382
Listek.
In zakaj smo gori omenjali E. Marlittovko? Zato ker v tem delci sledimo korak za korakom njeno epigonstvo. Celd osebe so ram znane: kneginja Pavlovna — sicer jako srečno in z duhovito satiro risana, nahaja se mutatis mutandis ,,Im Hause des Kommerzienraths" — guvernanta Beata — koliko jih je v ,,Gartenlaube romanih" in Rihard ? Vsak junak Marlittovkin mu je sličen. Tu pogrešamo le dnih genijalnih darov, ki značijo Marlittovkina dela, namreč: tehnike, zamotanega dejanja in — moči, moči in strasti!  Brez teh Marlittovka ni bila, a epigonov jih nima nobeden in nobena v njeni meri.
Pripoznati pa moramo, da ima delo mnogo dobrega, in da je v Slovencih mnogo slabejših povestij, nego je ta. To je knjiga za izobraženo ženstvo, in ker je ravno v kočljivih nje delih tako temna, kakor smo gori omenjali, smeti nam jo je dati v rdke tudi odrasli svoji hčeri — brez pomisleka. Dijalog je časih jako duhovit, škoda, da je tdli francoščine in angleščine v njem. Najboljša oseba, kolikor toli originalna, je Francozinja Zoe de Latour. Tu se je karakteristika pisateljici jako posrečila in je ostala povsem dosledna; ne moremo si kaj, a ta ,,pauvre francaise" nas zanima od konca do kraja, in zakaj ? Zato ker je skoro jedina popolnoma realno risana. A še nekaj! Kmetica — pestunja Ivana je jako dobra poštena žena, kateri radi vse varujemo, samo tega ne, da je katerikrat v svojem življenji dejala: ,,Rihardu je razven Dore takoj minila — vesoljnost !" Tega, te fraze ne moremo prav umeti,   še menj pa verjeti,  da jo je zagrešila — pestunja
—   kmetica! Takega govorjenja nahajamo mnogo — a v tem čestita pisateljica ni osamljena v našem slovstvu; malo jih je, ki se veseli onega božjega dani, ki jim veleva in omogoča tako pisati, kakor ljudje v istini govore". Jako ljubezniva, simpatičua, in recimo kar odkrito — nedosežna v nas Slovencih pa je pisateljica v prizorih, kjer nam predstavlja in riše mladi dvojki, dekletci Rožo in Vijolo. Ostro in dobrohotno opazovanje otročjega življenja in dno blago čustvo, ki mu pravimo: mdterina ljubezen — le ta dva moreta roditi in primerno slikati tako nežne, ljubeznive prizore, kakor jih nahajamo v tej knjigi, koderkoli nastopata imenovana dva otroka. Te umetnosti pa — E. Marlittovka ni umela, saj ni bila nikdar — mati.
Krivično bi ravnali,  ko bi  tej  povesti ne želeli dobrega uspeha.                       B.
Levstikova literarna ostalina. Pokojni Levstik je ostavil te spise: Aj Slovarsko gradivo: i.) Izpiski iz slovarskih del (slovanskih, nemških, italijanskih) s primerjanjem in razlaganjem slovenskih in zlasti tujih v slovenščini se nahajajočih besed. Gradivo je nabrano iz naslednjih del: Miklosich, lexicon paleoslovenico - graeco - latinum (na majhnih listkih); Kurelac, Vlaške reči u jeziku našem (Rad jug. ak. XX.) (2 poli); — Matzenauer, Cizi slova (5 pol); — Schmeller, Baverisches VVorterbuch (161 pol); — Schmeller, Cimbrisches VVorterbuch, Sitzgsber. XV. (15 pol); — Stalder, Schvveizerisches Idiotikon (31  pol); — Castelli, VVorterbuch der Mundart in Oesterreich u. d. Enns (6 pol);
—  VVeinhold,  Beitrage zu einem  schlesischen VVorterbuche,  Sitzgsber. XIV., XVI.   (5 pol).'
—  Elze, Gottscheerisch (31/, pole): — Graff, Althochdeutscher Sprachschatz (2 poli); — Bennecke , Mittelhochdeutsches Worterbuch (24 pol); — Schopf, Tirolisches VVorterbuch (12 pol); —Boerio, Dizionario del dialetto veneziano (134 listov vel. osm.); — Mussafia, Beitrag zur Kunde der norditalischen Mundarten im 15. Jahrh. Denkschr. XXII.; Monu-menti antichi di dialetti italian. Sitzgsber. XLVI. (9 pol); — Flaminio da Šale, Lingua retica o griggiona (50 pol); — Hahn, Albanesisch-deutsches Lexicon (v. »Alb. Studien«) (7 pol).
