Naročnina Hain: = Celo let© ..K io-— leta	.	.	„	5 -
Ortrt leta	.	.	„	2 50
Mesečno	.	.	„	r—
3&tna| Avslrije: =====
€elo kt©	.	.	K	15‘—
Posamezna šievilkc st SO vinari «v. ::
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računi j o po 12 vinarjev
od 6 redne petitvrste : pd večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v p©»-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Sftnftdtai&tvo in upravniStvo: Maribor ji	j.	as	.
Jtoreika ttHea 5. = Telefon M. 113.	I^60€Ì¥1S€I1 pOUflCCll llSI Za SlOVßBSkO IjllđSŽVO.
Z uredništvom se more Beveria vsak dan od 11.—12. ure dopoid.
Avstrijska skala ob Nidi.
Zunanji minister odstopil - Ruski brezuspešni napadi na trdno sklenjene avstrijske postojanke ob Nidi. - Nemci prodirajo korak za korakom proti Varšavi. — V zahodni Galiciji in Karpatih večinoma mir. — Manjši boji v Bukovini. — Na južnem bojišču nič novega. — Nemci ujeli 1130 Francozov. — Francoski generali na ruskem bojišču. — Turki zasedli Tä-bris in Salmas. — Italija iu Rumuoija se pripravljata. — Amerika proti Angliji. — Silovit
potres v Italiji.^
Grof Bercho! d odstopil.
Ber elit old — Buri an.
Iz Dunaja se z dne 13. januarja poroča:
Avstrijsk'0-ogrski zunanji minister grof Leop. Berehtold je že Malje časa prosil cesarja, da mu iz tehtnih osebnih vzrokov dovoli odstop kjot zunanji minister. Cesar je njegovi prošnji ugodil. Njegov naslednik bo kraljevi ogrski minister na najvišjem dvo-. ru, baron Stefan Burian.
Berehtold.
Bivši avstrijski zunanji minister je bil rojen 1. 1803. V politično službo je stopil leta 1887 kot kon-eeptni praktikfant pri moravskem namestništvu v Brnu. Leta 1894 je napravil izpit za diplomata, nakar je bil prideljen avstrijskemu poslaništvu v Parizu, a pozneje, leta 1899, v Londonu; leta 1903 je bil imenovan za legaeijskeg'a svetnika v Petrogradu. Leta 1893 se je oženil z grofico Ferdinando Karolyi, s katero ima tri sinove. Po smrti svojega očeta grofa Žige Berchtolda je „podedoval obširna posestva in graščine na Moravskem in Ogrskem. Leta 1906 je pa bil imenovan za avstrijskega poslanika v Petrogradu. L. 1912 je umrl avstrijski zunanji minister grof Ährenthal in cesar je imenoval grofa Berchtolda za iAeh-renthalovega naslednika.
Dediščina, ki ‘jo je moral Berehtold prevzeti po Aehrenthalu, ni bila dosti razveseljiva. Vroča atmosfera, ki jo je povzročila kriza po aneksiji Bosne, se ni prav hotela ohladiti. Med Avstrijo in Rusijo nastala mapetost je trajala naprej; razmerje, kakor ga je nekdaj ustvaril miresteški dogovor, se ni hotelo več povrniti. Na jesen leta 1912 pa je izbruhnila balkanska vojska. Stališče, ki so ga naspram njej zavzeli evropski (diplomati in ž njimi grof Berehtold, ni bilo ne odločno, ne srečno. IzpočetkJa so diplomati za-
klicali vojskujočim se Balkancem: Status ìciuo ! Nobena sprememba se ne sme zgoditi. Ko pa se je po popolnem turškem porazu vendar izvršila temeljita iz-prememba, je diplomacija prišla, še v večje teža,ve. Ni mogla preprečiti druge balkanske vojske, v kateri je bila premagana Bolgarija. Berchtoldove simpatije so bile na bolgarski strani. Od teclaj je, tudi Romunija nekoliko krenila proč od trozveze. Po umoru avstrijskega; prCjštoloiiasleduika se Berchtoldu ni več posrečilo za monarhijo doseči polnovredno zadoščenje. V onem velevažnem ministrskem posvetovanju je Berehtold odločno zagovarjal znano avstro-ogrskq noto na Srbijo. Potem go zagromeli topovi, diplomati so umolknili. Težko je v sedanjem času soditi o kakovosti in vrednosti Berchtoldove politike. O tem bo govorila} zgodovina. Ni pa se nam treba bati, da bi izgovorili neresnico, če trdimo, dà je bil Berehtold prijatelj Slovencev in Hrvatov kot južnih stražarjev monarhije. ‘
Baron Štefan Burian.
Novoimenovani avstrijski zunanji minister je bil rojen leta 1851 v Požunu na. Ogrskem. Služboval je na konzulatih v Aleksandriji, v Bukarešti, kjer je bil leta 1875 imenovan za konzulovega namestnika, leta 1878 je pa bil prestavljen v Belgrad, leta 1880 v, Sofijo; od 1882 do 1886 je bil konzul v 'Moskvi, pozneje v Sofiji; leta 1897 je bil imenovan za poslanika v A-tenah. Po smrti skupnega državnega finančnega ministra Kallay-a je pa biljmenovan za njegovega naslednika. Kot skupni državni finančni minister je bil ob enem vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine. — Je-li bila njegova politika (glede teh dežel srečna, o tem sedaj sne govorimo. Leta 1912 je podal svojo demisijo; na njegovo mesto je bil poklican pl. Bilinski. Burian je po rodu in mišljenju Madžar. ,>To dejstvo daje nekaterim povod, da razmišljajo o tem, ali bode
sedaj upliv ogrskega ministrskega predsednika grofa Tisze še večji kot prej. Vse pa, napolnjuje odkrita želja, da bi zunanja politika naše, monarhije bila u-spešna, srečna in plodonosna za vse narode.
Besede mladoceškega roditelja.
Svoje čitatelje smo že seznanili z načrti in cilji, ki so jih voditelji različnih nemških strank razglašali o Božiču in novem letu svojim pristašem. Za to bo zanimivo čuti tudi glasove slovanskih voditeljev. V praških „Narodnih Listih“ (se je oglasil voditelj miadočeške stranke, dr. Karl Kramar, ter razvija svoje misli o dogodkih v novem letu. V informacijo in orientacijo prinašamo najvažnejše misli dr. Kra-marovega Članka.
Danes gre za bodočnost (velikih narodov, za vse njih načrte in namere, in za usodo manjih narodov. Bila bi velika, velika pogreška, ako bi se uda-jali optimističnim nadam, da se bo manjim narodom prizanašalo. Teoretičnih izjav neodgovornih filozofskih idealistov ni smeti jemati za gotov denar. Odgovorni funkeijonarji Nemčije, Francije in Anglije so podali neizprosnih izjav, kakor to odgovarja zvršet-ku te največje tragedije, kar jih je 'človeštvo doživelo. Svetovna vojna je kruta in ne pozna usmiljenja. Zato se je treba čimbolj zamisliti v težke nevarnosti, ki groze našemu narodnemu razvoju. Ideja naciona-h’zrna se je ojačila v Vsakem pogledu, a isto tako je tudi državna ideja proslavila veliko slavje. Tudi še dejstvo, da so se socijalisti, ki so vsikdar in povsod udarjali po „militarizmu“, pri nas, v Nemčiji in ha Francoskem postavili v vrsto z omraženoi buržoazijo, je za. razvoj bodočih razmer socijalne ideje izredne važnosti, a to tem bolj, ker dozori zmaga revizionistov med soeijalniml demokrati. Socijalisti se postavi-
LISTEK.
Franktirerstvo vABelgiji..
s ! n tSSKfifci Kakor v posameznem človeku, tako >spe tudi v losameznih narodih straisti, ki postanejo zanje lahko tsodepolne, če jih ne znajo krotiti. Nikdar se strasti ;akega naroda ne pokažejo tako silno in vidno, ka-:or v vojnem času. Naravno je, da upliva vsaka voj-a z vsemi svojimi grozotami in s svojimi posledica-d v socijalnem, kulturnem in čestokrat tudi verskem žiru na* vsakega Človeka silno močno, in tako se u~ tvari med ljudstvom neko razpoloženje, ki ga Še bolj azneti sugestija mase ; na vsakega posameznika ču-ovito upliva pogled na veliko množico, ki je istega uha in iste misli, kakor on; in treba je le iskrice, i se vrže med to množico in navdušenje prekipeva, 'ako razpoloženje med ljudstvom je v vojni potrebno, er mrtvo ljudstvo, nima upanja na zmago.
Toda ljudske strasti so dobile po mednarodnem ravu svoje meje in ljudstvo, ld jih ne zna v danem •enotku brzdati v določenih mejah, je lahko na smrt bsojeno. Tako.se je godilo v mesrečni Belgiji, ki so ) zamotali Francozi in Angleži v vojno z Nemčijo. jo so Nemci že zavzeli mesto Loewen in so že stali red Antwerpnom, je mislilo loewensko prebivalstvo,
da bo pomagalo vojaški posadki y Antwerpenu s tem, da zavratno napade v Loewenu ostalo nemško vojaštvo. Po noči dne 25. in 26. avgusta je trajal boj v Loewenu. Z oken in streh, od vsepovsod iz zasede je začelo loewensk'o prebivalstvo streljati na nemške vojake, ki so se seveda, branili, in ko so dobili pomoč, tudi upornike užugali.
Strašna, pa po vojnem pravu opravičena kozeri je zadela loewensko civilno prebivalstvo, (ki se je dalo nahujskati zoper nemško vojaštvo, ki nobenemu ni skrivilo lasu in je z Belgijci prav lepo ravnalo. A strasti vročekrvnega naroda so izbruhnile, ker jih ni nihče brzdal, in tako je mesto Loewen zapadlo krutemu, pa potrebnemu vojnemu zakonu. Nemci so vsakega, pri katerem so dobili orožje, ustrelili, in kone-čno namerili svoje topove na mesto in je razrušili v prah in pepel.
Zakaj ljudstvo ni izročilo orožja, kakor je bilo od. nemškega vojaškega poveljništva zapovedano? Ne samo puške so skrili, celo strojne puške, ld so jih potem namerili na nemško vojiaištvo na ulicah.
Civilisti, ki zgrabijo za orožje in streljajo iz zar sede na. sovražnika, se imenujejo franktirerji in tako postopanje franktirerstvo. Po mednarodnem pravu sovražnik ne sme pomoriti vojakov, ki so se udali, pač pa sme pomoriti vse civilno prebivalstvo, ki se poslužuje orožja. Postrelijo ga. ali pobesijo.
Se sedaj niso utihnili listi sovražnih nam "držav in dolžijo naše zaveznike barbarskih činov, zlasti se
zgražajo nad postopanjem proti mestu Loewen, Vojska je sploh grozna in neprizanesljiva, toda grozot v Loewenu so bili krivi belgijski franktirerji. Za vojno so vojaki, ne pa civilno prebivalstvo.
Pametnejše je ravnalo prebivalstvo v, Belgradu., Kakor smo že poročali, je po zavzetju Belgrada naša vojaška oblast razglasila v Belgradu, da mora vse prebivalstvo oddati orožje, kdor da bo orožje prikrival, bo kaznovan z usmrčenjem. Ta odredba je bila potrebna, ker je tudi v Srbiji civilno prebivalstvo že čestokrat in iz zasede, zavratno streljalo na naše vojake. Belgrajsko prebivalstvo je bilo pa pametno in je oddalo svoje orožje; le v kleti nekega hotela so Še našli pri preiskovanju orožje z municijo in poleg nekega civilista, ki se je izgovarjal, da ni vedel za ta razglas. Tak zagovor pa seveda v vojni nič ne velja in je srbskega franktirerja zadela zaslužena kazen.
Vrh tega je pa misel, da bi se civilno prebival’ stvo moglo ubraniti dobro oboroženega; sovražnika, naravnost blazna. Posledice franktirerstva so le zažgane vasi, porušeni, opustošeni domovi in iztrebljenje civilnega prebivalstva. Zato so' isti, ki so nahujskali belgijsko civilno prebivalstvo, da je zgrabilo za orožje in iz zasede streljalo na nemške vojake, odgovorni za strašne posledice, iki so sledile temu frank-tirerstvu. Franktirerstvo torej ni samo po. mednaroefc nem pravu prepovedano, .ampak je tudi največje gorje za tiste, ki se ga poslužujejo.
Jo na stališče evolucije. Ta revizijonizem je napredoval z eruptivno! silo, posebno v čisto narodnih jdrža<-vah, kakloršni sta Nemčija in Francija — in tej sili se ne bo mogel odtegniti nikdo, ko bo vzpostavljen mir. Kaj; pa da pomenja aktivno sodelovanje socijalne demokracije v pogledu napredka in demokracije v državnem razvoju evropskih vlasti — o tem ni treba podrobno razpravljati.
Ali tudi v narodnem pogledu, posebno za male narode, mnogo pomenja ta evolucija., Po) današnji krizi ne bo in ne bo moglo biti stranke, ki ne bo brezpogojno in v prvi vrsti narodna. In to ne le površno,/ da se zadovolji „patrijote“, ali pa v svrho volilne agitacije, ampak iz globokega čustvovanja im dolžnosti, da se goji narod, iz katerega simo izšli in M se mu Čutimo blizu tudi v najtežjih njegovih časih — pa da zato storimo vse, kar bi moglo ta narod okrepiti. Vsi imajo samo en občutek: v potokih krvi se more potopiti poedinec, ne sme se pa potopiti narod!
