Poštnina plačana v gotovini. MORSKA SOBOTA, 21. junija 1931. Cena 1 Din. tjednik. Priloga : mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga. Izhaja vsako nedelo. CENA : V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe: letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno. CENA OGLASOV : cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., v „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo. Uprava : Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806. Leto XVIII. št. 25. Glasilo Slovenske krajine Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28. Kmetijske zbornice po predlogi Kmetske zveze. Občni zbor Kmetske zveze v Maribori dne 10. decembra 1930. je skleno sledeče : Kr. Vlada blagovoli kemprle izdati moderni zakon od kmetijskih zbornic, ki bo : 1. temeljüvao na načeli direktne, tajne i proporcijonalne volitve v kmetijske zbornice. 2. Odločüjočo reč v zbornicaj majo samo izvoljeni zastopniki ; strokovnjakom-nameščencom naj pripada samo svetovalna pravica. 3. Posameznim banovinskim kmetijskim zbornicam naj zakon omogoča najširši razmah, da bo vsakša zbornica zmogla vršiti svoje važne naloge v skladi s stanjom kmetijstva svojega okoliša. — Občni zbor je pooblasto načelstvo, da po teh smernicaj izdela načrt zakona od kmetijskih zbornic. Izvršni odbor je na podlagi pooblastila načrt izdelao po vzori najuspešnejše delajočih kmetijskih zbornic v drügih državaj ino ga po podnačelniki g. min Vesenjaki osebno izročo g. ministri za kmetijstvo g. dr. Šibeniki; poslao ga je tüdi vsem banom i kmetijskim oddelkom vseh banovin. Načelstvo Kmetske zveze je v svojoj seji dne 11. maja načrt odobrilo. 1. Banovinske kmet. zbornice. Kmetijska zbornica se naj ustanovi za vsako banovino posebi. Samo tak bo mogla vsakša kmetijska zbornica vršiti svoje važne naloge v skladi s stanjom kmetijstva svojega okoliša. Naloga banovinske kmetijske zbornice je, da zastopa, pospešüje i ščiti hasek kmetijstva, kmetovalcov i kmetskih delavcov, odnosno poslov, ino skrbi, da se ustvarijo vugodni pogoji za socijalni, gospodarski i kulturni napredek kmetskoga lüdstva. Kmetijska zbornica ma poleg vnogih drügih nalog prevsem pravico, da vladi da mišlenje od načrtov zakonov, uredb i naredb, ki zadevajo kmetske interese ; vlada je dužna nasvete i predloge kmetijske zbornice poštüvati. V banovinsko kmetijsko zbornico se iz vsakoga sreza zvoli eden član i eden namestnik ; iz srezov z nad 20.000 prebivalcov se na vsakših nadalnih 20.000 prebivalcov zvoli po eden član i eden namestnik, pri šterom se ostanek nad 10.000 šte kak puno število. Poleg izvoljenih članov pošle v kmetijsko zbornico po ednoga Člana i ednoga namestnika vsakša Zadružna zveza s pretežnim kmetskim značajom, ki ma na ozemli zbornice svoj sedež i šte 50 članic. 2. Direktne, tajne i proporci- onalne volitve. Kmetijska zbornica se voli na štiri leta z ednakim, neposrednim i tajnim glasüvanjom po proporci na podlagi obveznih kandidatnih list. Volilne edinice so srezi, voli se po občinaj. Volilno pravico i dužnost majo brez pogleda na spol po dovršenom 25. leti starosti : 1. kmetski posestniki-lastniki, ki obdelüjejo zemlo s svojimi drüžinami ; 2. Vživalci i zaküpniki kmetskih posestev, če na posestvi s svojimi drüžinami kmetüjejo nad edno leto ; 3. kmetski delavci (tüdi posli, sinovje i hčere ino drügi domači, ki doma delajo), če se konči tri leta bavijo s kmetijstvom ; 4, kmetijski strokovnjaki — javni nameščeni — ino strokovni vučitelje na kmetijskih šolaj. Zvoljeni pa lehko bo v kmetijsko zbornico, ki ma konči tri leta aktivno volilno pravico. 3. Delüvanje kmet. zbornice. Organi kmetijske zbornice so : predsednik, odbor, odseki, sküpščina, nadzorstvo. Sküpščino tvorijo vsi člani kmetijske zbornice. Sküpščina voli za vso štiriletno poslovno dobo predsednika, odbor i člane odsekov i nadzorstva, odobrava proračun i Obračun ino sklepa od važnejših zadev. Sküpščinske seje so redoma javne. — Odbor tvorijo: predsednik, podpredsednik i trije odborniki. Odbor pripravla delo za sküpščino ino izvršüje njene sklepe ; skrbi, da se pripravlajo i izvršüjejo zakoni, ki so v interesi kmetijstva. — Za predposvetovanje si sküpščina iz svojega središča postavi odseke, za pregledüvanje poslovanja i računovodstva pa zvoliti člansko nadzorstvo. Strokovnjakom — nameščencom pripada samo svetovalna pravica. Kmetijska zbornica si ustanovi zbornični urad, ki poslüje pod vodstvom predsednika. Stroške kmetijske zbornice pokrivlejo : dohodki iz lastnih naprav i prireditev, prispevki države i banovine, progresivne doklade na državno zemlarino i morebitni prispevki strokovnih korporacij. 4. Zveza kmetijskih zbornic. Banovinske kmetijske zbornice se zdrüžijo v Zvezo kmetijskih zbornic. Naloga Zveze je, da prevči splošna agrarnopolitična pitanja ino išče sredstva za napredek kmetijstva i zaščito kmetskih haskov v državi ; da pri osrednji vladi zastopa interese vseh kmetijskih zbornic ino da vladi mišlenje od važnih pitanj, ki zadevajo sküpne interese vseh kmetijskih zbornic. V Zvezo kmetijskih zbornic pošle vsakša banovinska kmetijska zbornica poleg predsednika šče ednoga Člana, šteroga zvoli sküpščina za celo štiri letno poslovno dobo. Zveza si zvoli predsednika i podpredsednika ino imenüje glavnoga tajnika. Od 11.