ft vsak rigi rt** giiU in ikov PRO SVETA glasilo slovenske: narodne podporne jednote issued daily except Sundays and Holidays "J^IvEAB X. TSSLSL'Vttum Sry^.Vut'crttBT CHICAGO, ILL., SOBOTA SO. OKTOBRA (OCTOBER) 1®17 STEV.-NUMBER 247. prime ode-fjske groccristc na drobno. miMU?RAVARAZKRIN-u namen zaople-NJEVANJE. |gpoauMi^varjitaj«, od-pomore kongres, pravi mr. Hoover. i.tion PMtmwttrot rtXr 2«. » 'Jt cf Coatr«^ .yhingtoo, D. 0. "Groceri- ki prodajajo blago na drobno pijejo velik profit rn računi-tprilične cene konzumentom, razkrinkani od zvezne živil- } uprave. j bodo groceristi še zalrte-veUk profit, tedaj jib čaka uravnavanje cen. Živilski tvkelj Hoover je izjavil, da se jločil, da prisili, da padejo vi- jceue za živila, ki so jih kon-tnti zdaj prisiljeni plačati. mt Hoover pravi, da groceristi ,"drotmo ne odgovarjajo z zni -itm cen trgovcev na debelo, [je, da da da groceristom na uo enako priliko, da se prila-i spremenjenim razmeram, ki ,jf ustvarila vladna uravnava j trgovcih na debelo za živila, i publicistika in prigovarjanje pripomoreta, da sodelujejo Ji trgovci, bo vprašal kongres i prihodnjem zasedanju, ^da iz-ivladi moč, da nadzoruje trgo i m drobno, kot sedaj kontro-i trgovino na debelo, nikki upravitelj je izjavil, da dokazanih slučajev ne OTiuja od strani groceristov pdrobno. Citiral je posebno ce lowko na drobno, ki je zuijaj jjt sedanje cene na debelo, do-fjx) vladni uravnavi. Mr. ir je izjavil, da« so* eene po* > zs sladkor na drobno, kl so ivične. prvim novembrom prične ži uprava izpostavljati izko • line groceriste na drobno teden jasnosti, iu sicer v tui središču konzuiuentov. i m debelo bodo objavljene v i središču. *Potem bo javnost vedela, kaj wt na drobno plača za po -atw," je rekel mr. Hoover, mat bo vedela, če grocerist Idrebno računi nepriličue cene leoje iiepriličen profit." "telim, da Ke smatrajo fakta 1 Prvo znamenje v kampanji, k vplivajo na groceriste na dro-\ ki jih danes podajam anieri-iu ljudstvu," je zaključil ži-ki upravitelj. "Če objavljenjc f ne pomaga, potem jc mo-(potrebno za vlado, da vprašs »■•e, da uravna situacijo v tc-" »a drobno." k!S2 ®®USKA REVOLTA PRED RUSKA VLADA SE PRESELI V MOSKVO. na operatorje. WHITE, PREDSEDNIK U. M W. of A. NA POTU V IN-DIANAP0U8. Stavko smatra aa hipno in bo končana v nekaj dneh. Tru« tr.ntl.Uon (IM »i PoaUn.aUr of, Chicago on Oetobor SO, 1917, .a require by th. Act of Cooimi. * True tr.nal.lion filed at PoalmMtar Chicago, 111. — Ulinoiški štraj- g'SJYet S°c!S£: l,lT» M rt,uUW kujoči rudarji so nameravali v če- _ trtek sklicati državno konvencijo Chicago, IU. — Pri obravnavi atrajkarjev, da nastopijo složno v prihajajo vedno bolj čedne stvari sporu s premogovniškimi opera- na dan. Tako je n. pr. Sukumar fcorji, katere obtožujejo besedo- Cat te rji, hindujski duhoven ispo- lomstva. » • vedal kot priča, da so imeli zarot- ifttrajkarji odkiadajo odgovor- niki namen, da uunorc odkrivate- nost za stavko na operatorje. Ru- Ija dr. Friderika Cooka, ki je tr- darji pravijo, da je bila pogodba, dil, da je odkril Neverni tečaj, 4n ki jim prizna povišanje mezde, njegovih 19 mornarjev, ko je bil podpisana v Washingtonu s pri • La znanstvenem potovanju v In- poznanjem Garfielda, upravitelja dijskem oceanu in ua potu v premoga, toda ne pod pogojem, siam. da se poviša* cena premoga za "Kje so razgovarjali o teiu za ljudstvo. Ker operatorji nočejo rotniškem umoru!" je vprašal povišati mezde, dokler ni poviša- pričo zvezni javni tožitolj Charlea na cena premogu, jih obtožujejo. F. Glyne. da so kršili pogodbo. Čatterji je nekaj časa molčal, 1P0 došlih brzojavkah iz'Spring- njegove o£i so gledale proti Geo. zveznim sodbcem. -1- Boehm obdolžen morilne ■ - zarote. ■ i ■ >' Dr. Cook Izbran kot žrtev. Ali pride io velike morske bitke v Baltiku? True trau. I.liuu filed .t I'o.lmaater of ChieMo on Oetobor 10. IVI?, .a itnjuired by the Act of Ooimnti. fielda, so sc rudarji sešli v četrtek Paul Boehmu, po tem je pa odgo-popoldne iin izdelali poziv za dr- voril: žavno konvencijo, na kateri štraj- "Bilo je v Manili, namera -karji izjavijo* svoje pritožbe.' val ga je umoriti mr. Boehm. Brzojavka iz Washingtona pra- "Ali vidite trga človeka v tej vi, da je White, predsednik U. M. sodni dvoraniT" je vprašal javni W. (ti A. odpotoval v svoj glavni tožitelj. stan v Indianapolis in da »e po- Čatterji je Vstal in pokazal s trudi in pripravi rudarje, da se kazalcem na človeka, ki je sedel vrnejo na delo. Kljub poročilom, pofeg Jaeobaena: "To je človek, da se širi stavkarski duh, je bil George Paul Boehm, ki je hotel. White optimističen, ko je zapustil da se udeležim umora na debelo." Washington. Pri upravi za kuri- Javni tožitelj je vpraša! pričo, vo so rekli, da smatra on stavko haj pove okoliščine o zaroti, ki se za hipno in da upa, da bo zmež - jih spominja iz pogovora med njava izravnana v nekaj dneh t njim in Boehmom. apelom na patriotizem rudarjev, ."Boehm je rekel, da namerava da ne dovolijo, da se znižajo zalo- ubiti kapitana "Gooka in njegovo ge premoga. moštvo, ki so nameravali odpoto- Dr. Garfield ne govori, kaj na- vati na odkritje blizo Hiinalaj - merava storiti po njegovem ava- skega gorovja," je nadaljeval pn-rilu, da sc posluži vsake potrebne ča. "Boehm je hotel sprejeti trne moči da zagotovi ohrat rudnikov dr. Cooka, drugi naši ljudje bi pa ' - ___iilt ninniiiriCV > "V letu 1913." "Zakaj ate prišli v Združene države t" >. "Da študiram Časnikarstvo za nekaj časa, pa seui začel študirati elektrotehniko kasneje." "Kakšno je bilo vaše delo v ga-i darskeui gibanju T" i "Kmalu, ko sem prišel sem, seui se zainteresiral v gibanje med Indijci v Združenih državah." "Kdo vas je prevedel do tega?" "Ram Caudar in liar Dayal." "Povejte sodniku in porotnikom o stvari." "Ram Oandar in Har Dayal sta mi povedala, da sta v gibanju v Združenih državah. Rekla sta, da naj se pridružim. Postal sem za -mteresiran." "Ali se je tfandar kedaj izjavil napram vam rkako daleč pojde gibanje, da doseže avoj cilj!" "Seveda. Dejal je, da se oni, ki so v glavnem gibanju ne stranjo ugrabljenja in tudi ne pred merjenjem britskih uradnikov, poizvedovalcev in vohunov, ki ao nastavljeni, da uničijo gibanje." William 8. Forrest, zagovornik obtožencev, je vložil ugovor proti pričanju, češ, da niso obtoženci navsoči. Sodnik Landis jc dovolil, da se vzame pričanje na zna • Petrograd, 19. okt. t- Začasna vlada se je končno odločila, da se v kratkem preseli v Moskvo. Ca-aopisje je objavilo uradno vest, da so pričeH Rusi izprar.njevati utrjeno luko Reval ob uhodu v Fiuaki zaliv. Washington, 1». okt, — Visok ruski uradnik, čigar ime je za* molčauo, je izjavil potom diplomat ičuq depeše, ki je dospela semkaj, da Nemei ue mislijo prodirati proti Petrogradu, temveč na« merava jo napasti Nikola jsko že-leanieo med Petrogradom iu Moskvo, ki deli Rusijo v dve polovici. kulanj, Danska, 19. okt. — Velika morska bit ka za gospod-stvo Baltika ima izbruhniti vsak trenotek. Iz Petrogradu javljajo, da se hoče ruska eskadra, ki je zajeta v Kasarskem zalivu in ki je v včerajšnji bitki izgubila oklop-šest ujačo "Slavo," zagnati mimo nemške flote, katera straži zapadni uhod v zaliv. Ruska eskadra obstoji iz osemnajatib do dvaindvajsetih ladij, med katerimi so oklopniee, križarke, topnlčarkc, torpedovke in submarinke. Nemei imajo ne poaorišču ve. like dreduatku x večjimi topovi, ki nadkriljujejo daljavo streljanja nad topovi ua ruskih ladjah. Kakor