Ali vse to vstajenje narodne ideje bi ostalo polovično, ali Jako malo koristno, ako, bi se ostalo samo pri Čustvovanju, jako se ne bi to čustvovanje izvedlo tudi v organizaciji. Pri nals je prepričan vsakdo, da se naše politično življenje ne da niti več misliti v dosedanjih dormali. Že pred vojno so se oglašali, ki se jim je naše strankarsko življenje pristudilo in zamislili so si nekaj novega in lepšega. Danes se je temu gibanju pridružila svetovna Vojna in tako ni nikogar več med nami, ki ,bi hotel, daj bodi po vojni tako, kakor je bilo pred njo in kakor da se ni nič zgodilo. A sicer pa je to faktično tudi nemožno.
Odločnost', brez fraze in krika, energija, delo z določenimi cilji, notranja organizacija naroda, vera v njegolve pravice :	v tem nam je jamstvo bodočnosti !
Ker pa se vsa ta jamstva morajo po (vojni jasno določiti, se odmičejo Vsakemu raldikalizmu samoposebi tla izpod nog. Samo mimogrede omenjam, da v teh težkih časih ni nihče izgubil na svoji ceni, kakor radikalizem. Težka potreba, politična in gospodarska, je naučila vse, da se prilagodijo; razmeram. Seveda se izkusi to tudi pozneje, ko se bo videlo, da so rar dikalci vojevali z lesom, ki je bilo okovano z limom! Zlo bi bilo za narod, ako bi taka velika, izkušnja šla mimo njega, ne da bi se bil kaj naučil iz nje. Nihče ne bo tako krivičen, da ne bi priznaval, da je bilo v vrstah njih, ki so se navduševali na bučnih frazah, in tudi med njimi, ki so jih zamislili, ljudje, ki so verovali v to, za kar so se borili in za kar so cesto tudi trpeli. Takih bo pa narod tudi nadalje potreboval. Ali potrebno bo, da njihovo oduševljenje in njihova energija ne bosta služila političnim fantazmagorijam. ali na koncu včasih še kaj hujemu. Vse to bo ustvarjalo potrebo,, da se narodno; delo organizira. Zato pa tudi ni smeti nikogar izključiti od narodnega dela! Bo nas mnogo, mnogo manje in vsakdo bo dobrodošel v borbi za narodno bodočnost. In narodu treba služiti, in ničemu drugemu!_______________________
Načrt sv. Očeta o izmenjavi
vojnih ujetnikov.
„.Politische Korrespondenz“ poroča iz Rima: Ker so vse velesile, pritrdile papeževemu predlogu o
Kapucin na bojišču.
Robert Michel piše v „ Ostem Rundschau“ z bojišča sledeče: Kapucin oče Kajus je prideljen kot vojaški duhovnik meranskemu bataljonu deželnih strelcev. Odkar so deželni strelci odšli iz_ svoje garnizije do današnjega dne, deli ž njimi vse njih napore. Noče jezditi in noče se voziti, koraka peš s priprostimi vojaki ramo ob rami, vedno pripravljen pomagati, kar dar je pomoč potrebna. Skupaj z vojaki spi v strelskem jarku, ostane pri njih, kavar se vojskujejo in ko naskakujejo. V bojih, ki trajajo po več dni v strelski črti, ga je povsod videti. 'Osrčuje vojake in jih o-pozarja, naj zaupajo v Boga. Pater Kajus je opravljal nekoč še zdravnikovo službo v ognju, ko ni imel bataljon zdravnika. Niti enega ranjenca ni izpustil iz strelske Črte neobrezanega). Vrh griča, pridobljenega s krvjo, stoji pater Kajus v svoji rjavi kapucinski halji, odkrit, pred božjim oltarjem in čaka vojakov, ki prihajajo k sv. maši. Vrnil se je iz strelske črte, da ob Vseh svetih mašuje brigadi deželnih strelcev. 'Oltar je priprost; zbili so ga z nekaterimi deskami pa ga okrasili z zelenjem. Primeren bojišču. Poleg oltarja mizica., na njej polno hrabrostnih svetinj, ki jih bodo razdelili po maši. Vsaka stotnija pošlje iz strelskih jarkov nekaj vojakov. Plaziti se morajo, da jih ne zapazijo Rusi. Mali oddelki se zbirajo, prihajajo tudi častniki. V bojni črti boj ne sme počivati- Strelja se naprej ; tudi havbična baterija, vkopana pod gričem, večkrat zagrmi. Ko se pater Kajus prvič prekriža, ponovi več tisoč krepkih kalcev znamenje sv. križa čez čelo. Pri maši strežeta patru Kajusu še dva vo-
izmenjavi zai vojsko nesposobnih vojnih .(ujetnikov, izdeluje sv. Oče zdaj podrobni načrt, kako naj bi se izvedla izmenjajva. Radi več težkoč .glede na izvedbo predloga, se sv. OČe pogostokrat posvetuje z (državnim tajnikom Gasparijem. Ker sv. Oče želi, da bi se kmalu uresničila njegova misel, pričakujejo, da stavi sv. !Oče kmalu svoje predloge. Med apostolsko stolico in posameznimi vladami', sledijo seveda še podrobna pogajanja.
Pogajanja med Vatikanom
m K viri nalom
„Perseveranza“ poroča: Med Vatikanom in italijansko vlado .se vrše zaupna pogajanja o razrešitvi problemov, ki bi nastali, če bi se Italija aktivno udeležila vojne. Med drugim gre za položaj pri Vatikanu akreditiranih poslanikov, za nedotakljivost papeške korespondence itd. Papež bi tudi hotel biti zastopan na bodoči mirovni konferenci, kar bi se moglo seveda zgoditi le, če mu to dovolijo vse udeležene države.
Pogajanja, ki dobro uspevajo, vodita neki senator in neki takozvani katoliško-narodni struji pripadajoči kardinal. Zakonitega razmerja med italijansko državo in papeško stolico se pogajanja seveda ne tičejo.
Italija.
Italija se oborožuje.
Graška „Tagespost“ je priobčila članek, ki raz-in avla o politiki Italije. Clankar začenja s spominom iz berolinskega kongresa. Takrat se je vrnil i-talijanski zastopnik Cairoli praznih rok vi Rim. Toda na očitanja, da ni za Italijo pridobil ničesar, je odgovoril: „.Prihajam praznih, toda tudi Čistih rok1!“ — To načelo politične snažnosti je prišlo v sedanjih čar sih popolnoma ob veljavo, politiki „polnih rok“ se daje prednost in tudi Italija se oborožuje, da vrže v u-ri odločitve svoj meč na tehtnico. Kaj da Italija pa pravzaprav namerava, je Še nejasno.Ministrski predsednik S a landra molči in mi vemo edino le to, da je Italija ob izbruhu vojne proglasila nevtralnost, pod pogojem, da ne bodo ogroženi njeni interesi. Kako je ta pogoj razumeti, tega Italija ni nikdar povedala. A nedvomno je le, da se armada in brodovje oborožuje-ta. Mobilizacija,sicer ni odrejena, navzlic temu pase že nahaja preko 600.000 mož pod orožjem. Te dni že prihajajo novi rekruti pod zastavo, v Šestih tednih bodo izvežbani in koncem februarja bo naraslo število oborožene armade na 800.000 mož. Med tem so pa imeli tudi že rezervni (letniki prvega poziva orožne vaje. Na gotovih krajih so nagromadene velike zaloge municije. Mobilizacija je pripravljena in se lahko izvrši v najkrajšem času. Tudi brodovje je pripravljeno. Tovarne v [Turinu, Torre, Brescia, Terni it'd, izdelujejo vojni materijal.
Ne more se reči, da bi bili življenjski Interesi Italije od kogarkoli ogroženi. Nobena vojskujoča država je ne bo napadla. Položaj pa je v Italiji vendar tak, da govori bolj za predstojeco vojno, kakor pa za obvarovanje nevtralnosti. Vojaškim pripravam se še pridružuje stroga cenzura in; nadziranje inozemcev. In ne v zadnji vrsti dogodki v Albaniji.
V Italiji se polagoma začenja izgubljati notranji; mir. Toliko je gotovo, da (za prihodnje najbližje
jaška duhovnika; neki ulanski nadporočnik mu mi-mistrira. Nihče seveda ne more jamčiti, če bo mogoče mašo tudi končati. Rusi od časa do časa mečejo tudi sem granate. 'Odlikovan je bil pater Kajus Peratho z zlatim zaslužnim križem s krono. Caste in spoštru jejo ga častniki in vojaki.
Kako o zabodel prijatelja.
Mlad nemški vojak, ki je odšel prostovoljno na bojišče v Francijo, poroča sledeče o tragični smrti svojega prijatelja, trgovca Puschte:
Zgodilo se je po noči na predstraži. Dogodek je zahteval življenje mojega hrabrega prijatelja in je bil za-me najbolj pretresljiva epizoda med vsemi, kar sem jih doživel tekom te strašne vojske. Že 14 dni se nahajamo vedno v isti poziciji in vsak dan grem z dvema ali tremi tovariši v okolico na poizvedovanje. Vedno vprašam, kdo hoče z mano in, vedno se jih o-glasi dovolj. Tokrat se je priglasil tudi trgovec Puschte in res sem vzel seboj njega in še dva druga. Ostale sem potolažil na jutri. /Najprej sem vse tri točno informiral o vsem, kako morajo postopiajti. Nato smo odšli previdno in oprezno po neki nevarni poti v temno noč. Hotel sem priti do potoka, kjer sem bil že prepričan, da ni sovražnika. Toda to pot je prišlo pa drugače. Sto metrov pred potokom sem rekel Puschti, naj gre 2d metrov na desno in se vleže v svrho varstva. Drugega moža sem poslal na levo. Sam sem se plazil s tretjim previdno proti potoku. Prisluškoval sem neprestano. Vse je bilo mirno;. Meter za metrom sva se plazila naprej — kfair zaprasketajo z vso silovitostjo strojne puške. Obležala sva, kakor da bi na-
tedne ni pričakovati nikake nevarnosti, zlasti ker tudi na zapadnih in izhodnih bojiščih ni padla nikaka odločitev. Predno pa konča Italija svoje priprave, s» lahko zgodijo na bojiščih tako znamenite reči, da si bomo končno lahko na dobro oddahnili.
Pomirljiva vest italijanskega časnika o politiki Italije.
Milanska Perseveranza“, konservativen list» ki sicer ni posebno razširjen, ki pa ima, osebne zveze z merodajnimi rimskimi politiki^ izjavlja:
„Taponci naj pridejo ali ne; eno je gotovo, da sunejo Rusi, Francozi in Angleži preje računati na pomoč japonskega mikada, kakor pa na pomoč Evrope. Govorimo o Italiji. Kar se /tiče Rumunije, bo storila, kakor se ji bo ljubilo, sama ali v družbi z drugimi, če bi se res oživila balkanska zveza, za katere obnovitev se velesile trojnega sporazuma toliko trudijo. Mi dvomimo, da bi se to posrečilo. Italija bode delala izključno italijansko politiko.“
Voditelj italijanskih katoličanov o vojski.
Iz Rima se poroča: Grof della Torre, predsednik ljudskega društva italijanskih katoličanov, je ria nekem shodu katoliške organizacije v Rimu podal razloge, v sled katerih nikakor ne kaže, da bd se {italijanski katoličani kar hitro pridružili kaki struji, katera zahteva, naj se Italija takoj udeleži svetovno vojske. Govornik se zavzema za pogojno [nevtralnost Italije, katera naj obstoji v tem, da Italija še le tedaj poseže v boj, ko bodo njene koristi to neobhodno zahtevale.
Demonstracije proti vojnim hujskačem r Italiji.
V Turinu, Benetkah in Milanu so se vršila pretečeno nedeljo in pondeljek velika socijalnodemo-kratična zborovanja, na, katerih so bile sprejete resolucije, ki obsojajo vojne hujskače ter se izrekajo za trajno nevtralnost Italije. .
Italijansko posojilo.
„{Agenzia Stefani“ poroča: Iz poročil, ki jih j« dobilo .generalno ravnateljstvo italijanske banke, ki pa vsekakor Še niso popolna, izhaja, da je na nacionalno posojilo v znesku 1000 milijonov; lir podpisanih že več kot 1300 milijonov lir. K temu uspehu so pripomogli bančni zavodi, ki so se 'združili v garancijski konsorcij, s svoto 200 milijonov lir.'
Mobilizacija v Rumuniji.
„Petit -Parišien“ javlja: V najkrajšem času jo pričakovati mobilizacije v Rumuniji. 330.000 mož je že za konec februarja poklicanih pod orožje. V aktivni službi se nahaja sedaj 85.000 mož. V, kratkem času bo imela Rumunija 600,000 mož pod orožjem; od teh je 450.000 mož linijskih čet.
Rumunska „Narodna Liga” —
sestra srkske „Narodne Obrane^
Kakor v Srbiji „Narodna Obrana“ deluje , za združitev vseh Srbov, tako v Rumuniji pospešuje ve-likorumunsko propagando takozvana „Narodna Liga.“
Ojgrski državni poslanec, Vasul Mangra, rodom Rumun, piše v listu „iSzabadsag“ o velikoru-munski propagandi : „Rumunska „Kulturna Liga“ sedaj nastopa brez1 krinke ter si je nadela ime „Narodna Liga (zvezai)“. Ta organizacija sedaj javno pripo-znava, da -(se bavi z zunanjepolitičnimi zadevami in da (je njen glavni cilj podžigati velikorumunsko gibanje med sedmogrlaškimi Rumuni. Njena voditelja
ju zadela strela. Francozi streljajo previsoko. Med strašnim streljanjem, ki je žvižgalo neprestano, sva se plazila kakor želve po vseh štirih nazaj. Bile so strašne minute. Zdele so se mi kakor večnost .... Tu smo1' prišli konečno do nekega kritja in rešeni smo bili . . .