—13. maja se je v ministerstvi za kmetijstvo vršila konferenca od zakonskoga načrta kmetijskih zbornic. Kakši bo končen uspeh teh posvetovanj, ne vemo. 2 NOVINE 21. junija 1931. Krali i kraljica med narodom. Kak smo že poročali, sta bila Nj. Vel. kralj in kraljica navzoča pri slavnosti Marije pri Kamenitih vratih v Zagrebi. Po teh slavnostih sta Še duže časa ostala v Zagrebi. Od tam sta obiskala več krajov. Prišla sta celo do Varaždina. Narod jiva je Povsedi sprijao z velkim navdüšenjom i z lübeznostjov. Tüdi Veličanstvi sta skazüvali narodi velko lübezen. Oba sta se razgovarjala s kmečkim narodom i se živo zanimala za vse brige i težave. V nedelo sta se odpelala kralj i kraljica iz Zagreba na Bled. Lüdstvo jiva je na celoj poti navdüšeno pozdravlalo. Slovenija ma 1 miljon 120.584 prebivalcov. Banski popisovajni odbor v Ljubljani je meo preminočo sredo zaklüno sejo. Iz poročil, štera sta podala g. ban Dr. Marušič i načelnik g. dr. Vončina je razvidno sledeče : Po sumarnom pregledi, šteroga je sestavo banski popisni odbor, je štela dravska banovina v noči med 31. marcom i 1. aprilom 1931. v celoti 1,120 584 prebivalcov. Od teh je 540.175 moškoga, 580.409 ženskoga spola. Zvünskih državlanov mamo 15.631. Po narodnosti je Jugoslovanov 1,091.814, Nemcov 21.208, Madjarov 3.748; po maternom jeziki Slo- vencov 1,064.122, Srbohrvatov 7.725, Nemcov 26.654, Madjarov 7.679; po veri rim. kath. 1,087.916, pravoslavne 5 307, evang. 25.028, i židovske 761. Ostalo odpadne na razne narodnosti odnosno vereizpovedi. Letošnji popis prebivalstva je pokazao velko Število premoči ženskoga spola nad moškami (nad 40.000), velko število inozemcov i velki porast jugoslovanskoga elementa. V splošnom pa moremo biti z izidom popisüvanja zadovolni, zlasti v nacijonalnom pogledi. Izid štetja v našoj krajini objavimo posebi v prišestnoj številki. Grozovito nesreča na vodi. Potop francoske ladje. — 442 lüdi se vtopilo. Pri izlivi Loire se je zgodila nesreča, kakših malo pomnimo. Potopila se je francoska ladja „St. Philbert“ i z njov vred se je zalejalo 442 lüdi. Na ladji so se vozili izletniki. Kda so se vračali domo, je nastano veter. Valovi so bili tak močni, da so plüskali na ednoj strani na ladjo. Potniki so se podali na drügo stran ladje. Med tem je potegno od nasprotne strani veter, ladja se je pod velkov težov nagnila i potopila. Rešilo se je samo 8 lüdi, vsi drügi pa so našli v vodi smrt. Grozna nesreča je zbüdila po celoj Franciji velko žalost. S Francijov sočüstvüjejo tüdi drügi narodi. Boj fažizma proti katoličanstvi. Od razmer, ki so zavladale v Italiji med fašizmom i katoličanstvom, smo na kratko že pisali. Voditeli fašizma so prišli do spoznanja, da jih sreča zapüšča. Fašizem se je s silov toti dugo držao, a nazadnje se je narod sile naveličao. Na večih krajih je prišlo do demonstracij, atentatov i drügih protifašističnih nemirov. Med tem je tüdi poglavar Cerkve, sv. Oča Pij XI. zdigno glas i je naglaso potrebo katoliške akcije. To je fašiste razdražilo. Proti katoliškoj akciji so zagnali krik. Obsodili so jo kak protidržavno rovarjenje. Začnoli so proti njoj boj. Kakši je te boj, nam svedoči med drügim poročilo od divjanja fašistov v püšpekovoj palači v varaši Priverno. Poročilo se glasi : „Ob pol 4 vü- ri v noči 1. junija t. 1. so fašistični skvadristi vdrli v palačo. Razbili so vrata i goriskali špore ino v pisarni vse razlüčali. Lotili so se arhiva i vse papere raztrgali i razmetali ino jih tüdi zmetali na cesto. Vničili so na te način tüdi tajni arhiv. Razbili so tüdi pisalne stole, iz šterih so odnesli peneze, šteri je bio tam shranjeni. Razbili so razpetje i raztrgali podobo sv. oče i fotografijo püšpeka. Srebrno korono kipa Matere bože, ki se je nahajao v pisarni, so najšli na cesti karabineri, ki so povrnoli püšpekiji tak korono kak tüdi več dokumentov najbole zavüpnoga značaja, ki so bili razlüčani po cestaj mesta. Med njmi se je celo nahajao zapečateni dopis z označbov „Sub secreto sigili pontificii“. Püšpekov grb nad vratami so odnesli i so ga na drügi den najšli na javnom stranišči, na njem pa je bio zamazani napis. Fašisti so bili celo tak nesramni, da so najšli v hišaj püšpekove palače ostanke njihovih odpadkov. Na dveraj so püstili zamazane napise s kredov! To seje godilo v „najbole kulturnoj državi sveta“, kak veličüje fašističen tisk Italijo!“ To je samo eden svedok fašističnoga divjanja. Podobnih svedokov je nešteto. Fašisti preganjajo dühovnike, voditele katoliške akcije i sploh vse katoličane, ki se postavlajo v obrambo svete vere. To divjanje pa katoličanov ne straši. Fašiste odločno obsojajo ino izjavlajo, da ostanejo do zadnjega diha verni Cerkvi i sv. Oči. Kalendar. juni (30 dni) 26. teden. Senje: 22. Gornja Lendava, 24. Razkriž, 27. Beltinci i Kotoriba. Vreme: Veterno i deževno. Murska Sobota Delo Kmetijske podrüžnice v M. Soboti. Kmetijska podrüžnica v Murskoj Soboti je obhajala 5 letnico obstoja. Pri toj priliki je bilo podano poročilo od polletnega dela: Stanje blagajne : Dohodkov je bilo 38.770 07 Din., izdatkov pa 23.913·80 Din. inventar podrüžnice je vreden 52.633·— Din. Inventar je bio povnoženi za dve prevozni drevesni škropilnici. Podružnična drevesnica v Kruplivniki je v punom razvoji. Podrüžnica je razdelila 1444 mq cementa nabavlenoga z banskov podporov za 21 vzornih gnojišč. Šest živinorejskih redovniških odsekov se dobro razvija, na novo pride še odsek v Hodoši. G. bani je izročila deputacija o priliki njegovoga obiska v Slov. Krajini spomenice 1) zavolo kmetijske šole v Rakičani, 2) zavolo živinorejskih organizacij, 3) zavolo zatiranja trahome, 4) zavolo pospešüvanja travništva, 5) zavolo kmetijsko nadaljevalnoga šolstva i zavolo socijalnoga zavarovanja kmet. oslüžbencov za slučaj nesreče, betega, onemoglosti i starosti. Podrüžnica vodi tüdi skladišče 21. junija 1931. NOVINE 3 kmet. drüžbe. To je v Murski Soboti i namenjeno za vse člane drüžbe v Slov. krajini. Na občnom zbori so bile tüdi volitve odbora, delegatov i voditelov odsekov. Za predsednika je znova bio zvoljeni g. živinozdravnik J. Samec. * — Vtrgana cvetka. V Soboti ne človeka, šteri se ne bi razžalostio, kda je čüo, da je nenadoma vmrla mala 8 letna Mirica, hčerkica g. majora Boiča, komandanta orožniške čete. Niti vervati nesmo mogli. A istina je. Ovehnola je kak vtrgana cvetka. Pred par