2.)  Izpiski  iz naslednjih slovenskih knjig:
Recelj, Gorne bukve (na majhnih listkih); — Evaugelij, rokopis ljubljanske lic. biblijoteke ,   morda   iz  16.   stoletja   (51  pol);  —  Kuzmič,   Novi   Zakon   in   Evangeliom
Listek.
383
pouleg sv. Mataja (5 pol); — Schonleben, Evangelia inu listuvi (27 pol); — Vocabolario da Fra Gregorio Alasia. (41/,, pole); — Kastelec, Sv. pismo, (2 poli); — Vodnikov rokopis (10 pol); — Kopitar, Grammatik (vvod) (3V2 pole); — Male povesti za mestne šole. 1. 1826. (na malih listkih);  — Fr. Prešerna poezije, p. I—49  (34 pol).
3.) Prepisi slovenskih ali slovenščine se tičočih knjig:
»Gornih bukvi« (»Bergrecht«) prepis (12 pol) in opomnje k njemu; — Jafaiko-kovega rokopisa »Worter, die im Gailthale gebrauchlich sind« prepis in opomnje k njemu (4 pole),
4.) Začeto slovarsko delo: A — aklen, nekaj besed pod A, B, C spadajočih (kakih 23 polupopisanih pol);   — nekoliko malih listkov s slovarskim gradivom.
5.) Razlaganje geografskih imen, največ starih, iz: Zahn, Urkundenbuch, Muchar, Geschichte der Steiermark itd. (na malih listkih).
BJ Študije (največ primerjanje litevščine s slovanščino), pos.: Razlaganje imen v Caesarji se nahajajočih  iz litevščine   (n  pol).
Cj Razni spisi, neurejeni in nepopolni, tičoči se slovenske slovnice. Podoba je, da je hotel pokojnik nekdaj izdati slovensko slovnico, slovenski pisano; pa rokopisa se je mnogo pogubilo.
D)  Prepisi neslovenskih knjig: Hrvatska « postila« iz L 1627 (14 pol); — hrvatska pridiga »na rojstvo Isu Krstovo* (2 poli); — Listina Grgura kneza Blagajskega iz leta 1453. (1 pola) ; — Listina kralja Štefana Tomaža Ostojiča (2 poli). Prepisan je tudi (toda ne z Levstikovo roko) »Vocabolario italiano e schiavo«, ki ga je spisal Fra Gregorio Alasia da Sommaripa. Razven tu omenjenih stvarij je med ostalino še mnogo menj važnih drobnih spisov, zapiskov, konceptov jezikoslovne vsebine itd.
E)    Bučelstvo. Po izkušnjah in besedah retijskega bučelarja Jožefa Oblaka spisal Fr. Levstik (kakih 30 pol). To delo je hotel Levstik natisnit dati, ker je je začel pre-pisavati. Tega nedokončanega prepisa je 18 na pol popisanih pol; našlo se je tudi že nekaj na čisto tiskanih pol iz Kleinove tiskarne. A nadaljevanje tiska je Levstik ustavil, ker se je založnik skujal.
F)   Vodnikova prozajična dela s komentarjem in komentar k Vodnikovim pesmim. Izvirne listine Vodnikove.
G j   Gradivo   za   izdavo   slovenskih   in nemških poezij  Preširnovih s komentarjem.
Hj Levstikove pesmi, zbrane, do malega vse že natisnene, z raznovrstnimi vari-jantami:  vseh bode okoli 250.
IJ Levstikoviprozajični spisi (Martin Krpan, Doktor Bežanec, Pot iz Litije do Čateža; razne kritike, uvodni članki, listki itd.), večinoma zbrani in na čisto prepisani, a vsi že natisneni po raznih časopisih. Med temi spisi se nahaja tudi konec spisa: »Mojima gospodoma nasprotnikoma«, katerega si Janežič 1. 1859. v »Glasniku« ni upal natisniti vsega in  pa daljša doslej še ne natisnena kritika o Cegnarjevem  »Pegamu in Lambergarji«.
Jj Privatna pisma, največ Stritarjevih, Erjavčevih, Cimpermanovih in Zarnikovih. Več takšnih pisem je Levstik pred smrtjo svojo sam sežgal.