Toda nesreča nas je vendar le doletela. Vojak, ki je bil ob moji strani, me je sunil v bok in mi za klical prestrašeno:	„Gospod podčiaistnik, že prihaja
eden!“ Rekel je, skočil po konci in že se je zadrl njegov bajonet v levo prsno stran (dozdevnega Francoza.. Ta se je zgrudil s klicem: „,,'Saj sem vendar jaz.“ Ah, ta klic me je zadel tako, da sem si mislil, da mi na mestu poči srce in da mi otrpne Ikri po žilah: bil je klic, obupni (klic mojega prijatelja Puschte. Skočil je proti nama od strani in je najbrže preslišal šo klic: „Stoj!“, vsled česar sva ga imela za sovražnika, posebno, iker si je vzel čelado z (glave . . . Vzela sva hropečega tovariša s seboj. Francozi so neprestano pošiljali kroglje za nami, a k sreči niso zadeli. Dvakrat sem s solzami v očeh vprašal prijatelja, Če je nevarno ranjen in dvakrat mi je odgovoril:	„Ne
vem;" Ko pa sem ga vprašal nato tretjič, je vzdihnil: „Ljubi Bog, vse je končano!“ V daljavi 600 metrov od Francozov sem dal umirajočemu tovarišu nekaj črne kave. Podpiral sem mu glavo in ga skušal tolažiti, kolikor je pač Šlo. Zašepetal je Še par besed, tiho, čisto tiho — da jih nisem mogel razumeti. Nato je izdihnil svoje mlado življenje. Spulstil sem ga počasi na tla. Poleg njega leži vojak Bi . . ., ki ga je ▼ strašni pomoti zabodel, zakriva svoje lice, vpije kakor da bi zblaznel in joka kot nedolžni otrok!
Tato J unese u in Filipeseu sta najbolj glasna voditelja rusofilske struje. Oba poznam osebno. Cilji gN*-rodne Lige“ so popolnoma istovetni z idejami velikosrbske »^Narodne Obrane.“ Kdor je torej član te ru-munske organizacije, ta zakrivi javno izdajstvo domovine."
Izkustva dosedanjega vojskovanja.
Tržaška „Edinost" prinaša iz peresa podinar-šala Cvitkoviča sledeči zanimivi članek, ki se ozira posebno na srbsko in francosko bojišče:
. . Naše vrhovno vojski no vodstvo je bilo prisiljeno poslati svoje glavne sile na severno bojišče, proti močnemu nasprotniku. Kar je ostajalo, naj bi vezalo sovražne sile v Srbiji — naloga, lei se je dala ofenzivno ali defenzivno rešiti. Izdatneji način je pa ofenziva. Takoj ob začetku se je pokazal južni naš nasprotnik: jako podjeten. To se je še bolj pokazalo pozneje z njegovimi vpadi v Srem in v Bosno. Mi smo' seveda nasproti takemu nasprotniku stremeli za tem, da* prenesemo vojno na njegovo ozemlje. Na o- ■ f en živi v Srbiji je imela tehnika vojskovodstva, u-metnost v vodstvu operacij rešiti najtežje naloge. — Razmere v deželi, id jih treba* posebno uvaževati, — bojna sila za svojo eksistenco borečega se naroda, sa .v visoki meri uplivale na izvajanje ofenzivne naloge naše vojske. Neznansko težavno je bilo, držati se meje med nalogo vezanja issvražnika in med nalogo za premaganje njegove vojne sile. — Ker je občinstvo precej v nejasnem, bo morda umestno, ako v ilustracijo militarističnih vprašanj, tičočih se Srbije, opozorimo na izkustva ob okupaciji Bosne in Hercegovine v letu 1878. Toda, zgodi naj se to z izrecno pripombo, da vsebuje okupacija nalogo, ki seza za korak dalje, nego naloga vezanja in premaganja sovražnih čet. Tu našteva avtor bojne sile, ki so bile generalu Filipoviču ob začetku operacij na razpolago, v naslednjih izvajanjih pa operacije na francoskem bojišču, pri čemer pa izrecno naglaša, da dela to le, v kolikor je ion zamogel slediti dogodkom po vesteh y časopisih.
Posebno interesantna karakteristika — pravi — sedaj nastopivšega oblegovalnega postopanja je na primer, da,si sovražnika stojita na mnogih krajih le v razdalji 30—-40 korakov!. ;Nemci se poslužujejo za nadaljno postopanje podkopa — to je: zakopavajo se čim najbolje do sovražne fronte. V časih poizkušajo celo, da bi sovražni strelski jarek z mino razpršili V zrak. Na podporo artilerije/Nemci večinoma ne morejo računati, ker obstoji nevarnost, da bi zadevali še svoje lastne čete. Vendar pa imajo Nemci bližnje sovražne jarke vedno pod artilerijskim ognjem. Francozi postopajo baje nasprotno; pri nočnih napadih in protisunkih puščajo svoje ljudi preko odprtega polja, kar je spojeno z velikanskimi izgubami.
Predrzno bi bilo, ako bi hoteli sedaj napovedovati rezultat bitke, ki vihra sedaj na-Francoskem. A toliko pa je gotovo, da se zapadni del fronte zdi prijatelju in sovražhiku važneji, nego pa izhodni del. Sredini fronte se sedaj *— kakor se zdi — posveča manja pažnja,
Kako da je prišlo do tega, moremo sklepati iz razmerja med bojnimi silami na kopnem in na morju. Angleži delajo vse napore, da bi od naorske strani Belgije povzročali Nemčiji skrbi za njene zveze. — Cesto so podpirali od morske strani napade in boje čet na Kopnem in so se celo oglašali z grožnjami, da eventuelno izkrcajo v Belgiji svoje čete. V Nemčiji poznajo prav dobro občutljivost Anglije .proti podjetjem v njeno ozemlje. Podjetja podvodnih čolnov v angleška pristanišča in proti angleškim ladjam, podjetje proti S e arbor o uigli-Hartle p ol dine 10. decembra je menda večinoma pripisati na ta račun.
Obilica izkustev in zaključkov; je, ki iz vojne 1. 1914 svetijo tja čez v novo leto. Tičejo se organizacije, izpopolnjevanja, nadbmešičeva/nja vseh vrst, toliko vzdrževanja vojske in načina in vodstva operacij v velikem in malem, njihovega! trajanja in razvoja, kakor tudi načina boje, kb nastajajo iz celote. Ko bo do nekoč šteti v vojni zgodovini število bojevnih dni vojne leta 4914, bo treba pač vojne dni multiplicirati s tremi, ker so se bojevali na treh bojiščih in brez prenehanja, celo med marši naprej in nazaj.
O	nenavadno veliki vlogi, ki jo igrajo železnice v tej vojni, bodo morala pozneje — ko bomo smeli več vedeti o tem — poročati posebna poglavja.
Podmaršal Cvitkovič zaključuje : Ena beseda iz leksikona jezikovnega izraza najbolj žge na jeziku: beseda ta je — odločitev. Se se ta beseda ne razumeva popolnoma. Kake odločitve na malem delu orjaške fronte občuti ta poslednja le malo ali nič. Le svota odločitev druge tik za drugo bi mogla dovesti končno do zaželjenega cilja. Ta svota pa se, žal, —■ ker sta fronti tako žilavi, tako trdovratni — da laglje dose-zate le na oddaljenih krilih. Dokler ne dozori, se vedno ponavlja umikanje, ki tako silno zavlačuje to vojno. Ni "dopustno, da bi tu igrali proroka — preostaja le čakanje. Naj bi naši vojskovodje našli ključ do rešitve tudi tega zadnjega vprašanja, naj bi sreča povsod spremljala njihove poti!“
Maribor, 14. januarja.
Na ^se vernem Rusko-Poljskem, ko-, der Hindenburg s svojo armado prodira proti Varša-vi, se vršijo boji med Rusi in Nemci za vsak korak zemlje. Na izhodni strani Loviča so nemške in /ruske postojanke po nekod le po sto korakov oddaljene druga od druge. Nemci pritiskajo z velikim naporom na ruski armadni 'zid, Rusi pa se le polagoma umikajo. Rusi so, kakor poroča že vojna zgodovina, veščaki v umikanju. Iz poročil, ki so došla danes, se da sklepati, da stoje Rusi v ozemlju pri Loviču, v porečju Bzure in Ravke, 20 do 25 km pred — Varšavo. Nemci imajo na bojni črti, dolgi 165 milj, med izlivom Bzure in Nide. 15 do 18 armadnih zborov. Glavni boji se sedaj vršijo pri mestih K o z 1 o v in S o h a Č e v.
Ob spodnjem toku Nide, to je na južnem Rusk o - P o 1 j s k e m, so Rusi zbrali -Badnje dni prav velike bojne sile in pritiskajo z vso močjo proti nekemu kraju tostran Nide, ki je zaseden od avstrijske armade in je za nadaljni razvoj bitke v tem ozemlju važnega pomena. Ruska infanteria, podpirana z ognjem številne ruske artilerije, skuša) udreti v to našo postojanko. Do sedaj so bili vsi ti napori popolnoma brezuspešni. Avstrijski polki tvorijo pred rusko napadalno fronto živo skalo, ob kateri se odbijajo vsi sovražni napori.
V	avstrijskih postojankah v zahodni Galiciji in v Karpatih vlada večinoma mir. Radi goste megle in sneženih zametov, je mogoče le manjšim jčetam napadati nasprotne postojanke. O kakih večjih podvzetjih sedaj ni govora. P r z e m y s 1 si Rusi ne upajo več napadati.
V	Bukovini se je ruska fronta pomaknila do rumunske meje in do Ivznožja Karpatov. — Bukovinski karpatski gorski prelazi so še v našili rokah.
Rusi že iščejo zunaj svoje države pomoči. Iz Amerike so dobili po Canadian-Paci-fic-železnici čez Viktorijo in Britsko-Kolumbijo obilico topov in streliva. Ta vojni materijal je došel te dni v Vladivostok. Iz tega se vidi, da ruski kolos sicer ima dovolj živega vojnega materiala, a maga-cini s topovi in strelivom so se že začeli prazniti. — Novejša poročila tudi pravijo, da potujejo francoski generali Pau, Castelnau in Gallieni čez Skandinavijo na p o 1 j s k o bojišče. Kakšen namen ima. to potovanje, se še bo videlo.
Uradno nemško poročilo z Izhodnega bojišča.
Berolin, 11. januarja.
Položaj v Izhodni Prusiji in na Severnem Poljskem je nespremenjen.
Vsled neugodnega vremena tudi napadi nemških čet na Poljskem, zahodno od. reke Visle, le počasi napredujejo.
Rusko uradno poročilo.
Berolin, 13. januarja.
List „Tageblatt“ poroča iz Milana:	Ruski ge-
neralni štab poroča z dne 12. januarja,' da so Nemci v noči od 9. na 10. januarja brez uspeha poskušali, rusko bojno Črto na več mestih predreti. Nemške čete so bile od Rusov povsod odbite.
Neustrašeni poštni uradnik v zraka.
Med trdnjavo Przemysl in našo državo posebno pridno oskrbuje poštno zvezo zrakoplovec A. Kvas. Iz nekega gornjeogrskega mesta se korajžni zrako-plovee vedno dvigne in pluje y trdnjavo Przemysl. Polet Kvasovega zrakoplova) je tako natančen, kakor prihod vlaka. V Przemyslu, ,■ kakor tudi v ogrskem mestu, vedo pri minuti natančno, kedaj bo Kvas priplul. Vse radovedno pričakuje njegovega prihoda. — Polet tje in nazaj traja tri ure. Zrakoplovna spremlja njegov prijatelj Jožef Toth.
iiitFpie-sÉÉe bojišče.
Maribor, 14. januarja.
Znamenja kažejo, da stojimo najužnembo-j i š č u pred noyimi operacijami. Ob srbski in črnogorski meji so se pričeli manjši boji med prednjimi stražami. Srbija se z vso močjo ojačuje, istotako tudi naši. Mladi srbski zdravniki, ki so študirali v Svici in Franciji, so brzojavno poklicani domov. To je znamenje, da primanjkuje y Srbiji zdravnikov in da bodo iste v kratkem nujno rabili. Po Donavi in čez Solun dobiva Srbija iz Rusije, Anglije in Francije oja-čenja, strelivo in živila.
Uradno poročilo.
Dunaj, 13. januarja.
Avstrijski generalni Štab uradno poroča:	Na
kateri neznatni, v poizvedovalne namene služeči mejni spopadi.
Kjiauu v rt? in c ovira oojovanjo.
T- „ , .	,	12. januarja.
Po semkaj prispelem uradnem poročilu s Cetin-ja z dne 9. t. m., je v Crnigori zelo slabo, vreme — vsled cesar je bojevanje zelo ovirano. Vkljub temu pa razvijajo avstro-ogrski topovi živahno delovanje proti črnogorskim postojankam ob meji
Srbski zdravniki iv tujini morajo domov.
Srbski konzul v Ženevi v Svici je po naročilu srbske vlade pozval .vse tiste zdravnike, ki so končali svoje študije na Švicarskih ali francoskih uni-
verzah, naj takoj odpotujejo v Srbijo*.
ffemis-fnoslio bojišče.
Maribor, 14. januarja.