dnevi je bila še vesela, se je smehlala ino igrala kak drüga deca, v pondelek popoldne pa je med groznimi bolečinami obinola očo i mater, njima zašepetala: „ata ja te volim, mama ja te volim“ na to izdihnila i se preselila v lepšo domovino, med angelce. V tork popoldnevi je bio sprevod. Prišli so zastopniki vseh oblasti, vučitelstvo i vnogo drügoga naroda. Sprevod je bio žalosten. Za malov Miricov nesta žalüvala samo ata i mama, nego so se skuzili skoro vsi navzoči. Maloj Mirici želemo, naj spi sladek sen do pa videnja. Žalostnim starišom pa izražamo naše sožalje. — Obisk akademikov. Preminoči teden so se v Soboti stavili zgodovinari i zemlepisci ljubljanske univerze, ki so pod vodstvom gg. profesorov dr. Melika; i dr. Ravkovca hodili po Slovenskoj krajini. Občina jih je lepo sprejela i jim dala na razpolago človeka, ki je gostom vse preskrbo. — Občinska seja. Preminoči teden je meo občinski odbor sejo, na šteroj je sklepao od večih važnih zadev. Med drügim se je soglasno odobro naküp grada, parka i marofa kak tüdi delna parcelacija parka. — Prišestno senje (živinsko, konjsko i kramarsko) de 6. julija. To je novo senje. Ka novoga v Belgradi ? Zakon od draginskih doklad. Ministerski predsednik i minister za notrašnje zadeve je predpisal uredbo od draginskih doklad uradnikom civilnoga reda. Uredba vrejüje pitanje draginskih doklad vseh vrst. Zadruga za izvoz živine. Da se izvoz živine i mesnih izdelkov povekša, se je utanovila posebna zadruga za izvoz živine. K ustanovitvi prispeva država 5 miljon Din. zednim pa da zadrugi 100 miljon Din posojila. Občni zbor Narodne banke. V nedelo se je vršo glavni občni zbor Narodne banke. Med drügim se je sklenolo, da se akcijski kapital zviša od 30 na 180 miljon Din. Svetovna politika. Francija. Novi predsednik republike Doumer je v soboto prevzeo posle. Pri nastopi je naglaso, da de se pri svojem deli ravnao po peldi svojega prednika Douroergua, šteromi je Francija za požrtvovalno delo dužna velko zahvalo. Ministerski predsednik Laval je novomi državnomi predsedniki podao demisijo cele vlade, a te je znova njemi povero sestavo nove vlade. V toj novoj vladi so ostali vsi prvejši ministri. Nemiri v Nemčiji. Nemčija se nemre odehnoti od večnih nemirov. Ječi pod žmetnimi gospodarskimi i socialnimi razmerami, zvün toga pa so tüdi politični nemiri na dnevnom redi. V zvezi z velkov brezposelnostjov so na deli posebno komunisti. Po varašaj se vršijo velke komunistične demonstracije, štere navadno končavajo s krvavimi vuličnimi boji. Volitve v Španiji. Vlada je za konec toga meseca razpisala volitve za ustavodajno skupščino. Volilnoga boja se v velkoj meri vdeležüjejo moskovski bolševiki, ki so poslali v Španijo svoje agitatore. Volilni boj na Vogrskom. Dne 28. t. m. i naslednje dni si izvoli madžarski narod nove parlamentarne zastopnike. Volilni boj je že zdaj osster. V nešternih krajih nastopi 14 strank. Herceg primaš je izdao za volitve pastirsko pismo, v šterom Opomina katoličane, da se morajo volitev vdeležiti i tak voliti, da pridejo v parlament dobri katoličanski možje Slovenska krajina. Hvala i nasledüvanja vredno. Hranilnica i posojilnica v Bogojini je v Slovenskoj krajini edna najmlajših. Čistoga dobička še nemre meti dosta, itak pa je podelila več vekših i menših podpor. Dala je: za cerkev v Bogojini 1200 Din., za „Novine“ 200 Din., za sirmaške šolare 200 Din., za „Martinišče“ 200 Din., dijaškomi podpornomi drüštvi v Ljubljani 100 Din., šolarom za majniški izlet 100 Din. To je istinsko človekolübno delo, ki zaslüži najvekše priznanje. Priporočamo posojilnico v nasledüvanje drügim posojilnicam. — Vučitelsko spravišče v Beltincih. Vučitelsko drüštvo za lendavski okraj je melo v soboto v Beltincih spravišče. Predavao je g,. Krošl banovinski kmetijski referent iz Ljubljane. — Smrtna kosa. V Beltincih je vmrla 62 letna mladenka Baša Orša, ki je bila v celom živlenji zgled dobre krščenice. Bila je 36 let tretjerednica. K zadnjemi počitki jo je sprevodila velka vnožica, med drügimi duga vrsta belooblečenih mladenk. — S črešnje skočila i si nogo potrla. V Pertoči je 27 letna B. Marija brala črešnje. Kda je mela zadosta je štela priti dol. Črešnja je bila nisika, zato je žena skočila dol. Skok pa je bio neroden i si je potrla nogo. Spravili so jo v špitao. — Pozdrave pošilajo iz Austrije domačim znancom i sploh celoj Slovenskoj krajini : Nemec Anton i Marija, Benko Mihal, Vučko Leopold, Grah Janez, Bertalanič Franc, Hajdinjak Štefan i Mencigar Cecilija. — Zlato gostüvanje. Pred nedavnim sta Majcen Janoš i Treza z Rankovec obhajala zlato gostüvanje. Pri toj priliki se je za Martinišče nabralo i60 Din. Bog plati ! Zlata mladoženca pa Bog živi ! —Toča. Preminoči teden je mela kroglina: Dobrovnik, Strehovci, Bukovnica, Kobilje itd. „hüdo vüro“ Nad pokrajinov je divjao močen viher, treskalo je, nazadnje pa se je sipala strašna toča, ki je napravila vel- koj škodo. Trpeli so vsi polski pridelki. Žalostno izgledajo tüdi gorice. Te kraje toča že štiri leta zaporedoma obisküje. Vsako leto je napravila velko škodo. — Viher na Goričkom. V pondelek popoldnevi je obiskao Goričko od Krajne proti Cankovi močen viher, nazadnje pa dež, kak da bi ga iz škafa vlevati. Grmelo je i treskalo, da se je zemla trosila. Med Krajnov i Skakovci je tresnolo v telegrafski vod Strela je raztrgala telegrafski drot i razčesala šest telegrafskih drogov. Lüdstvo je bilo čisto preplašeno i se je bojalo tüdi toče. — Krog. Škrilcovo hišo je zadela žalostna zgüba. Jetika je pobrala mlado ženo i. mater troje drobne dece. Pokojnica se je dugo mantrala, a je prenašala vse jako potrplivo Njena smrt je za hišo tem vekša zgüba, ar je mož že več let v Canadi i so deca tak ostala brez oče i matere. — Rakičan. V nedelo, 28. t. m. de Rakičan meo slovesnost, kakše ne meo