Vsa ta literarna ostalina Levstikova se je nahajala po raznih miznicah, škatljah m zabojih in stalo je mnogo truda, predno se je uredila. Tega nemalega dela sta se lotila s pravo plemenito prijateljsko požrtvovalnostjo gg. c. kr. finančne prokurature adjunkta Emil Guttman in dr. Jos. Stare, za kar jima bode vsak prijatelj slovenske knjige in vsak čestitelj pokojnega Levstika vedel  veliko hvalo.   C. g. adjunkt Guttman je prevzel tudi ne
3*4
Listek.
ravno  prijetni  posel,  da je v imeni  oddaljenih  dedičev lepo  in za pokojnika častno uredil tudi vse druge stvari, katere je bilo po  Levstikovi smrti še urediti.
Razven omenjenih dveh gospodov so literarno ostalino potem, ko je bila že urejena, pregledali še gg. prof. M. Pleteršnik, Ivan Zeleznikar in Fr. Leveč. Vsi jezikoslovni spisi, tukaj našteti pod točko A do D, izročili so se g. prof. Pleteršniku, da jih porabi za novi slovenski slovar, ostale spise (pod točko E do /, razven privatnih pisem) je pa, kakor čujemo, kupil ljubljanski knjigar Bamberg ter se zavezal, da vsaj pesmi Levstikove izdri, do  novega leta.
»Die praktische Philosophie und ihre Bedeutung fiir die Rechtsstudien.«
Ein Peitrag zur Reform unserer Universitaten von Dr.   Eduard Fechtner.    Wien.    Alfred Holder   18S8 ,  8,  87  stranij. Cena 80 kr.
Šolsko vprašanje je v naši dobi na dnevnem redu. Na vseučiliščih je pravniška fakulteta reform najpotrebnejša. Ker juristi vladajo v pravnem in državnem življenji, zato je učna vzgoja tega stanii silno imenitna, in najslavnejši modrijani so pogostoma kazali na nedostatek pravnih študij. Kako hočejo v ozbiljnih časih pravo pogoditi možje, ki poznajo le od mogotcev kodifikovane zakone, na podlagi rimskega prava, ki razločuje slobodnjake in robove? Le vladajoči narodi so pisali zakone, nikdar vladani, da si zagotove svojo nadvlado ! In le modrijan, ki samostalno iz človeško nravi išče zakonov za človeštvo, ki z napredkom v prosveti in znanostih izkuša približati se končnemu idejalu (od tod sicer nestalnost njegovih sistem, a neprecenljiva vrednost je že v str-mljenji samem!), modrijan je poklican, kazati pravo pot bodočemu pravništvu, ako se hoče človeštvo kedaj rešiti od pamtiveka zakonitih krivic, ki še tarejo ne sam6 poje-diuce, nego cele narode! In slutnjo, da bode Slovan še rešitelj svetu, v čem jo iskati, kakor v prepričanji, da teptani rod (in kdo je bil huje teptan od Slovana, po kojem so si narodi prikrojili izraz za robstvo?!) bo priboril trpečemu človeštvu — spasiteljne zakone. Pisatelj, sam Slovan, vplel je v misli svoje obilico izrekov najslavnejših mož ka-žoč, kako je   praktično  modrozuanstvo ali etika juristom najpotrebnejša.
Ker pa se propedeutika uči že po gimnazijah, razpravlja zadnji oddelek modro-slovni pouk na nji. Pri tej priliki spominja, kako sedanja gimnazija abiturijentu ne da niti najmanjšega navodila v bodočnost, da nevedna mladost izbira in določuje narastaj učenih stanov. Naloga profesorju modroslovja naj bi še bila, maturantom podajati pregled raznoterih strokovnjaških študij in vlada bi po njih lehko vplivala na razmerno razdelitev, kažoča: tu je pomanjkanje,  tam izobilje  kandidatov.
Modrijan je idejalist, dostikrat nepraktičen, ali po idejalih se razcvita, iž njih do zoreva boljši sad — lepša bodočnost naša ! Idejalno pisana knjižica zaslužuje, da jo preči-tajo višji in najvišji vzgojevatelji mladine, v obče gg. profesorji.         Dr. Fr. Simonič.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4   pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter   stoji vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta   1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki:  Fr.  Leveč i.  dr.  — Izdajatelj  in odgovorni urednik:   Fr.  Leveč Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska   »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.