Vsa poročila, ki prihajajo x zahodnega bojišča, ooročajo soglasno, da se je pričelo na francoskem bojišču vnovič živahno gibanje na 'celi bojni Srti od Nieuporta ob flanderski morski obali notri do švicarske meje. Posebno srditi boji se bijejo na središču bojne črte pri mestih -Soissonu, Reimsu in Perthesu. Tudi \ celem gorovju Argonnen se vrše neprestani boji. Se celo na poplavljenem ozemlju v Flandriji so buknili spopadi, Bi spominjajo na čas, ko so Nemci začeli prodirati v fo ozemlje. Iz obsežnih nemških predpriprav v tem ozemlju sklepajo izvedenci, da nameravajo napraviti Nemci mogočen sunek na angleš-ko-francoste postojanke v Flandriji. V smeri proti Verdunu pa spravljajo Nemci tako velikansko število oblegovalnih topov, da je francoska) trdnjava Verdun zopet resno ogrožena, plasti vsled tega, ker Francozi niso mogli v Alzaciji uspeti in zdatno oslabiti nemške moči. Francosko vojno ministrstva je odposlalo tri francoske generale, in sicer generala Pau, Castelnau in Gallieni V ruski glavni vojni stan, da izdelajo skupno z ruskim generalnim štabom nov' bojni načrt. Francoski vrhovni poveljnik Jollre ima baje pripravljeno novo rezervno armado, brojeco 500.000 in
300.000	rezervnikov, s katero namerava ob ugodni priliki udariti na ono točko nemške bojne črte, ki jo 1)0 označil novi francosko-ruski 'bojni načrt.
Uradno nemško poročilo z zahodnega bojišča.
Berolin, 13. januarja.
Iz velikega vojnega stana, se poroča:
V okolici Nieuporta se je vršil hud artilerijski boj, ki je imel za posledico, da so morali sovražniki zapustiti, strelske jarke pri -Palingebrugu (kraj pred Nieuportom).
Sovražni napadi v kanalu old La Bassee so bili končnoveljavno odbiti.
Francoski napadi na La Boiselle 'in na višine pri Nouvreenu so bili odbiti.
Včerajšnjim brezuspešnim francoskim napadom na višine pri mestu Crouy je sledil nemški protinapad, ki ise je končal js popolnim porazom Francozov. Sovražnik je moral zapustiti višine severno-zahodno od Cu diesa in severno od mesta Crouy.
Nemški vojaki so zasedli dve francoski postojanki, ujeli 1700 Francozov, zaplenili 4 topove in več strojnih pušk.
Napad francoskih saperjev. v kraju južno od mesta St. Mihiela je bil uspešno odbit.
Nemške Čete so zasedle višine severno in se« verno-izhodno od Nomenya.
V	Vogezih je položaj nespremenjen.
Nemci oblegajo Bellort.
Curih, 12. januarja.
Curiški listi poročajo, da so se vsa prizadevanja Francozov, zabraniti obleganje francoske trdnjave Belfort, popolnoma izjalovila.
Ma morfu.
Razen „Zente“ se še nobena ladja ni potopila,
Avstriji sovražno časopisje je razneslo vest, da je bilo francosko brodovje v Adriji jako delavno in da je izgubljenih več avstrijskih vojnih ladij. Dne 13. januarja je izdalo poveljstvo avstrijskega vojnega brodovja uradno poročilo, v katerem se izjavlja: Od
16.	avgusta, ko se je potopila „Zenta“, se ni ponesrečila nobena avstrijska vojna ladja ali čoln ali zrakoplov. Noben mož načega brodovja ni bil ranjen. Res pa je, da je bil francoski podmorsld čoln „Curie“ uničen ter velika francoska vojna ladja „Courbet“ od 2 torpednih strelov močno poškodovana, -Od 3,. novembra naprej se razen imenovanega podmorskega Čolna ni nobena sovražna ladja več pokazala ob našem o-
južnem bojišču vlada v splošnem mir. -Vrše se le ne- brežju.
Angleška se odpove
Dardanelam.
Francoski listi prinašajo na prvem mestu razburljivo vest, da je Angleška opustila svoje dosedanje stališče v dardanelskem vprašanju. Angleška je še zadnje dni povdarjala, da se dardanelsko vprašanje z ozirom na angleške interese v (Sredozemskem morju dotika življenjskih interesov 'Anglije in nasproti ruskim diplomatom ise je Anglija sklicevala; še na zgodovinske boje, katere je morala izvojevati za Dardanele. Anglešklo) diplomacija je ponovno povdarjala, da Angleška ne bi nikdar mogla privoliti v neomejeno nadvlado Rusije nad Dardanelami.
Sedaj pa je prišel te dni ruski poslanik v Londonu it državnemu tajniku Sir Grey ju in mu izročil pisanje, v katerem se Rusija sklicuje na to, koliko je tekom vojske žrtvovala za svoje zaveznike in prosi, naj bi Anglija pod gotovimi pogoji priznala — rusko nadvlado nad Dardanelami. Po večkratnih razgovorili med poslanikom in Greyjem je angleški državni tajnik izjavil, da bo Angleška svoječasno pod gotovimi važnimi pogoji priznala Rusiji predpravico \ Dar-danelih.
Anglija zaplenila dve norveški bojni ladji.
Kristijanija, 13. januarja.
Norveška vlada je izdala na norveški državni zbor uradno poročilo, da je angleška vlada obe o-klopnjači, ki sta bili v Angliji zgrajeni za Norveško, zaplenila.
Turki obstreljujejo rusko
mesto.
Berolin, 14. januarja.
v London /so došla neuradna -poročila, ki pravijo, da je turško črnomorsko brodovje obstreljevalo rusko pomorsko mesto Makrali, ki leži na južni strani Batuma. Pristaniške utrdbe so porušene, vse ruske trgovske ladje, ki so se nahajale v luki, so se potopile. ________________________________
Turčija-iuslja-Ungllja-Frencijs.
Maribor, 14. januarja.
Na Kavkazu zadnje dni ni bilo posebnih iz-prememb. Turška poročila zanikujejo rusko poročilo o zavzetju A r d a g h a n a po iRpsih. Turki pa tudi pravijo, da Rusi niso porazili turške kolone pri Ar-daghanu in fSarikamišu ter da so se tam vršile samo manjše praske. Zato je težko reči, v katerih rokah je sedaj Ardaghan, ali v ruskih ali turških, Turška poročila pravijo, da se r u s k a kavkaška armada u -mika proti mestu Tiflis.
V ruski Perziji so imeli Turki že zopet srečo. Dne 12. januarja so zasedli važni mesti T ä -bris in Salmas.
V	Egiptu še ni prišlo do bojev med Angleži in Turki. Obla nasprotnika zbirata in urejujeta svoje čete. Indijski rodovi baje močno dezertirajo od' angleške armade h Turkom. Turški glavni stan za 'Palestino in Egipt je sedaj v Jeruzalemu, kamor dohaja dan za dnevom na tisoče mohamedbgiskih vojakov.
Blokada Dardanel po anglešlco-francoskem brodovju še dosedaj ni prinesla sovražnikom Turčije nobenega uspeha.
Mesto Täbris v turških rokah.
.Carigrad, 13. januarja.
Turški glavni stan uradno poroča:
Turške čete, ki podpirane po iperzijskih četah, prodirajo v pokrajini Azrerbeidžan neprestano naprej z namenom, da preženejo Ruse iz pokrajin, ki so si jih podjarmili. Dosegle so zopet novi velik uspeh. Zasedle so Včeraj (dne 12. januarja) mesti (Täbris in Salmas, dive zadnji ruski opiralni točki v tej pokrajini. Rusi, ki so prvotno nameravali .obe mesti trdovratno braniti, so ju pustili na cedilu in so se v neredu umaknili.
Oddelek angleških čet v Egiptu — Meharisti —
se je uda.1 turškim četam.
* *
*
Mesti Täbris in Salmas ležita v ruski Perziji, na tseveroizhodni strani velikega Urmia-jezera.
Jeruzalem turški glavni stan.
V	Jeruzalemu vlada zdaj tako vojaško življenje, kaikoršnega mesto že dolgo ni doživelo. VojakovJkar mrgoli. Neki angleški poročevalec poroča, da urijo in da vodijo turške vojake nemški častniki. V (Jeruzalemu biva glavni stan tiste turške armade, iki namerava operirati iz Palestine proti Egiptu. V svetih krajih, v katere so {romali pobožni romarji celega sveta, odmevajo zdaj vojaška povelja. Cuje se korakanje polkov. Po ulicah se razširjajo najrazličnejše govorice, ki razplamtujejo besnost mohamedancev| proti Angležem. Veliko pozornost je (povzročila govorica, 'da go ukradli Angleži kosti preroka Mohameda in da se zdaj vojskujejo zato, daj dobe prerokove kosti nazaj. Turške čete so vse dobro opremljene in dobro oborožene z najmodernejšim orožjem. Iz Carigrada v
Jeruzalem so prepeljali veliko min, pušk in streliva. Beduini v ozemlju, kji meji z Egiptom, so oboroženi z nemškimi topovi. Zelo močno .So utrdili Libanon, zasedle so ga turške čete. Utrdbe so zgrajene po najmodernejših vzorcih.
Grozen potres v Italiji.
Ni še pozabljen grozni potres v južni Italiji o Božiču leta 1908, ki je porušil mesto Mesino in ga iz-premenil v razvalino, kjer je našlo čez četrt milijona ljudi žalostno smrt. In že zopet prihaja iz Italije, te klasične dežele potresov, vest oj groznem potresu v torek, dne 13. t. m., okrog 8. ure zjutraj, ki je v e-nem samem mestu zahteval čez 10.000 .Vio ve škili žrtev. Več ali manj je vsled potresa prizadeta vsa južna in srednja Italija, poškodovanih je na tisoče naselbin, toda najhujše je prizadeto mesto Avezzano, ki je popolnoma razdejano. Mesto Avezzano leži ob železniški progi Rim—Solmona, oddaljeno od mesta Rima okrog 25 km in Šteje okrog 11.000 prebivalcev. — Potres je mesto tako porušil, da se ne najde v njem I oslopja, ki bi ne bilo razdejano. Grozen požar, ki je sledil potresu, je opustošenje Še izpopolnil. Izpod gorečih razvalin kopljejo italijanski vojaki) mrtva, ponekod ge pa tudi na pol živa trupla ponesrečencev, katere spravljajo v razne bolnišnice v Rim. Pogled na porušeno mesto je grozen. Vsled potresa je bila pretrgana vsaka zveza z nesrečnimi mestom. Razdejana je bila železniška proga, porušeno do tal poslopje železniške postaje in poslopje poštnega in brzoja-vnegai urada ter pretrgana brzojavna in telefonska zveza. V porušeno mesto je prišel italijanski kralj v spremstvu ministrskega predsednika Salandre In več drugih državnih dostojanstvenikov tolažit nesrečne preostale prebivalce. Kralj je obljubil ponesrečenim prebivalcem najizdatnejše pomoči.
Hudo so prizadeta tudi druga italijanska mesta kot Sora, Celano, Ajelli, Pescasserolli, Rim itd'. vr mestu Sori je zahteval potres 450 človeških žrtev, iu približno toliko v. Čelani. Tudi v večnem mestu Rimu je opustošenje precejšnje. Poškodovanih, je okrog 40 hiš in veliko cerkva. Soha. sv. Pavla na trgu riazza Colonara se je nekoliko nagnila na levo stran. Kunola cerkve St. Carlo di iCatinari je tako močno p oškodovana, da ,so morali cerkev zapreti. Soha sv. Pavla v cerkvi sv. Janeza na Lateranu se je porušila. Na cerkvi sv. Petra je pobita kakih 150 šip. Vobče se zatrjuje, da je bil potresni sunek, ki je trajal približno 35 sekund, tokrat mnogo silnejši,, kakor leta 1908. 'Potresni sunki so se v nekaterih krajih naslednje dni ponovili, pa ne s tako silo.
Nesreča, ki je zadela Italijo, je velikanska. Izgubljena bitka se da, kar se škode dostaje, primerjati s to katastrofo. Udarila pa je ta katastrofa na Italijo v dnevih, ko jo je narodno navdušenje pretilo zasukati v bojni vrtinec. Italiji je pretila nevarnost, da izgubi v svojih političnih težnjah pod nogami trdna, realna tla. In tedaj je naravna velesila stresla zemljo južne in srednje Italije, tla so se Krčevito zamajala, zgradbe porušile, ljudje zastokali.
Obsodba'župnika Svatona
n* z volja v IjVna.
(Izpred vojaškega sodišča.)
Obsodba župnika Svatona, s katero je bil obsojen na eno leto težke ječe in o kateri zadevi smo že kratko poročali, je bila razveljavljena.
Tozadevno piše list „Grazer Volksblatt“ z dne
S.	januarja t. 1. sledeče:
Dno 24. oktobra 1914 se je vršila v Celovcu obravnava graškega deželnobranskega divizijskega sodišča, v kateri je bil obtožen upokojeni župnik Jožef Svaton v Škofičah na Koroškem po § 65 hudodelstva motenja javnega miru in reda. Zagrešil je baje imenovano hudodelstvo z raznimi, državi sovražnimi izjavami, v katerih je na razdražljiv način govoril o Srbih kot bratih, osobito v pridigi, katero je imel on dne 26. julija in :v kateri je pozival, da se naj opravijo molitve za, Srbe.
Zaslišanih je bilo veliko prič, Svaton je bil spoznan za krivega in obsojen na, eno leto težke ječe.
Zoper omenjeno razsodbo (je vložil zagovornik Svatona, ljubljanski odvetnik, dr. ‘Pegan, ničnostno pritožbo n'at najvišje deželnobransko divizijsko sodišče na Dunaju.