ešče nikdar. Občani so küpili za kapelo, ki stoji v püngradi, zvon. Te zvon de v nedelo blagoslovleni. Zvün toga se blagoslovi tüdi lepo križno drevo, štero je dao postaviti J. Fartelj. Rakičan se za lepo cerkveno slovesnost vneto pripravla. — Gasilske vaje v Sebeborcih. V nedelo so bile v Sebeborcih velke gasilske vaje martjanske gasilske šupe. Nastopili so gasilci iz vseh so- 4 NOVINE 21. junija 1931. sednih vesnic. Pri toj priliki je bio tüdi občni zbor martjanske župe. Za načelnika je bio znova zvoljeni g. Vezér iz Martjanec. Pismo mladocom. Cenj. gosp. Urednik ! Prosim vas dopüstite mi, da napišem prekmurskim mladencom ono, ka mene teži. Že večkrat sam čteo v Novinaj, da je prišlo do bitja tam i tam. Skoro ne mine niedno proščenje, ka ne bi pokazali naši dečki svojo znanost. Zaistino velki junaki so pri kupici vina. Predragi mladenci, ka vas žene na to, ka se vam ne mili vaš pajdaš, šteroga ste napadnoli. Či se vam ne mili on, naj se vam mili-jo njegovi roditeli, šterim je on najdragši kinč zemelski. Na njega so čakali duga leta, ka njim bode na stáre dni za pomoč. Jeli vam ne šepeče peta boža zapoved : Ne mori !! Predragi mladenci, prosim vas, nedelajte tak ! Lehko ste veséli tüdi brez bitja. Jaz vam napišem edno vesélje, štero je lepše od plesa i nepametnoga junaštva. Dečki z edne fare zdrüžite se pa zaprosite vaše gg. vučitele da vas navčijo lepe igre i vsaki svetek lehko nastopite v šoli s kakšov igrov. Jas sam gvüšen, ka gg. vučiteli ne bi odbijali vaših Prošenj. Kak je lepo to, či Slov. Krajina ma kulturni naraščaj. Dragi mladenci ! Dosta bi vam lehko napisao, kakše koristi vam nüdijo organizacije ali za zdaj dosta, samo ešče edno želo mam i to je, da ne čte svet od prekmurskih dečkov tak žalostnih stvari! Mladenci ! Vstanite, da bodete ponos Slov. Krajine. Zdaj pa primite vsi prijatelske pozdrave, i prosim vas, ne zamerite mi, vaš prijatelj LUDVIK OVSENJAK Šofer ná Dvorci Nj. V. Kralja Topola-Oplenac. ZA NEDELO. Po risalaj štrta. Evang. sv. Lukača vu 5. táli. Vu onom vremeni gda bi se vnožina sünola na Jezuša, ka bi poslüšala reč Božo; i on je stao poleg ribnjeka Genezaret. I vido je dve ládji stoječive kre ribnjeka: ribičje so pa vün stopili, ino so prali mreže. Stopivši pa vu edno ladjo, štera je bila Šimonova: proso ga je, ka bi jo od zemle odrino edno malo. I sedéči, včio je z ladjice vnožino. Gda bi pa henjao gučati, pravo je Šimoni: pelaj na globočino i prestrite mreže vaše na lovlenje. I odgovoreči Šimon pravo je njemi; Mešter, celo noč delajoči nikaj smo ne vlovili ; ali na reč tvojo rasprestrem mrežo. I gda bi to včinili, zaprli so rib vnožino velko, trgala se je pa mreža njihova. I kimali so tivarišom, ki so bili vu drügoj ladji ; ka bi prišli i pomagali bi njim. I prišli so i napunili so obej ladjici tak, ka so se malo ne pogražale. Štero gda bi vido Šimon Peter, doli je spadno pred kolina Jezušova govoreči : odidi od mené, Gospodne ; ar sam jas grešen človek. Ar je groza obišla njega i vse, ki so ž njim bili, nad ribami, štere so vlovili : prispodobnim talom Jakoba i Jánoša, sini Zebedaeušove, ki so bili tiváriške Šimonovi. I veli Šimoni Jezuš : Ne boj se, od eti mao boš že lüdi lovio. I vün potegnovši k zemli ladjo, vsa ostavivši, nasledüvali so njega. Smrtna žrtev Müre. Ne še mino eden tjeden, kak je v valovji Mure tragično premino trgovski pomočnik Joško Šinkovič iz G. Radgone. Zdaj je znova deroča reka zahtevala novo žrtev. Na breg reke pri občinskih trataj je prišlo vnogo kopalcov domačinov i tüjcov. Ar se vršijo te dni pri nas štelinge, se müdi tü vojaška komisija, med šterimi je tüdi kaplar Štefan Bojanovič, po rodi z dalmatinskoga otoka Hvara. Tüdi njega i njegoviva dva prijatela je gnala Vročina k Müri, da bi se ohladili. Ar pa se ne vidi voda preveč šürka i tüdi ne nevarna, so se zmenili, da preplavajo na avstrijski breg i nazaj. Pri plavanji sta Bojanovičova prijatela z velkov težavov dosegnola nasprotni breg, kaplar Bojanovič pa je mogoče zadeno v skalovje ali pa naleto na vrtinec, da je prejšo v valovji. Nesrečnik je šče nekelkokrat dao znak z rokov za pomoč, potom pa ga je voda požrla. Pomoč je bila izklüčena, ar je na tistom mesti voda prenaglo odtekala. Raskrižje : Veliko Ivanjsko proščenje bo pri nas 28. junija. Razgled po domovini. Milijoni kobilic. Kak so že listi poročali, so se letos pojavile kobilice v okolici Mostara. Oblasti s pomočjo prebivalcov so začnoli vničavati te škodlivce, ki pustošijo polja i travnike. Zdaj so se pa kobilice znova pojavile v nešternih vesnicaj, kde jih še ne bilo. Milijoni kobilic so se spüstile te dni v vesnicaj Buni, Draševcih, Gnojnicah itd. Kobilice so začeli pokončavati v vsoj Zetskoj banovini. Boži rop v studeniškoj cerkvi. V kmičnoj vihernoj noči je splezo božeropni tolvaj na visiko cerkveno okno župnijske cerkve v Studencah, jo odpro i se nato spüsto v cerkev. Vdro je v tabernakl i pobrao dva ciborija s presv. Reš. Telom, ogrnjena z lepimi plaščki. Enako tüdi gotsko monštranco, šteroj je pa odvio stojalo i jo püsto na oltari. Po istoj poti je nato izgino. Edina sled za božeropnim zločincom je ostao visiko iz okna viseči štrik, opremleni s številnimi vozili. Oba ciborija, od šterih je bio eden napunjeni s približno 500 hoštijami, sta bila lepiva izdelka tamošnjega pozlatara Karla Tratnika. Za bogokletnim roparom se vršijo Poizvedbe. Strašna smrt matere in dveh sinov. V raški Gori pri Mostari je ugledni kmet Risto Djajič zgradio poleg svoje hiše cisterno. Da bi se beton i mort hitrej posüšo, je pravo svojemi sini Marki, naj nanosi v cisterno slamo i zažge. Marko je to naročilo zvršo, ali plin, ki se je začno razvijati, ga je omamo, da se je onasvestio. Za njim je skočo v cisterno njegov 18 letni brat Jovan, ali tüdi toga je začno düšiti plin i začno je kričati na pomoč. Njegovo