, tovariši — 10.30 Domače viže — 11.40 Plemenita višnja — rarsca — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert za vas doma — 15.30 Operne melodije — 17.00 Športno popoldne — 20.00 Vaša popevka za »Opatija j 1961' — 21.10 Življenje velikih romantikov.
Ponedeljek, 2. 10.: 8.05 Zbora .Jože Moškrič" in .Kajuh" — 8.55 Oddaja za otroke — 9.25 Dopoldanski oper- j ni koncert — 10.15 Zabavni potpuri — 12.00 Ansambel Srečka Dražila — 13.30 Med skladbami Vilka in Slavka Avsenika poje narodne Tono Kozlevčar — 15.40 Domači ' pevci zabavne glasbe — 16.00 Naši popotniki na tujem
—	17.15 Šoferjem na pot — 18.00 Obisk pri čeških oper- I rvh skladateljih — 18.40 S knjižnega trga — 20.00 Vaša popevka za .Opatija 1961'.
Torek, 3. 10.: 8.05 Operne uverture — 8.55 Radijska šola: Poletni dan ob Bohinjskem jezeru — 10.15 Pri dunajskih klasikih — 11.15 Branje za vroče dni — 12.00 Glasbena oddaja za otroke — 13.30 Junakinje iz oper i Giacoma Puccinija — 14.35 Od Triglava do Ohrida —
16.00	Počitniška zgodba — 17.15 Z domačih glasbenih poljan — 20.00 Poje pevski zbor Radia Sarajevo.
Sreda, 4. 10.: 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu — 8.55 Oddaja za cicibane — 9.25 Od Save do Morave — 10.15 Zabavne melodije — 12.00 Zadovoljni Kranjci igrajo — 13.30 Nekaj posnetkov pl' halnih godb v Novi Gorici — 14.40 Mariborski komorni zbor — 16.00 Radijska univerza: Problem renesanse na Slovenskem — 17.15 V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku — 20.00 Majhna prodajalna plošč — 21.00 Naši operni solisti pred mikrofonom.
Četrtek, 5. 10.: 8.05 .Drobnice' — 9.25 Ob obalah južnih morij — 11.00 Kvartet Milana Stantega s pevci j
—	12.00 Narodne ob spremljavi harmonike — 13.30 Po- j pularno orkestralne melodije — 14.05 Od tod in ondod
—	15.40 Veseli planšarji — 17.30 Turistična oddaja — J 18.45 Poletni kulturni zapiski — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.50 Literarni večer — 21.30 Tri partiture Lucijana Marije Škerjanca.
Potek, 6. 10.: 8.05 Glasba ob delu — 9.25 Operno J matineja — 10.15 Naš zvočni magazin — 11.10 Blaž Arnič: Tri pripovedke za klarinet in klavir — 12.00 Vaški \ kvintet s pevskima paroma — 12.25 Pisani zvoki z Drav- I skega polja — 13.30 Trio orgIjic Andreja Blumavarja — I 14.35 Poljska zabavna glasba — 16.20 Radi bi vas za- I bavali — 17.15 Koncert za vas — 18.15 Madžarske narodne pesmi — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
Slovenske oddaje na valu 386,1 ali 980 Kc/sek.
Sobote, 30. 9.: 13.30 Plošče prvič v oddaji — 14.45 I Vokalni kvartet .Večernica' — 15.30t Podoba s krinko
—	18.30 Iz del slovenskih skladateljev — 19.30 Žena io I dom — 20.30 Teden v Italiji — 21.00 »Sončni zahod'- ■
Nedelja, 1. 10.: 8.30 Od nedelje do nedelje — 9.38 Slovenski samospevi in zborovske skladbe — 11.30 Od- j daja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj? — 15.00 j Tamburaški ansambli — 17.00 Obzornik filmskega sveto |
—	18.00 Turistični razgledi — 19.00 Nedeljski vestnik —	'
21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi.
Ponedeljek, 2. 10.: 18.30 Mladi solisti — 19.00 Mednarodna tehnična razstava v Turinu — 20.00 Športna tribuna — 20.30 Glasbena igra.
Torek, 3. 10.: 19.00 .Pisani balončki” — 21.00 Alpske * legende: »Zlaio v Jepi" — 21.30 Koncert pianista Ga- I briela Devetaka — 22.00 Obrisi ekspresionistične poezije j v nemški književnosti.
Sreda, 4. 10.: 18.30 Liki iz opernih del — 19.00 Zdrav- j stvena oddaja — 20.30 Imenitna družina.
Četrtek, 5. 10.: 19.00 Sirimo obzorja — 20.30 Znani dirigenti.
Petek, 6. 10.: 19.00 Obletnica tedna — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Konceri operne glasbe — 22.00 Garibaldinski pisatelji — 22.30 Romantična sonata.
TTCLCV IZIJ3i
Sobota, 30. 9.: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.35 Kaj bomo videli novega — 20.20 Mozaik kratkih filmov — 20.30 Črni Peter.
Nedelja, 1. 10.: 15.00 Evrovizija: Tekma v lahki atletiki med Nemčijo in Sovjetsko zvezo — 17.00 Mladinska oddaja — 18.10 Sedem dni časovnih dogajanj — 18.40 Gotovo vas bo zanimalo — 19.30 Oddaja Zveznega pre-zidenta — 20.00 Komentar k	športu — 20.10	Prenos	od
nemške televizije: opera .Plašč' — 21.05 Vse kar ima j poruti, leti.
Ponedeljek, 2. 10.: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.35 Pomočniki človeštva —	20.20	Mozaik kratkih	filmov	—
20.30 Aktualni špori	21.00	Spionažni film:	Pod ime-
nom: Pet prstov.
Torek, 3. 10.: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.35 Tele- I vlzijska kuhinja — 20.20 Mozaik kratkih filmov — 20.30	|
Lady Hamilton.
Sreda, 4. 10.: 17.00 Otroška oddaja — 17.55 Za dru- I žino: Od igle in niti — 19.30 Zabeleženo za vas — 19.35 Čuda živalskega sveta — 20.20 Mozaik kratkih tiI-roov — 20.30 O ti sladka dunajska glasba.
četrtek, 5. 10.:	19.30 Zabeleženo za vas — 19.35
Sporni kaleidoskop —	20.10	Mozaik kratkih	filmov	—
20.20 Prenos iz nemške televizije: Mary Rose.
Petek, 6. 10.: 19.30 Zabeležono za vas — 19.35 Zakonska vojna in mir 20.10 Mozaik kratkih filmov — 20.20 Komedija: Državne afere.
ponuoči KinO SPZpr-cwaia
slovenski mladinski film
»DOBRO MORJE”
v soboto, dne 30. septembra ob 20. uri pri
Kreuzwirtu pod Jerberkom
v nedeljo, dne 1. oktobra ob 'hi. uri popoldan pri Kovaču na Oblrskem ob 20. uri pri Škorjancu v Banji vasi prt št. Lipiu
V četrtek, dne 5. oktobra ob 20. uri bo isti film predvajal kino Janach v št. Jakob« v Rožu
Film je dostopen tudi za mladino izpod 14 let, zato pustite svojim otrokom, da s' ga ogledajo. Pripeljite jih na predstavo.
Izdojatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Potek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Ceiovec-Klagenturt, Gasometorgaise 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik, — Tiska: Založniška
In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlj«. — Dopisi naj s« pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurf 2, Posifach 124.