V	seji dne 19. decembra; 1914 je pa najvišje de-želnobransko (divizijsko .sodišče, ko je temu pritrdil še tudi generalni vojaški odvetnik, ugodilo ničnostni pritožbi župnika Svatona, je razveljavilo obsodbo in vrnilo celo izadevo deželnobiransKemu divizijskemu sodišču v Gradcu nazaj s pozivom, da odredi novo razpravo. !Ta sklep utemeljuje najvišje deželnobransko divizijsko sodišče sledeče:
V	ničnostni pritožbi se navaja vizrok mičnosti po § 358 vojaškega kazenskega reda, ker je krivdo-rek sodišča, češ, obtoženec je pridigoval v župni cerkvi Sv. Jurija na Koroškem dne 26. julija, „Ida je vojska zoper Srbe, naše brate“, nejasen in nepopo-len. Ni vse eno, v kakšni zvezi ,se< govori o vojski zoper brate, Srbe. To zvezo bi bilo moralo sodišče prve inštance najpoprej dognati in isicer ne le samo v odredujočem delu, ampak tudi v utemeljevanjih obsodbe. V utemeljevanju se pa navaja, da je obtoženec h sklepu svoje pridige, obrnjen proti novomašniku, rekel, kakor je sam priznal, daj naj moli novomašnik
za sebe, za svoje stariše, za cerkev, za papeža, za cesarja, prestolonaslednika in, ker je razglašena že tudi mobilizacija in bo prišlo do vojske, za uspeh naših vojakov, ki morajo iti v boj zoper sovražnika, ki se tudi imenuje naš brat. V utemeljevanju obsodbe se tudi navaja, da je ta zagovor obtoženčev več po imenu navedenih proč potrdilo.
Ker se mora smatrati odrednjoči del obsodbe in razloge obsodbe kot enotno celoto in se morejo dejstva, ki so odločilnega pomena, reševati tudi v razlogih obsodbe, se ne more smatrati v tem, aa v odredbenem. delu obsodbe ni navedena zveza, nikakšna nepopolnost.
Toda sodišče prve instance ni onih besed obtoženčev ih, 'katere je izrekel pred inkriminira/nimi besedami, upoštevalo in presojevalo, ko je določevalo smisel in pomen pridige obtoženčeve. Osobito se ni bavilo z vprašanjem, v kakšni logični zvezi so bile inkriminirane besede z onimi stavki, katere je obdolženec T oprej izrekel, nadalje ni prerešetovalo vprašanja, je-li imel obtoženec zavest, da. s svojimi besedami podžiga k sovraštvu ali k (zaničevanju, kar je venjdar za presojo subjektivnega ugotatvljenja hudodelstva po § 65 neobhodnn potrebno. Vsem pravilom, tolmačenja pa bije v obraz, če bi se hotelo iz celega govora, ki tvori enotno celoto, iztrgati eden posamezni stavek in če bi se hotelo smisel in pomen stavka edino le dognati iz besedila. Sodišče, ki mora dognar ti smisel in i omen izražene misli, ima v prvi vrsti nalogo, da preskuša vse to v zvezi z drugimi izraženimi misli ter d!a( upošteva tudi vse okolščine, ki so v zvezi z inkriminirano izjalvo. Iz navedenih vzrokov se torej v smislu § 558 ugodi ničnosti pritožbi, razsodba se razveljavi, in vsa zadeva ;se v svrho nove obravnave vrne deželnobranskemu divizijskemu sodišču.
Deželnobransko divizijsko sodišče je nato izpustilo župnika Svatona iz preiskovalnega zapora in je izjavilo z ozirom na to. da ni ugotovljen čin hudodelstva, da ni pristojno (kompetentno) ter je odstopilo vso zadevo celovškemu državnemu pravdništvu, kjer se bo župnik Svaton zagovarjal le zaradi prestopka po § 305.
izhaja v póndeljek in petek.
Straža
stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 R, za četrt leta K 2 50, za 1 mesec 1 K. Straža
radi svoje časuprimerne vsebine postaja vedno bolj ogledno glasilo slovenskega ljudstva. Straža
vabi vse spodnještajerske in koroške Slovence v krog svojih naročnikov.
Straža
bi ne smela manjkati v nobeni premožnejši slovenski hiši.
Straža
se naj zahteva po vseh gostilnah, trafikah in trgovinah.
Za Stražo
naj agitira vsak zaveden Slovenec ! — Na delo za razširjenje Straže!
Kdor še ni obnovil naročnino za Stražo, naj to takoj stori!
Naslov za naročila:
Upravni št vo »Straža« Maribor
Raznoterosti,
■i* Župnik Franc Slavič. 'Pogreb umirovljenega župnika Franca Slaviča se je vršil dne 13. t. m. pri Sv. Lovrencu pod Pohorjem. Udeležilo se ga je razun 4 bratov, posestnikov v domači župniji Sv. Križa na Murskem polju in v ljutomerski župniji, ter drugih sorodnikov obilo ljudstva šentlovrenške župnije in župnije Sv. Antona, kjer je bil rajni, potem, ko je bil služboval na več krajih naše škofije, celih 20 let žup-
nik.	Pri pogrebu je bilo tudi domače učiteljstvo ter županstvo trga Sv. Lovrenc in drugih občin domače župnije. Pevski zbor je zapel pod vodstvom g. učitelja Saca pa domu in na pokopališču dve ganljivi ža-lostinki. Duhovnikov je bilo pri pogrebu devet, med njimi nečak rajnega, č. g. kaplan Janko Slavič iz Vojnika. Mjajševal in kondukt je vodil č. g. profesor bogoslovja 'dr. M. Slavič iz Maribora, pridigoval je pa č. g. župnik G. Zernko od Sv. Marije v Puščavi. Rajni g. župnik — star 66 let — je bil vedno zdrav in krepak, zadnje mesece ;se je nekaj prehladil in se zdravil nekoliko časa pri usmiljenih bratih v Gradcu, potem pa doma pri 'Sv. Lovrencu. Par dni pred smrtjo še je bil v Mariboru pri zdravniku in v cerkvi Matere milosti, kjer je opravil svojo pobožnost. U-mrl je pa nagloma na vodenici dne 10. t. m. predpoldne. N. p. v m.!
Kardinal van Rossum — zbolel. Kardinal
van Rossum je že par dni bolan,, vendar pa se je njegovo zdravstveno stanje že zboljšalo. Danes zjutraj ga je napadla mrzlica. Splošno stanje je zadovoljivo. Papež se je o stanju bolnika informiral potom državnega tajnika Gasparrija. Cesar Franc Jožef in nemški cesar sta brzojavna zaprosila za informacije o stanju
bolnika. — Kardinal van Rossum je ferii papežev odposlanec na evharist.čnem kongresu 1. 1912. na Dunaju.
401etnico duhovništva je obhajal dne 14. januarja v Gorici dr. Anton Gregorčič. 'Jubilant je star sedaj 64 let.
Promoviral je na graškem vseučilišču dne 12. januarja g. Josip Lovrenčič, Član „Zarje“, za doktorja iilozoüje.
Glasbenik Anton Forster umrl. V Trstu je u-mrl sin slovečega skladatelja Antona Forsterja slavni glasbenik Anton Forster. Rojen leta 1867 v Senju na Hrvatskem in se je izobrazil najprej \pri svojem očetu, potem na različnih zavodih. K zadnjemu je bil profesor na Musical College v Chicagu, kjer je imel najkrasnejše uspehe.
Poroka. C. in kr. nadporočnik v rezervi Janko Leskovšek, profesor v Mariboru, se je poročil v Poli z gdč. Marijo Cvetko.
Časopis za zgodovino in narodopisje. Izšel je drugi zvezek 11. letnika z izredno zanimivo vsebino, o kateri bi moral biti poučen vsak zaveden Slovenec.. Dr. Gruden objavlja fragment iz zgodovine ogrskih Slovencev, ki ga je našel pokojni dr. Franc Ivano-czy v Tišini o priliki cerkvene vizitacije v podstrešju gornjelendovske cerkve. Spisan je napis: „Starine železnih in èalajskih Slovenov.“ V Malih izvestjih objavlja dr. Pivko: „Ali je bil Samo slovenski vladar? dr. Kovačič: Cerkev sv. Jožefa .pri Mariboru. Med ocenami je LjubŠeva ocena Kovačičeve knjige: Nad-župnija sv. Križa pri Rogaški Slatini.
Dijaški list „Mentor“ razpošilja svojo 8. in 4. številko. List se od leta do leta povzdiguje ter postar ja odličen poljudno-znanstven list, ki nedijaka ravno tako zanima, kakor dijaka. Čitatelj le obžaluje, da si prof. Omerza priobčuje v listu svoje prevode. Toda uboštvo v naročnikih za 'enaka dela gotovo opravičuje to za Čitatelja neprijetno dejanje, saj mora tudi iz istega vzroka Čitatelj z veseljem prenašati v „Dom in Svetu“ dr. Debevčevo prestavo Danteja. (Vsebina sedanjega zvezka je:	Najnovejši pojavi v obrazovalni
umetnosti. — Smotrenost v umetnosti. — Homerjeva Iliada. — Paberki po naših srednješolskih čitankah. — Tri vprašanja, v— Na Ruskem. — Drobiž..
Peti zvezek „Svetovne vojske“ je ravnokar izšel in vsebuje tri krasne izvirne celostranske slike: Boj „Zente“ in „Ulana“ s francoskimi ladjami, Boj med nemškimi in angleškimi ladjami v Severnem morju, Skrb za ranjence v vojski. Razun tega ima tudi umetniško prilogo s sledečimi slikami:	Železniški
most, ki so ga Rusi pri umikanju razstrelili, avstrijski pionirji pa tekom dveh dni zopet popravili; Avstrijski top obstreljuje v utrjenih postojankah se nahajajoče Ruse pri Rzeszowu ; Za boj pripravljene avstrijske bojne ladje; Ujeti ruski vojaki in špijoni čakajo na nekem polju v Galiciji, da bodo odpeljani. —
Vsébi’a je v resnici zelo zanimiva. — Lep-, zemljevid Evrope, ki bo priložen enemu prihodnjih sešit-kov’ „Svetovne vojske“, je v delu, ne moremo pa še povedati, kateremu seš.tku ga bo mogoče priložiti. Za naročnika te knjige se vsakdo še vedno lahko prijavi, tudi če je že nekaj sešitEov posebej kupil in se mu bodo ti sešitki odšteli od naročnine, ki znaša za četrt leta (šest sešitkov) 3 K. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Izšel je prvi zvezek „Domače knjižnice.“ Vsebina je zelo zanimiva. Posebno bo ugajal vojni roman „Železno leto.“ , Poverjeniki imajo 10% popusta. Letno izide 12 zvezkov, vsak v obsegu 128 strani po 3C? vin. Pišite takoj po prvi zvezek, dobite gta zastonj. Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci, Štajersko.
J * Slovenska Krščansko-Socialna Zveza za Štajersko v Mariboru je imela v torek, dne li2. januarja, odborovo sejo, v kateri se je med drugim razpravljalo o raznih društvenih zadevah, osobito o občnih zborih včlanjenih društev. Glej o tem predmetu naslednjo notico! Včlanjena društva in posamezne člane prosimo, naj odračunajo kmialu svojo članarino, ki znaša za posamezne osebe 2 K, za društva pa z ozirom na število članov 2 ali več kron.
*	Sklicanje društvenih ohčnih zborov. Slovenska Krščanskosocialna Zveza za Štajersko v Mariboru naznanja svojim članicam glede občnih zborov naslednji sklep odborove seje:_ Občni zbori naj se tudi letos ob pravem času skličejo. Ako ni doma predsednika ali podpredsednika, naj skliče občni zbor najstarejši društveni odbornik. V odbore se lahko volijo tudi tisti, ki so na bojišču. Na tem zborovanju se lahko predava o tvarini, katero priobčuje „Vestnik“ Slovenske Krščansko-Socialne Zveze, ker osrednji odbor v Mariboru ne bi mogel ustreči želji po govornikih.
*	Družba sv. Mohorja. Nabiranje udov morajo poverjeniki sklopiti z mesecem februarjem. Naša narodna čast zahteva, da skrbimo posebno letos za druž-bine člane. Skušajmo obdržati družbo na dosedanji višini !
*	Obsojeni posojilnični tajnik. Tajnik nemške posojilnice v Vičavi pri Ptuju, 461etni Anton Hackel, je dne 15. julija 1914 iz posojilnične blagajne na nevoljen način odnesel 3000 K. Da bi sumnja ne padla nanj, se je Hackel peljal nekega dne v Maribor, kjer je na pisalnem stroju napisal pismo na društvo Südmark, v katerem naznanja omenjenemu društvu, da nek dober prijatelj pošilja društvu 1000 K pod pogojem, da dobi to svoto tajnik Hackel kot brezobrestno posojilo. Südmarka je bila s tem pogojem zadovoljna in je poslala Hacklu dotično svoto. Ta je takoj začel denar izdajati v veliki meri. Ko se je vršila pri
posojilnici natančna revizija, se je dognalo, da manjka v blagajni 3000 K. Hackla so takoj prijeli. Od u-kradenega denarja je izdal že 1700 K. Dne 9. januarja je stal Hackel pred izjemnim sodiščem v. Mariboru, Obdolženec je deloma priznal tatvino. Obsojen je bil na eno leto težke in poostrene ječe. Cas preiskovalnega zapora se vračuni. Obsojenec je kazen spre-
jel.
„Agro-Merkur.“ Dne 4. aprila, 1914' so bili pred ljubljanskim deželnim sodiščem rajdi kride obsojeni na štiri mesece zapora sledeči člani načelstva zadruge „Agro-Merkur“ v Ljubljani, ki je prišla v kon-kurz:	bivši predsednik kranjske trgovske zbornice
Josip Lenarčič, odvetniški kandidat dr. Gr. Žerjav in ravnatelj zadruge Rozman. Obsojenci so vložili proti obsodbi ničnostno pritožbo, katero pa je najvišje kot kasacijsko sodišče zavrnilo.