obvüpno kričanje je začüla mati i je skočila tüdi ona za njima. Ali ona se je tüdi ne vrnila iz zgradbe. Komaj po ednoj vüri so potegnoli njihova tela iz cisterne. Kite so njoj zgorele. Pred par dnevi je zjütraj okoli pol 7 zakürila v šparhet gdčna Cilka Kocijan, ki je oslüžbena v gostilni g. Gustava Murna na Bregi pri Novom mesti. Duge lepe kite, na štere je bila ponosna, ki so njoj nespletene visele na prsi so se njoj pri tom naednok vužgale i zgorele do šinjeka, šče prvle kak se je zavedla, ka se zgodilo. Dekla je zkričala i si hitro z rokami stisnola vlase i s tem pogasila plamen. Raskrižje: Na Zavodovom vrti se odava na drobno i debelo prvovrstno vino. S plačanov trosarinov po 7 Din. liter, brez trošarine pa po 4 Din. Iz sveta. Kobilice vničile 160 plügov setve. Kroglino Segedina na Vogrskom so obiskale kobilice (konjiči) v velikanskoj vnožini. Kde so se pojavile, so vničile takrekoč vse. Samo eden den so vničile 160 plügov setve. Lüdstvo je zavolo te velke nadloge čisto zdvojeno. 40.000 Vreč kave v morje ! Brazilijanska vlada je v dogovori s pridelavci kave sklenola, da se vniči 40.000 vreč kave. S tem ščejo preprečiti spadanje cene zavolo preboga- 21. junija 1931. NOVINE S ih zalog. Prvih 300 vreč je dala vlada sežgati ; ali preveč močen vonj je prebivalstvo opozoro, ka se godi i je začelo odločno protestirati. Nato je narodni odbor za zaščito kave skleno, da vniči ostalih 46.000 vreč kave s tem, da jih pogrozi v morje. Poganski Pogreb. Minoli mesec je na Angleškom Vmrla mistres Jane Golake, znana lastnica dirkalnih konjov. Njeno telo so sežgali v krematoriji i nato, kak je določala oporoka, so prenesli pepeo v hrastovi škrinjici na dirkališče Whiterby. Prvle kak so se začnole tekme, je stopo vdovec z otroki v žalni obleki na dirkališče i po njem raztreso pepeo. Pomagali so njemi konjarji i jahači, ki so slüžili pokojno gospo. Nato so se začele dirke i konji so poteptali pepeo. Menda ni boleloto nobenega izmed „žalujočih ostalih“, i ni nihče izmed njih občüto potrebe, da bi kda molo na maternom oz. ženinom grobi. Pošta upravništva. Žlebič Jožef, Avellaneda, Calle French 368. Aprila smo vam javili, ka je letošnja naročnina plačana. M. Liste vam redno pošilamo. Ne vemo kde se morejo zgübiti. Ve je zdaj ešče ednok pošlemo. „Pripravo na smrt“ smo vam dali 15 falatov poslati za naročnike z aprilskimi majniškimi listi. Dajte nam glas, če ste je sprejeli ali ne. Če ne bi sprejeli teh listov, te té tüdi dopošljemo. Za zdaj samo februarske i marciuške. Štere Novine februara so vam sfalile, nam naznanite. Mogoče je to krivo, ka dva naslova mate i ste ne vsikdar tam, kde delate pa pismonoša ne izroči kda pride. V red Spravite to delo, ka nede pomote. Prošene knige dali naročiti. Zavec Anton, Etalaus. Molitveno knigo naročili. Serec Nenna, Alglemont. 20 frankov sprejeli, vse dali poslati. Tkalec Martin, Malo Kneževo. Vse ti pošilamo. Letos je brezplačno vse. Če ne dobiš, se javi. Žlebič Štefan« Markovci. Ček shranite. Rac Ludovik, Cretluvllle. V pismi sprejeli 10 fr. Duga je 112 Din. Odračuna se, ka sta viva dva za sebe plačala. Odpišite mi, jeli Marija Šinko pri vas mela ? Ona je več plačala, kak je bila dužna, Višek se vam odračuna. Titan Fr. Krog. Žitekovoj pošilamo M. List, pošlite nam naslov njeni, lehko se je spremeno. Bobovec Martin, Lipovci. Gda ščete. M. List iščite pri Škafari v Beltincih. Važno za delavce. Sprime se taki več delavk za domače delo v Franciji. Delavke morejo biti stare 21 let ali starejše, mlajše se ne sprejmejo. Oglasiti se trbe pri Borzi dela v pisarni za izseljenje v Francijo v M. Soboti. Išče se 50 delavcov za poljsko delo na imanji Belje za marofa Kneževo i Širine. Oglasiti se trbe pri Borzi dela v Soboti do ponedeljka 22. junija. Vsi tisti zidarje, šteri so se pri Borzi dela dali zapisati ha delo v južnoj Srbiji, naj se dneva 24. t. m. oglasijo pri Borzi dela v Soboti, to vala tüdi za delavce, a teh se vzeme na vsakšiva dva zidara samo po ednoga. Borza dela v M. Soboti. Posestvo blüzi G. Radgone pri banovinskoj cesti, jako ugodna lega s hišov, 4 plügi njiv, 4 plügi travnika i sadonosnika s 140 sadnimi drevi, 2 plüga loga se oda. Pogoji so ugodni. Naslov: SCHEUCHER gostilničar G. Radgona. POSESTVO lepo (rodovitno) 6-8 plügov odam. FRANC JANOŠ, Boračova 34. SLATINA RADENCI. Tržne cene. Penezi : USA dolar Din. 56.—, Canadski dolar Din. 55.—, Austrijski šiling Din. 7.90, Francuski frank Din 2·18, Talijanska lira Din 2·92, Pengő Din 9.80, Nemška marka Din 13·35, Uruguajski peso Din 28, Argentinski peso Din. 15. Živina : biki, jünci i telice Din. 5—6, (jako debeli Din. 7), krave Din. 3—4, teoci Din. 8—9, svinje Din. 9. Zrnje : pšenica Din. 180, žito Din., 175, oves Din. 190, kukorca Din. 140, krumpli Din. 90, ajdina Din. 170, proso Din. 170 lenovo seme Din. 220, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 100, Zavednost katoličanov v Španiji. Poročali smo že, da so nastopili po odhodi kralevske drüžine za katoličane v Španiji žalostni dnevi. Podivjane vnožice so pod vplivom komunizma i bolševizma začnole preganjati katoliške dühovnike, redovnike, redovnice i požigali cerkve ino kloštre. Katoličanov pa vse to ne preplašilo. Svojo Zavednost so Španski katoličani pokazali posebno na Telovo. Listi iz vseh krajov poročajo, da se je slüžbe bože i prošecije vdeležilo vnogo več vernikov kak drüga leta. V nešternih vekših varašaj je bilo pri prošeciji po desetkrat telko lüdi kak inda. S tem so Španci pokazali, da so katoličani i se ne bojijo nikših sovražnikov. Kataličani pa tüdi inače nastopajo v obrambo vere. Na vlado pošilajo proteste, v šterih jo grajajo zavolo protiverskih izgredov. Takše proteste je poslalo nad 1000 drüštev i na 100 jezere posameznikov. Papova armada. Papovo vojaštvo ne vojaštvo v pravom pomeni reči, ki bi se