Zagrebške novice. „Hrvatska)“ javlja, da bosta kanonika dr. Premuši in clr. Lang imenovana pomožnim Škotom. — Ban je razpustil vsa srednješolska slovstvena in prosvetna društva, izvzemši škautssah.
imenovanja j/ vojaški službi. Dr. Andrej Arn-šek, član „Zarje“, 'ki se nahaja o‘d vsega početka na bojišču, je imenovan za višjega zdravnika. Istotako je asistenčni zdravnik v rezervi pri 87. pešpolku, prideljen 12. uianskemu pliku dr. Ivan Rajšp imenovan za višjega zdravnika.
* Odlikovanja. Srebrno svetinjo za hrabrost L vrste so si priborili pri 47. pešpolku: iOrožniški stražmojster Valentin Böhm, prideljen 47. pp., štabni narednik Ivan Kohlweiß, četovodja Henrik Koehler, Norbert Hötzi, Alojzij Pronegg, Franc Pučko, Maks Unger, četovodja sanitetni podčastniki Anton Sotlar in desetnik Franc Rozman. — Pi r i 87, p e š p o-l k u : Kadet v rez., Bela Drinczer, štabni narednik Ivan Janžek, rez. kadetaspirant Fran Frantzi, četovodja Hnton Rozman in desetnik Martin Štor. — Pri 7. lov. polj. bataljonu: Orožniški Stražmojster Frano Zenišek, prideljen 7. p. lov. bat., podlovoa Tomaž Hribar in Peter Neuman, rez, p odlove c Ivan Mikuž in vodja patrulje, Miha Dobrin. — P|ri 8. polj. lov, bataljonu: Praporščak v rez., Fr. Haager, štabni narednik Adolf Glanzier in četovodja Dragotin Berner. — Pri 5. dragonskem, polku: Stražmojster Vilko Kiener, Fran Ruber n ač, četovodja Fran Wolf m dragonec Martin Ens. — Vojaški zaslužni križec III, vrste z vojno dekoracijo sta si dalje priborila: major Josip Bubnik, 40. pešpolk in stotnik Bogumil Burnik, 33. polj. top. polk, Najviiš-je pohvalno priznanje pv nadporočnik Leon Smole,
13.	polj. havb. polk, — Za svoje prezaslužno službovanje in hrabro obnašanje pred sovražnikom je bil izvanredno imenovan za majorja stotnik Vilko Medicu s, 87, pešpolk, — Pri 9. polj. top. polku so
b.li odlikovani s srebrno svetinjo za hrabrost I, vrste: nadognjičar Zmagoslav Hipfl, četovodja Ferdo Mitter, desetnik (telefonist) Fran Lederer in voz. prvi mojster Hermann Schaflechner ; s srebrno svetinjo za hrabrost II. vrste pa: nadognjičar Alojzij Dienel, og_ njičar Peter Rohrer in Ivan Voller, četovodja Val. Serajnik, desetnika Franc Lang, Ivan Tscbermutter, prva mojstra Štefan BermožiČ, Engelbert Veit, voz. prvi mojster Bischof in voz1, kanonir I|van Kna.-lič. — Pri 8, polj. to p. polku je dobil srebrno svetinjo I. vrste: Poročnik v; rez., Rudolf Sehadin-ger. — Pri 47. pešpolku so dobili srebrno svetinjo za-hrabrost, II. vrste : narednik Rtudolf Muhr, četovodji Dragotin Bund, Franc, Strohmeier, rez. desetnika Fran Friedl-, Fran Hasenohrl, poddesetniki Pankrao Gorjup, Fran Müller, Josip Schwarz, pešci Fran Binder, Anton Dobaj, Fran Hackel, Ivan Kurzr mann, Josip Lamprecht, Alojzij Raneker, Ivan Riedl, Henrik S e. dl in častniški sluga Zmagoslav Dreißger.
— P r i 87. pešpolku so dobili svetinjo II. vrste: Poročnik v rez., Josip Römer; kadet v rez., Josip Bitenc; narednik Fran Kraj šok, četovodja Matija Gajšek, Rihard Kukovič, Marko Mihelin, I|van Janžekovič, Alojzij Stampfer, Josip Žnidarič,P desetniki Edmund Herzog, Avgust Krenker, Ivan Vrečko; pešci Josip Borovšek, Anton Kokol, Fran Kosi, Blaž Kramer, Alojzij Mililj, Vilko Petek, Dragotin Rakovac, J. Vrečko, Frane Zemlič, Matija Zorič in orožniška straž-moistra Alojzij Kočar in Josip Hlubek, prideljena 87. pešpolku. — Pri 7. polj. lov. b a tal join n: svetinjo II. vrste: rez, četovodja Julij Novak, rezerv, podlovee Alojzij Dolenc, rez. vodja patrulje, F. Bonča, lovci Peter 'Adam, Josip Deak, Martin Dernovšek, Anton Fon, Anton Jassnik, Fran Kosec, Ivan Mišič, Ivan Pikon, Ferdo Sober, Anton Zorko in komp. trobentač Ivan Javornik. — Pri 8. p o I jv lov. bat.: svetinjo II. vrste: Podlovee Jakob Truppe in računski pomožni pis. Roman Pušnik. — Pri 9. polj. lov. bataljonu: svet'bijo II. vrste: Podlovee (polj. telegrafist) Fran Wtolfger. — Pri 20. p, olj. lov. bataljonu: svetinjo II, vrste : podlovee J.
J enaček in Ernst Hennig. — P r i 5. drag. polku: isto svetinjo: Praporščak Tassilo baron pl. Wimmersberg, stražmojster Josip Ivanzi, rač. podčastnik prve vrste, Fran Domajnko; četovodji Fran Posch, Jakob Rohr, desetniki Emerik Bergmann, Josip Kristandl, Franc Petek, Josp Wärter; dragonci Anton Holz A. 'Javšovec, Franc Ocvirk, Ivan Brajt, Drag. Sohau-ersberger, Anton Stenk, Andrej Vogler in rez. dragonec Anton Mauritscfi.
* Odlikovanje. Z vojaškim zaslužnim križcem z vojnim okraskom je odlikovan major 90. pešpolka, Teodor Raktelj, brat č. g. župnika Raktelja na Bizeljskem	i i : i i 1 '*11 i
Odlikovan Ljutomerčan. Četovodja Matija Babič, o katerem smo že poročali, da je s svojima bratoma v ruskem ujetništvu, je sporočil svojim starišem še pred ujetništvom, da je bil odlikovan z zlato hrabrostim svetinjo za svoj neuistrašen in izdaten nastop pri napadih z bajonetom. Iz takih jurišev je (prišel večkrat ves krvav in oškropljen od sovražnikove — krvi!
Vojni kurat č. g. Marko Sagaj piše dne 3. jan.
č. g. župniku v Širju: Carissime! Pred vsem zdravo in veselo novo leto ! Jaz sem 'že od dne 30. nov. p. 1. iz Gradca proč. Na svojem šimelnu sem že prejakal precejšnji del gališke zemlje. G. grajščajku sem tudi poslal dopisnico. lUpam, da se še vidimo v Širju. Vse gospode iz dekanije najiskrenejše pozdravim in jim želim srečno novo leto! — Na dopisnici, naslovljeni pl. Horniku in ekscelenci Imi. Božidaru pl. Hornika, opisuje, kako ugocino, milo vreme da imajo v Galiciji, tako, da že ljudstvo 'dolgo ne pomni tako mile zime. Častniki so č. g. Sagaju zelo prijazni in naklonjeni, izmislijo si {marsikatero šalo. Moštvo izborno. — Sagaj služi pri pešpolku štev. 7, vojna pošta št. 32.
Vojaško poveljstvo v Mariboru. Ker odide dosedanji vojaški .poveljnik vi Maribora, polkovnik
F.	pl. Webenau, na severno bojišče, ise je poverilo poveljstvo polkovniku v p. Lebarju.
Umrl je na severnem bojišču asistent južne železnice Matija Zadravec, praporščak pri 87.pešpolku.
*	Slovenski mladenič padel na francoskem bojišču. Peter Horvat, ki služi pri avstrijski] motorni bateriji na francoskem bojišču, nam piše dne 31. de-(embra: Položili smo danes, dne 31. decembra, k zadnjemu počitku mladeniča-topnlčarja Rudolfa Redek, doma iz Kamenšaka pri Ljutomera. Pogreb je bil ob
7.	uri zvečer na pokopališču pri cerkvi v Lefinger, ki stoji med mestoma Nieuport in Ostende. Pogreba se je udeležila cela stotnija. Nadporočnik mu je iz>-pregovoril v slovo par besed. Rajni je bil vedno zvest svoji vojaški službi kakor poprej, tako tudi sedaj v vojski. Zadet je bil od šrapnela, da je bil v trenotku mrtev in je tako'dal življenje za domovino in cesarja. Bodi mu tuja zemljica lahka!
*	Slovenski ranjenci v Pragi. Pešec Frane Super od 26. domobranskega pešpolka, 5. stotnije-, ki se je zdravil v vojaški bolnišnici v Pragi, nam piše, da so Cehi naše slovenske ranjence' za Božič posebno bogato obdarovali z raznimi potrebnimi predmeti in jestvinami. Češka društva so kar tekmovala, katero bo Slovencem bolj postreglo. Veselo novo leto!
*	Vojaki pesniki. Od ranjenca Ivana Cerne, doma iz Trbovelj, smo dobili lepo zloženo pesem, ki pa jo radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Cerne piše: Nahajali smo se v Strelskih jamah. Lepo prijazno popoldne smo imeli, ker nas je zopet enkrat obiskalo solnce s svojimi toplimi žarki. Pričelo je že zahajati za goro, ko smo dobili povelje, da si smetao skuhati kavo, katero smo v jutro prejeli. Kakor dragi, sem si tudi jaz hitro skuhal v skodelici kavo in, ker je bila seveda vroča, sem jo postavil ven v o-spredje na grobljo, da bi se mi hitreje ohladila. (Dime,nim naj, da si vojak skoplje jamo za streljanje, skozi katero ima napravljeno 1 luknjo za puško, da ko. iikor mogoče skrivaj meri na sovražnika.) Tako sem imel tudi jaz. In v tem, ko sem postavil posodico kave pred grobljo, sem pa vzdignil glavo nekoliko previsoko, da jo je menda sovražnik opazil, ker komaj sem glavo zopet potisnil nazaj, že je priletela krogla v grobljo ter vrgla meni peščico prsti v kavo, da mi jo je popolnoma skvarila. Ko to opazim, sem se razsrdil nad Rusom, še bolj pa se je jezil moj želodec, ker že tako dolgo ni okusil nič gorkega. Najrajši bi bil stopil k namerjeni puški ter pričel streljati, toda žal, ker nismo imeli povelja za to, ker nam je bil sovražnik dobro zakrit. Nato sem šel v jamo k ognju ter si. tolažil prazni želodec.
*	Pogreb brez mrliča. 'Nedavno je zabeležila vojna kronika dva slučaja poroke brez ženina, ker je bil ženin na bojnem polju in ga je drugi nadomesto-val pri poroki. V lihorski župniji na Ogrskem pa se je pripetil slučaj pogrebnih slavnosti brez mrliča. Pokopali so vojaka Jagonija, dasi mu leži truplo še danes v tuji zemlji. Ko je namreč stari.oče dobil vest o smrti sina, si je otrl solzo, pa je Šel k duhovniku s prošnjo, naj izvrši pogrebne obrede brez mrliča. Župnik je ustregel goreči želji očetovi in odredil pogreb. Prišlo je mlado in staro, odlično in siromašno, civilne in vojaške osebnosti — bilo je sveč, vencev, glasba, petje, a sredi vsega tega so nosili mladeniči^ krsto, od'ceno z venci in vojnimi znaki. Na pokopališču je bil izkopan grob, v katerega so spustili prazno krsto, vrgli znanci prsti, na kar so grob zakopali, a na grob postavili križ z napisom pokojnika. Ljudje so, gredoč za krsto, jokali, med tem, ko je truplo junaka v resnici ležalo v nepoznanem grobu v tujini.
*	Za 40 kg shujšal. Iz Ženeve se poroča: Nedavno je zopet prispel semkaj vlak z nemškimi civilnimi ujemiki Med njimi sta se nahajala dva nemška velikana. Eden je tehtal 280, dragi pa 180 kg. Pred izbruhom vojne sta se kazala po francoskih mestih, potem pa sta bila zaprta pri Biarritzu. Njih potovanje po Franciji je bilo jako težavno radi ozfc:h_ vrat pri vagonih. Prvi izmed velikanov se je pritožil, da je tekom zaprtja shujšal za nič manj kakor 40 kg. Ostalo mu jih je torej še 240, kar še vedno ni nobena šala.
*	„Zmagovito vino“ iz leta 1914. Francoz Gustave Berve je priobčil v svojem listu „La guerre sociale“' sledeči navdušeni slavospev francoskemu vinu iz leta 1914: „Francoska kapljica od leta 1914 je iz-
vanredno dobra. Zlasti v Anion trdijo, da vino že več let ni bilo talco dobro, kakor 1.1914. Radi tega so dali letošnjemu vinu ime:	„Zjmagovito vino iz leta 1914“
(„le vin de la victoir“). Samoobsebd je razumljivo, da so smatrale vinogradske zadruge okraja Maine et Loire za svojo dolžnost, da obdarijo s tem vinom najpo-prej svoje hrabre vojake. Na poziv načelnika je\ šlo za božične praznike na stotine sodov vina na bojno črto. To vino, pravi na koncu Berve, prinese našim zmagovalcem pozdrav, z domače zemlje, jim podeli novo moč in pobudo za nadaljno junaško delo.
Za vojno-oskrbovalne namene. Izvanredna državna loterija za vojnooskrbovalne namene je z ozirom na njeni veledomoljubni in dobrodelni namen res vredna, 'da se jo vsestranski podpira, in je upati, da se bodo iste udeležili najširši krogi ljudstva, ker so tudi nade na dobitke zelo velike. Za vsem je 21.146 dobitkov v skupnem znesku 625.000 K, med njimi pa glavni dobitek 200.000 K. Cenai srečke znaša, kakor pri prejšnjih državnih dobrodelnih loterijah, le 4 R. Srečke, ki so prijetne zunanje oblike, se dobe po v seh tralikah, loterijskih kolekturah, menjalnicah itd.
Nova postava o vojaških dajatvah. Nova ces. naredba z dne 12. januarja t. 1. vsebuje dopolnilna določila postave o vojaških 'dajatvah ter določa, da se lastnika voza in vprežne živine more prisiliti, da proti odškodnini popolnoma prepusti voz in vprežno živino vojni upravi, ne kakor do sedaj, samo za začasno uporabo.
Nabor konj na Štajerskem. Štajersko namestništvo razglaša, da se bodo vršili nabori in pregledovanje konj na Štajerskem v dobi med 15. februarjem in 15. majnikom. Lastniki konj morajo ustmeno naznaniti na županstvu v času medi 18. in 18. januarjem število svojih konj, kakor tudi število konjske o-prave. Cene za konje se bodo na pismen način objavile.
*	Stedenje z žitom je dolžnost vsega prebivalstva. Zato je vlada svoječasno' že izdala ukaz, 'da se smeta pšenica in rž rabiti samo mešana z ječmenom, koruzo, krompirjem. Nedavno je izšla nadaljna naredba poljedelskega ministrstva z dne 5. (januarja, s katero se prepoveduje rabiti pšenico, rž in ječmen za krmo živine. Izvzeti od te prepovedi so samo oni posestniki v (gorah, ki so to žito sami pridelali in so tako oddaljeni od prometa, da tega žita sploh ne morejo prodati.
Izvoz lesa prepovedan. Ministrstvo je izdalo odredbo, s katero se prepoveduje izvoz lesa iz Avstrije in sicer za mehek in trd les v surovi ali obdelani obliku
Aeroplani na jugu. „Piccolo“ poroča: V Goric, se je zopet začela šola za zrakoplovstvo. Ravnokar se vrše po južnih krajih letalni poskusi. V Trstu sta včeraj manevrirala dvä mornarična hidroplana. Ljudstvo se ni razburjalo, ker je oblast že pred nekaj dnevi ljudstvo na to opozorila.
Odpravljena cirilica pri avtonomnih oblasteh. Z odlokom kraljeve hrvatske deželne vlade je odpravljena naredba z dne 19. avgusta 1911 o uporabi cirilice pri avtonomnih oblasteh in občinskih (glavarstvih na Hrjvatskem.
Verska vrsta adventistov, ki uči bližnji konec sveta, se je jela širiti, kakor poroča „Gwiazdka Cie-szynska“, v okolici Poljske Ostrave. Agenti ute sekte obiskjujejo zlasti rodbine rudarjev in dele med nje knjige, ki napovedujejo konec sveta. V Poljski Ostravi so te dni prijeli dva taka „.učenika“ in zaplenili veliko množino knjig, ki sta jih razširjala med tem ljudstvom.
•J Maribor. V pondeljek, 18. t, m. priredi vojaška godba c. in kr. 47. pešpolka s sodelovanjem ravnatelja filharmoničnega društva, Aifr. Klietman, v veliki ka-sino-dvorani dobrodelni koncert v korist vdovam in si rotampadlihvo jakov 47, pešpolk a. Všpored zelo zanimiv.
*	Na Muti se je priredila kljub nenavadnim razmeram tudi letos božičnica otrokom slovenske šole sv. Cirila in Metoda. Po možnosti so bili obdarjeni vsi otroci s toplo obleko in šolskimi potrebščinami. Da je bilo letos sploh mogoče prirediti božičnico, omogočili so prijatelji naše obmejne mladine, ki je niso pozabili niti v tako resnih časih. Naj imajo prijetno zavest, da so pomagali s svojimi darovi onim, ki so bili ravno letos bolj potrebni podpore kakor kedaj poprej. Iskreno zahvalo vsem darovalkam in darovalcem izreka v imenu obdarovane dece vodstvo šole,
Fram. Na severnem bojišču je padel in v Miš-kolcu na Ogrskem umrl dne 5. novembra 1914 eden najboljših naših mož, Feliks Kodrič, veleposestnik v Framu, star komaj 26 let in pol leta oženjen. Bridko čutimo težko izgubo. Dva brata še sta v vojski. To je edini iz župnije, o katerem je znano, da je gotovo mrtev.
*	Sv, Jurij ob Ščavnici. Učenke tukajšnje šole so izdelale in poslale Rodečemu križu sledeče izdelke: 7 čepic, 25 parov ovitkov za noge, 88 zapustnikov, 10 parov kolenic in 44 ušesnih pokrival. Svota 142 K 65 vin. za nabavo materijala je bila darovana od raznih strank in učencev. — Za vojni sklad se je darovalo 9 K, za božičnico pa se je nabralo po razredih 23 K.
*	Mala Nedelja. Zopet nam je nebeški vrtnar utrgal cvetko iz lepe Marijine družbe malonedeljske ter jo presadil iz te solzne doline v nebeški vrt. Dne
16.	januarja je umrl Franc Tvlanjšič v starosti 33 let. Neozdravljiva bolezen ga je spravila,v bolniško posteljo, ,iz katere ni, več vstal. Udan v božjo voljo, je zelo potrpežljivo prenašal hude bolečine že Čez eno leto.
Bil je kljub temu še zrni raj vesel. Vpisan je bil v Marijino družbo in naročnik „Slovenskega Gospodarja“. S pobožnim srcem je večkrat sprejemal svete zakramente. Pri odprtem grobu so mu zapeli pevci ginljivo žalostinko. Dragi nam France, počivaj v miru!
*	Ptuj. V ruskem ujetništvu se nahaja prostovoljec 28. pešpolka 1. stotnije, Drago Senčar, sin znanega veletrgovca Alojzija Senčar v Ptuju. Dne 7. septembra je bil ranjen in ob enem tudi ujet. Piše svojim starišem, da je popolnoma ozdravel,
*	Celje. Od celjskega poštnega urada so v začetku vojske bili poklicani pod orožje poštni uradni sluge Anton Rom, Anton Crepinšek, pismonoše Fr. Bojnik, Anton Mutec, Franc Škoflek in Matevž Breg-meister. Anton Rom je bil ranjen na severnem, Crepinšek na južnem bojišču, pismonoša Anton Mutec se pogreša, Bregmeister je padel v boju pri Przemy-slu. Rojnik in Škoflek sta ranjena.
*	Celje. Pred kratkim sta v tukajšnji bolnišnic kapucina p* Rilarij in p. Hijeronim sprejela na lastno prošnjo dva pravoslavna Rusarujetaika v katoliško cerkev, ki sta oba z največjo pobožnostjo sprejela sv. zakramente za umirajoče in še tisti večer mirno v Gospodu zaspala.
Celje. Iz angleškega ujetništva na .Gibraltarju je pobegnil Celjan Friderik de Toma. Dospel je srečno v Ženevo, odkoder je na .potu v Celje.
Trbovlje. Velike tatvine. Iz Trbovelj se nam poroča: V skladiščih trboveljske rudniške družbe so že nekaj časa opazovali, da izginja precej raznega kovinastega, zlasti bakrenega materijala, osobito še drage žice in pločevine. Blago se je očivi'dno kradlo, toda tatov niso dolgo zasledili. Po naključju je izvedelo orožništvo, da je odposlal te dni 'kleparski mojster M. R. več težkih zabojev v Ljubljano. Pokazalo se je, da so bili ti zaboji napolnjeni z nakradenim bakrom, razseklajnim na drobne kosce. Nadaljna* preiskava je dognalai, da so kradli R.-ovi vajenci in pomočniki po navodilu svojega mojstra, on pa je blago prodajal nekemu znancu v Ljubljano. R.-ojvi uslužbenci .so imeli v rudniška skladišča tem lažji idostop, ker je izvrševal R. za rudnik skoraj- vsa kleparska dela, R, in njegove Vajence so izročili okrožnemu sodišču v Celju. Vrednost ukradenega bakra znaša baje več tisoč kron.
S	Irje pri Zidanem mostu. Helena Lipovšek ima pet sinov v vojski. Janez je bil ranjen na južnem bojišču, za Franca se ne ve, kje je od dne 26. avgusta, Jožef je na južnem bojišču, Anton v Galiciji, Silvester v Galiciji.
*	Halo! Kdo želi zadeti glavni dobitek? Ta
naj nemudoma naroči izborno turško srečko na ugodno mesečno odplačevanje ig, v srečnem slučaju zamore postati v kratkem bogataš s 400.000 franki. Turške srečke igrajo šestkrat v letu in mora zadeti1 vsaka srečka! Izdana kupnina torej nikakor ni izgubljena, ker se celo v najneugodnejšem slučaju skoro docela povrne. Prihodnje žrebanje se vrši že dne 1. februarja. Najoenejša in gajbogatejša loterija! Pojasnila daje in naročila sprejema: Srečkovno zastopstvo 15. Ljubljana. —: Sprejemajo se tudi naročile na najsrečnejše številke razredne loiorije: (1,‘rbai,-
C, C •	.	-■
Gradee. Vabilo na reden občni zbor Čitalnice v Gradcu v soboto, dne 16. januarja 1915, v društvenih prostorih ob pol osmih zvečer.
*	Zahvala. Dobili siho: V imenu slovenskih ranjencev se Vam izreka najsrčnejša zahvala za poslane časopise „Stražo“ in „Slovenski Gospodar.“ Bog plačaj tisočkrat! Kako veselje se jim s tem berilom stori, da izvedo kaj od ljube domovine, od katere so že 4—5 mesecev odsotni. Pridejo vedno novi ranjenci z ruskega bojišča in tudi s srbskega. Ti reveži so bolni, nekateri brez roke, brez noge, ozebljeni iltd, Iz ljubih slovenskih časopisov si nekoliko okrajšajo čas in zvedo, kako se |še kaj v domovini godi. Srčno hvalo' Vam izrekajo , vsi Štajerci, Kranjci, Primorci, Belotfnci, na tudi Hrvatje ter se še za bodoče priporočajo za nadaljno Vašo dobrotljivo^ošfiljaftev! — Štajerski Slovenec J. Fišer, Dunaj, XVIII, Vincencgasse 3,.
" Zahvala z bojišča. Topničar Lah od, gorskega topničar-skega polka štev. 3, havbična baterija štev. 2, se prisrčno zahvaljuje v imenu slovenskih, (tovarišev, tistim, ki so poslali lepo božično darilo. Hvala lepa,. da žmislite na nas slovenske fante. Le tako naprej! Mi pa pridno delamo in, smo se tudi ob božičnih praznikih za vero. dom in cesarja vojskovali. Zdravo ih veselo novo leto!
*	Velika Nedelja. Odrinili so naši hrabri brambovci ha bojno polje, ne zabimo jih mi doma. ostali. Občine, krajni šolski .svet, učiteljstvo, šolska mladina, vse dela za nje. vse služi domovini. Krajni šolski svet in všolane občine so dovolile za nakup volne in drugih potrebščin za zimsko toplo opravo našim vojakom znesek 280 K. Neutrudljive roke učiteljic in šolskih deklic so izdelale v kratkem času in v neugodnih šolskih {razmerah lepo število predmetov,. Od teh je sprejela visoborodna gospa grofica Wurmbrand v. Ormožu : 68 komadov ušesnih pokrival, 2 para ogreval za kolena, 7 pai-ov ogreval’ za golehice'. Avstrijskemu Rudečemu križu v Gradec, se 'je poslalo : 65 komadov ušesnih pokrival, 15 parov: ogreval za kolena, .17 parov zapestnic in 80 flanelastih krp za noge. Dela se Se nadaljujejo. V šoli se hrani 3 kg suhega rohidinega listja, Y dnevih 1., 2. in 3, .decembra 1914 je prispevala šolska mladina velSkonedeljska za vojaško božičnico 18 K'44 v. Vrla mladina!
Amerika stopa Angliji na prste.
Med severnoameriškimi Združenimi državami in Anglijo je nastal resen spor radi svetovne trgovine. Anglija je pomorsko pravo tako razlagala, kakor je njej bolje kazalo. Prijemala je trgovske ladje nevtralnih držav in blago na istih kar enostavno proglasila za vojni kontreband. 'Amerika je pri Angliji zoper to početje energično protestirala in zahtevala odgovor. Dne 12. januarja je angleška vlada, odgovorila Ameriki, a zelo megleno. 'Anglija pravi, da pritrjuje načelu Združenih držav, da more poseči vojskujoča država v trgovino nevtralnih držav le če je potrebno, da varuje svojo varnost in korist, Vlada bo poizkušala, da ostane v mejah tega načela, a bo posegala v
tihotapsko trgovino. Ce pa se bo komu krivica godila, bo plačala Anglija odškodnino. Anglija bo na vsak način skušala omejiti vtihdtapljanje raznega blaga v sovražnikovo deželo. — Zdi se, da Amerika z angleškim odgovorom ni posebno zadovoljna. Iz odgovora je namreč posneti, da bo Anglija še tudi zanaprej ovirala pomorsko trgovino nevtralnih držav.