vežbalo i urilo za vojsko, ampak ga nücajo bole za parado pri raznih slavnostnih priložnosti i pa za domačo stražo. Papova armada ma tri oddelke. Prvi oddelek tvori „plemenitaška garda“, drügi oddelek „švicarska garda“, tretji oddelek pa „hišna garda“. Poleg toga slüži v Vatikani tüdi nekaj papeških žandarov. „Plemenitaška garda“ je obstojala prvotno z dveh oddelkov, z „Lance spezzate“ i z „Cavaleggeri“. Oba oddelka je zdrüžo papa Pij VU. Kotrige te garde so smeli biti spočetka samo plemenitaši iz cerkvene države, papa Benedikt XV. pa je dovolo vstop v „plemenitaško gardo“ vsem talijanskim plemenitašom. Namen te garde je bio, da so dobili plemenitaši vstop na papeški dvor. Tüdi še dnes postavla »plemenitaška garda" vsaki den častno stražo za papo. Zanimivo je, da obstoji ta mala četa iz Samih oficerov. Povelnik ma čin „generalnoga poročnika“, potem sta v gardi še dva „brigadna generala“, 9 podpolkovnikov, 9 stotnikov, 21 poročnikov i 18 podporočnik. Do 1. 1904. je nastopala ta četa na konjih. Drügi oddelek papežovoga vojaštva tvori svetovnoznana „švicarska garda“. Njihovo uniformo je ustvaro sam Mihelangelo i je še dnes ravno takša, kakša je bila pred stoletji. Kotrige te garde morajo biti Švicari; čte pa 10 oficerov i 110 mož. Najmlajši oddelek papovoga vojaštva je „hišna“ ali domača garda. Ta oddelek je ustanovo papa Pij IX., Leon XIII. pa ga je popunoma preuredil. Ta oddelek čte 4 stotnije po 80 možov. Vsaka stotnija ma po ednoga trobentača. Ma 80 oficerov i jako močno i odlično vojaško godbo. Vseh „domačih“ gardistov je 500. Nastopa pa ta oddelek samo ob posebnih priložnostih. Vatikansko orožništvo pa čte 100 možov s 3 oficeri. Naloga žandarov je, da pazijo vatikansko palačo i da skrbijo za red i mir. Vsaki dve vüri obhodi žandarska patrula vse vatikanske prostore. 6 NOVINE 21. junija 1931. Za naše male. Vogrin Štefan, Rakičan. Od smolára. Ešče je ne dugo, ka je živo eden smolár. Vu logi je meo hižo i je tam smolo žgao. Té smplár je pa ednov v ednoj krčmi svoj krščák odao nekšim trem gospodom. Pravo njim je, da je to takši krščak, ka či si ga štoj na glavo dene pa ga na glavi zasükne i si zmisli na jestvino i pitvino i tisto se te vse samo na sto postavi. Gospodje so mislili dá je to resan, tak i so njemi dali za krščak jezero rajnški. Smolar je peneze vzeo i se je paščo domo. Kak je smolar odišo, so gospodje včasi probali, či je to resan, ka njim je smolar pravo. Krščak si dene na glavo te najstarejši med njimi ga zasükne i si misli na jestvino i pitvino. Ali vse zopston, nikaj je ne štelo na sto priti. Dene si ga na glavo tüdi srednji ali vse zaman. Gospode je pa to razčemerilo i so sklenoli, da do šli k smolari i njemi dajo petdvajseti na zadnjo stran, ka jih je tak dobro znoro. Kda so prisli k smolari je on ravno smolo kühao. Gospodje so ga pitali, ka on to küha. On njim je odgovoro: „To je takši oli, ka či komi edno žlico v rit vlijem hitro beži“. Te najstarejši pa včasik pravi: „Meni dajte edno žlico či mo te resan hitro bežao“. Smolar njemi je resan edno žlico vrele smole v rit vlejao, na štero je včasik se hapo bežati. Te srednji pa pravi: „Meni pa dajte dve žlici, da ga doidem“. Smolár njemi je resan dao dve žlici na štero je začno hitro bežati. Tretji je pa pravo : „Meni pa dajte tri žlice, da jiva povržem. Smolar njemi je pa komaj dve žlici dao pa je že odbežo. Tretje je nanč ne čakao. Bežali so tečas, ka so v Rakičan v müzge pribežali. Tü so se komaj stavili. Dogučali so se v müzgaj, da do šli nazaj k smolari i ga bujejo. Smolar je pa zagledno, da nazaj k njemi idejo i je znao ka se zdaj nede dobro z njim godilo. Pravo je zato ženi: „Ti žena gda gospodje se pridejo te njim povej da sam jaz mrtev.“ Smolar se je spravo na postel i se je znak doli legeo, tak da bi resan mrtev bio. Gospodje so prišli i so ženo pitali, kde je mož, Ona njim je odgovorila: „Ja moj mož je že sirmak on je že mrtev.“ No či je pa mrtev te je pa tak dobro, moremo ga pri meri nihati, ar je že pokojni. Ali najnišiši pravi : „Jaz njemi pa to nemrem šenkati, ka je meni tri žlice dao, jas njemi nos dol vrežem.“ „Samo ga nihaj, ne veš ka mrtvim more mir dati, sta njemi pravla starejšiva.“ Ali vse zobston, vzeme škarje i ide v hižo, da njemi nos dol vreže. Smolar je pa ne bio mrtev, Kda njemi je šteo nos dol vrezati je stolar gori skočo i njemi je škarje zrok vzeo, pa je njemi nos dol vrezao. Najmlajši se je pa tak zosagao, ar je mislo, ka je smolar od mrtvi gori stano, da je komaj z hiže vujšeo i bežao. Starejšiva pa za njim, bežali so tečas, dokeč so se ne stavili. Pa či, so se ne stavili ešče dnesden bežijo. Najmlajši je pa ešče dnesden brez nosa, či tak ka njemi je ne drügi zraso. Što to ne verje naj ide v Rakičan Vogrina pitat. Za smeh. Zdravnik: No, Ferko, je materi že bolše? Ferko : Ne vem, da sem ne doktor. Zdravnik: Vej pa znamkar čüješ, ka si oča pa mati pogovarjata. Ferko : Ja, to sam čüo, ka so oča pravili, da če te vi dugo k nam hodili, te celo verstvo vrag vzeme. * Števek : Mama ali istina, da vi znate grmlajco delati ? Mati: Ti norček, što ti je to pravo? Števek : Včera sem čüo očo, ka so pripovedavati strici, ka kda prej malo duže ostanejo v krčmi, te ví doma takše treskanje napravite, da se vse trosi. Treskanja pa brez grmlajce nega. Žüževke povzročile za 18 milijard škode. Znani amerikanski zoolog J. A. Hyslop, ki delüje v eutomološkom uradi poledelskoga ministerstva v Washingtoni, je izračunao, da so povzročile lani v Zdrüženih državaj različne stvari približno 18 milijard škode, to je telko, kelko je vredna celoküpna amerikanska vojna mornarica. Ta škoda se pa nanaša samo na 34 izmed 6000 škodlivih žüževk, tak da znaša vsakoletna škoda po žüževkaj najmenje 28 milijard škode. Najvekšo škodo povzroča molj, ki vniči letno zasesti milijonov pamukovoga semena. Pamukova gosenica pa napravi letno na pamuki, ku- korci, tobaki, grahi i paradajsi za več nego dve milijardi škode. Nekša drüga gosenica povzroča letno na 1 i pol miljarde škode, molj pa, šteroga zabadav preganjamo z različnimi sredstvi, pa približno 180 miljonov. Po logaj povzročajo žüževke za tri milijarde škode letno, zvün bele mravle, štere letno vničijo približno za 600 miljon dobrote. Na žiti povzročajo žüževke letno za edno milijardo škode i ravno telko v travnikaj itd. kobilice, mišice itd. Gospodarstvo. Vzorna gnojišča. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je z odlokom ӀӀӀ. No. 5503/1 z dne 28. V. 1931 dovolila, da se smejo znova predložiti prošnje za 50% prispevek banovine k stroškom cementa pri napravi gnojišč i gnojničnih jam. Prošnje se smejo predložiti samo na predpisanih obrazcih (ki se dobijo brezplačno pri srbskem kmetijskom referenti) za najmenje šest reflektantov sküpno. Zadnji rok za predložitev je 24. junij t.l. Kesnej vložene prošnje se predložijo kr. banskoj upravi najhitrej samo drügo leto. Pogoji so isti kak lani z omejitijov, da ban. subvencija v nikšem primeri ne sme presegati 2000 Din. Prošniki, ki bi nücali več kak 100 q cementa pa za prispevek ne pridejo nikak v poštev. Srbski načelnik : LIPOVŠEK. * Jugoslovansko-francoska pogajanja za naküp našega žita. Pariški listi poročajo objavo francoskoga zvünašnjega ministerstva, štera pravi, da so se med Francijov i Jugoslavijov začnola pogajanja z namenom, da bi en del Jugoslovanskoga žita küpila Francija. Za naš žitni trg de ta pogodba velkoga pomena, ar pripomore k tomi, da ležej odamo zrnje, štero se ne ponüca doma. Sejanje ajdine. Vnogi posvečajo sejanji ajdine premalo pazlivosti, čeravno je to pred važno pitanje. Sto šče meti lepo, rodovitno ajdino, mora pri sejanji paziti na več stvari. — Zemla se mora dobro pripraviti. Štalski gnoj ajdini ne vgaja. Jako dobro vpliva na njo pepel, šteri se potrosi po njivi pred oranjom. Za gnojenje se priporočajo umetna gnojila i to: žveplena kislina kalij i superfosfat, ali pa amonjak-superfosfat, superfosfat i i čilski soliter. Sejati se mora najbolše seme, ne pa zaji, ki se indri več ne dajo ponücati. 21. junija 1931. NOVINE 7 MARA PAVIČ: PRAVICA i USMILJENJE. Prevod iz hrvaščine. Med tem kda je Šofer zapirao vrata, je Greta mahala z rokov oči v pozdrav. On je bio žalosten. Auto je začno iti. — Lepo pozdravite gospoda Drageca ! — je kričala z okna Marija. Greta se nasmehne i šče ednok maline oči v pozdrav. Greta je komaj v vlaki vküp zbrala ino vredila svoje vtise i čüstva. K sreči je bila sama. Taki pri okni v vagoni prvoga razreda si je lehko nemoteno i mimo razgledüvala slike, šterih je bila puna njena domišlija. Pri okni so vujdavale zelena stebla i bele hiše, oko jih je komaj lovita. Žute vrtnice v Gretinom naročji so z dišavov taki napunile celi oddelek. Greti je to vgajalo, dasi inači ne mogla prenašati težkoga dišca. Te dišec njoj je oživlao v düši telko dragih spominov ! Tüdi tistoga, kda se je Dragec z molitvenikom v roki sprehajao v cvetličnjaki pod oknom, a ona je z okna vrgla žuto vrtnico i se skrila za čipkaste zavese. Mislila je, da bo Drago razmo, ka to pomeni, a Drago je pogazo rožo i se sprehajao dale. To jo je razžalilo. Odgrnola je zavezo i se pokazala na okni. — Dragec! Dragec je zdigno glavo. — Ali ne si vido, da sem ti vrgla rožico ? — Ali Si to ti vrgla ? — se je začüdo Dragec. — Ja ! A ti si jo tak nesmileno pogazo. — Odpüsti mi, ne sem znao; da je tvoja ! — Ne je moja, nego tvoja ! — pravi čemerno Greta. Drago zdigne rožo i jo zatekne v molitvenik. — Če je moja, hvala lepa ! Greta ga je opazüvala, a kda je vidla, da je nadaljavao sprehajanje i molitev, ga je znova stavila. — Ali ne veš, ka to pomeni. Ka bi pomenilo ? — Žuta roža ! — Mogoče ne lübosumnost ? Ravno lübosumnost! — je vdarila Greta z nogov na tla. — Beži, beži, na koga bi bila lübosumna ? Na te molitvenik! Dragec se zasmeje. — Greta, ti si jako dečja. — A ti, Drago, si brezsrčen ! — pravi Greta i odbeži od okna. Odišla je, da bi jokala. Drügoga jütra, kda je Dragec odišo v cerkev, se je Greta podala v njegovo hišo, vzela je žuto rožo iz molitvenika i jo raztrgala na falajčke. Nesrečna roža ! Z Dragecom celi den ne gučala, a Dragec ne znao, zakaj ne guči. Vse do tistoga dneva, kak je prišo stari dühovnik, Greta nepoglednola rož v ogračeki. Ne se štela spomniti na žuto rožo. Kda pa je zvedila za žalostno zgodbo svoje matere, kda njoj je stari dühovnik sporočo materine žele i načrte, se njoj je düša povsem skalila. Začetka jo je objemao nekši strah. V saloni za ves svet niti po dnevi ne Štela ostati sama. Bojala se je materine slike. V njej se je borila lübezen do matere i lübezen do Drageca. Znala je, ka je mati želela, a z mišlenjom, da bi Dragec ostano v bogoslovji, se pa ne mogla sprijaznoti. Kdekoli je hodila, Povsedi jo je sprevajalo materino žalostno lice, neprestano je čüla njene reči : „Brat more biti dühovnik.