Zadnja poročila, d»šla v petek, 15. jan.
Ob Nidi stojimo trdno.
Dunaj, 14. januarja. .
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
V	zahodni Galiciji in na ,Ri u s k o -Poljskem je včerajšni dan mirno potekel.
Ob naši trdnosklenjeni bojni črti ob Nidi so se vsi sovražni napadi zadnjih dni i z j a 1 o-v ili.
V	izhodni h Karpatih in v južaiBu-kovini so se zopet vršili neznatni boji poizvedovalnih če t.
Dva milijona Rusov v Galiciji
in na Poljskem
Beroliaski list „Vossisčbe Zeitung“ poroča iz Amsterdama, da imajo Rusi v Galiciji in na Poljskem dva milijona voj,aŠtva, Avstrijci se bore z izrednim junaštvom.
800 nemških topov pred Varšavo.
^Frankfurter Zeitung poroča iz Petrograda, da je ruski polkovnik Mihaelovski izjavil v nekem poročilu v „Ruskem Slovu“ o bitki ob Bzuri, 'da imajo Nemci na bojni črti pred Varšavo najmanj 800 topov in tako glede artilerije daleč nadkriljujejo Riuso*
Srbija vpoklicuje 16 letne mladeniče.
Iz Soluna došla je dno 1.3 januarja uradna brzojavka, glasom katere je srbska vlada odredila v Novi Srbiji nabore, h katerim morajo pr'jti vsi moški v starosti od 16. do 60. let.
Tisza minister na kraljevem dvoru.
Z Dunaja se dne 14. januarja uradno poroča, da je cesar imenoval grofa Tiszo za ministra na kraljevem dvoru. — Grof Berchtold je dobil od cesarja lastnoročno pisano pismo, v katerem mu v.adar izraža zahvalo za zvesto službovanje in mu podeljuje briljante k velikemu križu reda sv. Stefana.
Angleži in Francozi obstreljujejo Dardanele.
Po večdnevnem odmoru je angleško-francosko-bojno brodovje, ki je zbrano pred Dardanelami, zopet začelo obstreljevati turške utrdbe ob morski ožini, a ni napravilo posebne škode.
Uradno nemško poročilo.
Zahodno bojišče.
Berolin, 14. januarja.
Iz velikega vojnega stanp, se poroča:
Pri Nieuportu in južno-iihodno od Yperna artilerijski boji. Posebno hud je bil artilerijski ogenj na kopališče IV estende, ki bo kmalu popolnoma porušeno. Sovražni torpedni čolni so izginili, kakor hitro se je začelo na iije streljati.
Celokupni plen iz bojev v dneh 12. in 13. januarja severno-izhodno od mesta 'Soissons se je po natančni določitvi zvišal na: 3150 ujetnikov, 8 težkih to pov, 1 revolverski top, 6 strojnih pušk in več dražega vojnega gradiva.
V	nadaljevanju napada z dne 12. januarja severno-izhodno od Soissons-a so nemške čete vnovič napadle na višinah Vreguy-a in so tudi iz te gorske planote pregnale sovražnika. Vkljub, temu, da je silno deževalo in so bila ilovnata tla razmočena, so nemške čete pozno v noč z naskokom iztrgale Francozom iz rok jarek za jarkom in jih pognala nazaj do roba gorske planote. Ujetih je bilo 14 francoskih častnikov in 1130 mož. zaplenieni 4 topovi, 4 strojne puške in 1 metalec luči; je to sijajni vojni čin nemških čet pred očmi svojega najvišjega vojnega poveljnika.
Severno-izhodno od taborišča pri Chalons-u so napravili Francozi z močnimi četami včeraj popoludne napad izhodno od mesta Perthes. Na nekatérih mestih so udrli v nemške jarke, toda bilil so s krepkimi proti-sunki s težkimi izgubami vrženi nazaj v svoje postojanke. Izgubili so 160 ujetnikov.
V	Arčonih in v Vogezih ni nič pomembnega.
Izhodno bojišče.
Južno-izhodno od mesta Gumbinnen in izhodno od Lotzen a so bili napadi Rusov odbiti, pri čemur je bilo ujetih več sto Rusov.
Na Severnem Poljskem je položaj nespremenjen.
Na Poljskem so se nemški napadi nadaljevali ..Na, izhodnem bregu reke Piliće se ni zgodilo nič novega.
Ranjeni ia padli*
Domobranski pešpolk šter. 26:
Kwapil Jožei, praporščak v rezervi, v ujetništvu V Cem-baru, Rusija; Franc Dorner, pešec, v ujetništvu v Slobodsku v Rusiji; Jug Milko, pešec, iz Sv. Miklavža na Dravskem polju, ujet; Alojzij Luiza, pešec, iz Covne, v ujetništvu v Slobodskem v Rusiji; Jernej Roš, pešec, iz Šmarja pri Jelšah, v ujetništvu v Glstzovu v Rusiji.
Dragonski polk štev. 5:
Urb Anton, dragonec, v ujetništvu v Lembaru na Ruskem.
Gorski topničarski polk štev. 3:
Binhoi Herman, desetnik, r; topničar Gentilli r; Kašpar Gril r; topničar Lenko Lukas r;! topničar Oklešen Karol r; desetnik Kepič Franc r; topničar Schöffer Albert r; topničar Staumik Ivan r; četovodja Stieg Štefan m; topničar Svetlin Janez r;
Topničarski poljski polk štev. 8:
Leban Franc, formajster, r; topničar Kaučič Anton r; topničar Furman Franc r.
Razni:
Buržak Franc, domobranski pešpolk štev. 21, mrtev ; Ko-štomaj Martin, pešpolk štev. 27, mrtev; Kovačič Franc, pešpolk štev,. 12, r; Lampert Miha, trenska divizija Štev. 3, 2. eskadron, iz Bolfenka, ujet v Slobodsku, gubernija Vjatka, Rusija; Liva-nee Anton, domobranski pešpolk štev. 28, r.
Fridauer Jožef iz Ptuja, brez navedbe polka, ujet v Gla-zovu na Ruskem; Uršič Matevž iz Štajerskega, brez navedbe polka, ujet v Atkarsku, okraj Saratov, Rusija.
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih, ki pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj sd naroči uradne izkaze v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta št. 5.
R. Pevec, trgOVBG V Mozirju
kapi več vagonov vsakovrstnih jabolk — vsako množino fižola — lepe orehe — sohe gobe — kateri ima prave zveze, plača po n&jvišjih cenah po
dogovoru.
Znano Je, da se kupi
pri staroanani domači zanesljivi trgovini a® sano po oeni ampak tudi prav dobrot
Sukneno blago (štoli za moške in dečke.)
Novomodnd volno za ženske in dekleta,
NajbevejSe perifno Mag» »a obleke in bluze,
Platno belo in pieano za srajce in spodnje hlače,
BagO za posteiffe In rjuhe, brez šiva ia matraee,
Srajke Izgotovljene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov velika izbir, za prati in iz črnega atlasa,
ZmlraJ novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih Scenah tudi dGma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev ’na razpolago.
K. Worsche Maribor
Grnmmk® ul. D. (Merreng, Dl
POZOR!
POZOR!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpo trebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič
• •
Prva in naj večja delavnica za cerkvena dela na slovenskem
jugu
K. Tratnik
specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posode
Maribor Pfar?fmfg,3
se priporočam prečastiti duhovščini zà naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
T

Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske pridelke po naJVŠSiill C@9t@fl
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska casta 29 (Meiungerstr.)
Maribor,
Gosposka Ulica 5, da bo za časa
vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
rgovina s Špecerijo in
Z deželnimi pridelki : Celle, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah« Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno, irraa»»? •: m	ra
Na Najyisje dovolilo Njegovega ces. fg| in kralj, apostolskega Veličanstva
Iz /anredna c. kr. državna loterija
za vojnooskrbovalne namene.
Ta toterila w denarju vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 625.900 kron.
Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
28. Jan. 1915.
Cena srečke 4 krone.
Dobe se srečke v oddelka za dobrodelne loterije na Danajn, III., Vordere Zollamtsstrasse 5, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za knpee srečk brezplačno. — Srečke
se dopošiljajo poštnine prosto.
C. kr. generalno ravnateljstvo za državne loterije
(oddelek za dobrodelne loterije).
To&ns pstrelM
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki seni. (Tudi aa obroke ! Ilastrsv. ooalkl zastonj, firsuagfona od 10-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3'80 Pristna srebrna ura K T— Original omega ura K 24'— Kuhinjska ura	K	10'—
Budilka, niklasta K 3'— Poročni prstani K 2-—■ Srebrne verižice K cl'— Večletna jamstva,
Nasi, Dietinger
Theod. FeMacb
urar in čialar
Maribor, Seapeaks allea 26 Kupujem zlatnino in srebro.
Volna
siva, za plesti vojaške reči se zopet v vsnki množini dobi v vok-trgovini R. Stemeeki, Celje.
STRAŽA
in
SL MM
se prodaja v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V	Mariboru :
Prodajalna tiskar ae sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-hofova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). »	v Gosposki ul. (nasproti hotelu
nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegettholovi ulici (g.^Žifko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-daleaoki cerkvi).
V	Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Celie :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Sv. Jurij ob luž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g/ Frid. Zinauer.
Sv. Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Čauš.
Slov. Gradec t
Trgovina g. Bastjančič.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Brežice »
Trgovina g. Antona Umek.
Šoštanj
Trgovina g. Ane Topolnik.
Luče v Sav. dol. «
Posestnik g. Franc Dežman.
Vojnik «
Trgovina g. A. Brezovnik.
Celovec :
Trgovina g, J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
GuŠtani (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
OglOSnlSa: Ge kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežni popust.
mmsm
Weckove za vkutiavauje
sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najviša odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Franc Strupi C«a®
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami itd.
Za feozlén* in novoletno sezono
priporočamo trgorcem r nakup:
Božičnih olraskov, svilnatega papirja r Tseh barvah, barvani papir na eno itrait v v*eh barvah, kreppapir v vseh barvah, barvani papir na dve strani v vseh barvah, zlati in srebrni papir — sveče za drevo, čarobne svečice.—
Cvetje za rože, žica, zlata pena, jaslice izgotovljene, podobice za jaslice, — rutke. —
Baióne in novoletne dopisnice kakor tudi druge vrate po izredne nizkih
———-----------cenah.-------------------
Crorlèar & Leskovšek Celfe
draška ul. 7 Na debelo in drobno Rotovška ul. 2
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celiu
r@ilstrovm imctnspa z nem zavezo
Obrestuje hranilne viege po
411
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike, -
v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu’} v Celiu, Graška cesta 9, l.nadsfr.
Tiskarna sv
v Mariboru
m najboljšimi e&rojl, m Inertnim elelitorl&afm ••HHkSmn, raajnnvnfSimi évflurana In jednini ®fesp®&fel, spanjem» vw v žisluur»
«ko steo&o apn&njeén SeSn Ss.sb.oK> i dnsnlisio, BuySs®, bvoSna«, adenabo in drage &®S«äa»>J®o
■rade spovedne ia inisijeaske Ustka a tein, rdečim ali modrim tiskan,	2® ktfnarjc Iffl prirodt«t|« ve«?i#: jedilnike, vabila na piezo, ljudske vamliaa talä It4.,
natisom glave ter rasne esas,silno napise, la »lavna abbinata, šolska hi	plesne reda, vstopstee, rariičsae napise itd. la, posameznika; vizitke, naslovnice, jasečnioa,
dne zavitke, oznanila, napise, razglasa, plačilne predpise, prejemaš potr- parte » felestiaks v a&jhsgši opravi. — Diplome za častne mde društev in ledea efežan« v like In irgčvcs: pisma, zavitke, okrožnice, račune,. opomine, saenjice, «a-	raaliSaib okraskih in s modernimi okvirji po jako niških tank
«slovnic®, letake in lepake s črnim in dragobsrniim tiskom. Za peesjUalw,	„	...	.	...	.	. _
i : pravila, zapisnike, pristopnice in »prejemnice, letna poročila, raloasfe» 0 00 0 0	V S6. SS.rOČMS, 86 1ZVTŠ1JO COSO IH tOčUO.	@0000
aštvens znake, vabila fi prireditvam ia sejaza, dnevne spored® in druge.
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
0
Surovo ovčjo
volno
oprano in neoprano kupi vsako množino
R. STERMECKI « Celiu.
DtffefinšmL&mc«» raspošilja na vse strani rOVlISfVO trgovina s pohištvom
KUL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
POZOR!
Radi opustitve naj starejše narodne manufakturne trgovine
Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dom
UlttlOTljNt IMi. prodaja se vse pod lastno ceno. ÜSfliMTijfillQ 1800
a*" Urei Ure!
V milki izbiri in p© nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3'60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafbausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Največja in najcenejša raipošilj&lnicz is pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K.
Popolna kabinska oprava od K 40—120 K. Za spalnic«,
jedilnice, gosposke sobe in salone is orehovega, hrastovega,	a	„
bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in	flUJCI El®	J§
iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo sizkih ee- 8F --------------* l^lljlS	gv|	11 ~
nah. Razni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Slób&dno na ogled.
Uns trovani ceniki brezplačno!
Veletrgovina s špecerijskim Neg» in dež. pridelki
Ivan Ravnikar : Celje
e
1
e
v
«
fc
Gral to ulica Itm. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
%
»
gr
H
§
C*
!
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthoffa cesta 39. Pni erar id glav. kolodvora.
Solidna In tožna postrežba.
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočil knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi
[siateli ia založnik: Koasordj „Strata.1
Odgovorni urednik: Kranj o Žabot,
Cisk tiskarne sv, Cirila v Maribora.