“ Drageci od toga nikaj ne pravla. Od obiska staroga dühovnika ne nikdar gučala. Dragec je opazo velko spremembo na Greti. Opazo je, kak vsikdar zamišleno je hodila, kak je izbegavala njegov pogled i njegovo drüžbo. Zavolo toga njemi je bilo težko, a pri Bogi je iskao vtise. Kda je Greta pod pritiskom velke düševne krize zbetežala i je ležala nekaj dni, se je Dragecova žalost podvojila. Izhoda ne najšeo. Greto je lübo kak brat sestro, a zavolo nje se ne šteo izneverili Bogi i poklici. Vroče je molo vsakši den, da bi Bog spremeno Gretino srce. Po betegi je postala Greta vnogo bole vedra. Lübezeni i sočütje do pokojne i nesrečne matere je vse bole raslo v njenoj düši, V mraki je vsikdar sedela pod velko čremzo na dvorišči i je gledala proti Mirogoji. Spominjala se je, kak je mati vsikdar sedela na tom mesti i kak si je vsikdar brisala skuze, kda je Greta prišla, da bi se njoj vsela v naroče. Zdaj je Greta vse razmila. Siromaška mamica ! Zakaj je mogla telko trpeti ? Nekelko dni pred koncom počitnic je Dragec po povratki iz cerkve prišo v Gretino sobo. —Greta ! — O Dragec, ali si se že prišo ? — ga je pitala Greta. — Bio sem pri prečastitim P. — je pravo ner- vozno Dragec gledajoč Greti v oči. — Pri njem si bio ? — je postanola rdeča Greta. — Greta — jo milo pokara Drage, — zakaj mi ne si pravla od toga nikaj ? Greta je obtihnola. — Ali ne veš, da se to tiče mene ravnotak kak tebe? — je žalostno gučao Dragec. — Znam, Dragec ! — I potom? Zakaj mi nesi povedala nikaj ? Greta je znova obtihnola i nemirno obračala knigo, ki je ležala pred njov. Tüdi Dragec je za nekaj časa obtihno. Nato se znova zgene. —Greta ali ne veš, da bom dühovnik ? Greta zdigne oči. Bile so pune skuz. —Bodi ! — zašepeče i se taki vroče razjoče. Več ne sta gučala od toga do konca počitnic. Poslovila sta se tüdi tiho, brez reči. Greta je pred odhodom v samostan šče ednok obiskala staroga dühovnika. Razgovor z njim jo je ščista prerodo. Zadnje dni, štere je prebila pri oči, je bila vesela. Povrnoti njemi je štela vso brigo, štero je meo z njov med počitnicami. Njeni beteg ga je vküp stro. Kda se je Greta tak veselo odpravlala nazaj v zavod, je tüdi njemi odleglo. V zavodi se je Gretina düša vse bole oproščala močnih vezi, v štere jo je zamotala narava. Vse močnejši je bio polet njenih kril proti višavam. Dobro je čütila, da sta mama i Dragec visiko nad njov i da se tüdi ona more zdignoti za njima. Katoličanska okolica je k tomi vnogo pripomogla. Taki prve dni svojega bivanja v samostani je pisala Drageci dugo pismo. Povedala njemi je vse, ka je prvle pred njim tajila. — Žao mi je — njemi je pisala — ar sem se zadnji čas nasproti tebi tak grdo obnašala. Ti toga ne si zaslüžo. Odpüsti mi, to se je zgodilo samo iz lübezni do Tebe i od straha, da te zgübim. Zdaj vidim, da to ne bilo dobro i da tak ne sme biti. . . Bodi dühovnik ! Mislim, da mi Bog da telko moči, da Te pozabim . . . (Dale.) 8 NOVINE 21. junija 1931. Razglas. Tržna občina Turnišče, bode dne 12. julija 1931. ob 14 uri oddajala na javni dražbi svojivi dve občinskivi gostilni v najem za dobo treh let za leto 1932, 1933, 1934, v prostorih občinske posvetovalnice v Turnišču. Reflektanti, kateri hočejo vzeti eno ali drugo gostilno v najem morejo se pred pričetkom dražbe prijaviti pol ure dražbeni komisiji, ter položiti vadium v znesku Din. 5000, natančnejši pogoji se dobijo o priliki dražbe. Županstvo tržne občine Turnišče 2 LITROP ŠTEFAN župan. Oda se edno lepo posestvo v Križevcih pri Ljutomeri. Vse zidano, s črepom pokrito. Domačije je 1½ plüga, na želo se še da zraven 3 plüge njive. Što žele küpiti, se naj kem prle oglasi pri lastniki JAKOB JURKOVIČ posestnik i kolar v Križevcih št. 49. Cena se zve pri lastniki. 1 Sühe gobe küpüje vsikdar i plača po najbolšoj ceni M. GERŠAK & Co. LJUBLJANA, Prečna ul. 4. veletrg. s zemalj. plod. 3 Pošlite vzorce i ponüdbe. Lepo velko posestvo se odo. Leži na Murskom polji 5 minut od kolodvora. Hiša i vsa gospodarska poslopja so zidana, s črepom pokrita i v dobrom stanji. Pismene ponüdbe na Prek- mursko tiskarno Mursko Sobota pod Muroploje št. 5000. 1 Taki se sprejme iz dobre hiše i dobro šolan vajenec za mesarsko i gostilničarsko obrt. — Zglasiti se trbe pri VIKTOR MAITZ gostilničar i mesar Gornji Cmurek, p. Marija Snežna. 3 Vino ljutomersko, Stolno, belo i rdeče ponüja liter od 3.25 Din. naprej ALOJZ KRAINZ, posestnih vinogradov Ljutomer. Nikaj ne zamüdite če ne küpite vüre prehitro, nego če prle preglednete velki ilustrirani letni cenik fabrične hiše vür Suttner. Dobite ga popolnoma k šenki i v njem najdete najvekšo izbiro istinsko zaneslivih büdilk i stenskih vür, zlatnine i srebrine vsake vrste, vse takrekoč po originalnih fabriških cenaj. 49 Din dobite pravo Anker büdilko št. 125. poniklano 16 cm. visiko. Prava švisarska Anker—Remont. žepna vüra že od 44 Din. naprej, vüre-zapest- nice od 98 Din. naprej. Nikša nzika ! Ka ne odgovarja se zameni, ali pa povrnejo penezi ! Zahtevajte brezplačni letni cenik od tt. H. SUTTNER LJUBLJANA št. 945. Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši interes ??? Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo HRRHILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI, štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 - 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig. Pridite i se osvedočite ! NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI. Sühe gobe i tak tüdi friške za vlaganje küpüje najbolše „PRODA“ d. z. o. z. Prečna 6. 4 Ljubljana. Srečna roka najde vsikdar tüdi za nego zdravja. Jestejo lüdje, šterim se je posrečilo, da ostanejo zdravi skozi celo živlenje. Dosta lüdi pa nüca ze prek 34 let Fellerov pravi blagodišeči „Elsafluid“, za zaščito proti raznim betegom i zna žnjim tüdi drügim lüdem pomagati bolečine olejšati ali beteg zaprečti pri reumatizmi, trganji, v sklepih, živčnih bolečinaj, bolečinaj v hrbti i križi, pri trganji, smicanji, glavoboli i zoboboli, pri slabostaj mišic i pri drügih slabostaj. Napravite tüdi vi tak, i pomagalo de tüdi Vam ! To, za notranjo i zvünanjo nücanje dobro preizküšeno hišno zdravilo i kozmatikum, se dobi v lekarnaj i sorodnih trgovinaj v posküsnih glažkaj po 6 Din. ali velkih glažkaj po 26 Din. Poštni paket z 9 posküsnimi ali 6 dvojnimi ali 2 velkima špecijalnima glažkoma 62 Din., več takših paketov vnogo falejše. Naroči se po pošti pri lekarnari EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA Centrala 146. Savske Banovina. AMATEJE POZOR ! Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom HAHN IZIDOR-a v M. Soboti. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF Urednik FRANC KOLENC Ze za