poročajo, je v nemški floti-okrog 50 do hO ladij poleg pobiralcev mili. x lz Berlina porgftljo, da so Nemci okupirali otok Muusud, ki je najbližji Oesclu. /daj se vrši bit k a za posest otoka Da go. Tam sc s polno kapaciteto. DVA ZVONA. pravi, da je preprečil napad mc-liftkih rudarjev na Clifton, rudarji pa pravijo, da sc sploh niso bli-, y d nom. Povedal mi je, da je Imel s von Papeuom več seatankov in da je vselej dobil denar, ko se je hc m'I z njim." ."Ali vam je povedal, koliko je dobil vsega denarja?" "Da, rekel je, da je pre jej od #15,000 do $16,000. Vprašal sem ga, zakaj je dobil ta denar. Dejal md je, da služi za izvršitev revolu eionarnih načrtov. Gupta mi je povedal, da ga je von Papen iu štruiral, da naj gre v Indijo iu tam jHiniaga revoluciji. Von Pa tem ho naše baterije ua obreiju Muusunda razpršile nemške torpedovke, ki so se približale; pozneje je ogenj s sovražnih dreti-nat k uničil te baterije. Drugi od« delek našega brodovja je drial nazaj veliko morsko silo sovražnika, ki je silil v ožino ob Munaun* du od severno strani. Istočasno je sovražnik izkrcal nekaj Čet na južnozapadni breg o-toka Dago, toda naši bratnbovei so jih sprejeli z ognjem in jih kmalu zapodili nasaj na ladje. Takoj nato so Nemei pričeli ailovito bombardirati dotičnl kraj obreftja a topovi s dreduatk in kriftark "Kaiserovega" razreda. Naše patrulje na otokih so opazile veliko gibanje sovražnih ladij na morju; včasih je bilo več kot petdeset v enem samem okolišu. (Sovražnik je v zadnjih štiriindvajsetih urah dokončal okupacijo otoka Oesela. Našf garuizlja je uničila vae, kar je bilo mllitarlatl-čne važnosti, preden se je uniak-nila. V torek ponoči je cepelin plul nad mestom Peruavo ob za> li v u Rige in padlo jo večje število bomb, ft est hiš je bilo raaritše. nih. Z ostalih bojišč ui nič no\egn. Zapadna fronta. Trut Iran. I.tion fllad ai ro.tma.tar •* t •hI.«... on Oatobar I«, lili, «• re««»rad l.y the Aa! .1 t'on«r.aa. London, 1». okt. — Vaak čaa ja pričakovati uovega angleške^ navala na flandrskl fronti. Silovito bombardiranje nemških poal-eij se nadaljuje bron preatanka. Francozi so odbili več napadov nemškega kronprlnea. . V zračnih bojih je padlo enajst nemških eroplanov iu štirje drugi ito morali pobegniti s poaorišča, Angleži pogrešajo treh letalcev. Avstrija abtra nova armada nt IU-lijaniki fronti. otoku Gesel u le par slo ušlo na Muu. Petrograd, 19. okt. « Vojni urad javlja: Sovražno brodovje Je vče. raj zjutraj prodrlo v RiŽki zaliv iu napadlo oddelek naših ladij, ki so se vsled premoči Nemcev u-makuile proti Muiisundu. Naši o klopnici "Graždanln" lu "Slava" ter križarka "Bajau" so služIle kot zadnja straža iu odbijale ao-vražnika z ognjem svojih topov. Kmalu so ae pa spopadle v I jut i bitki z glavnimi enotami sovražnika, med katerimi sta bili tudi dve drednatkl iz razrede "Grosser Kurfuerst" (25.000 ton). V bilki so Nemei streljali z največjimi i o-povl, ki so nesli dalj, kot pa ari i-lerija na naših starih ladjah, lo Tru# CblrM* br th. Aat iran.l.tlon filed .t l'»aim»at.r »f •I« Oetfcbof 10. ISlI. .a re^utrad Set of ( on.raaa p .11 Newport Newa, Va. - Fred tre mi meseci je prttcl mladenič, k. jc ^ ^ 1/il prešibek, da služi v armadi, in dr|aver je pričel delati kot donašalec vo-1 de za delavce, ki grade taborišče fttuart. Postal je kmalu Ijublje-nec delavcev in ko so izbirali, kdo ae bo vozil na tovornih avtomobili pri pohodu za posojilo svobo-de je tlobil deček častno meato. , ^ Fort Smith, aa. - Times Re Povorkirje komaj dospela do u- cor(! m HV<,luje delodaj^eem ta lie v notranjem mestu, ko je hi- podjetnikom v leni mestu, da ao-pen sunek vrgel dečka z svtomo- dljo bojl proti delavskim unijam bila. Kolesa so zmečksla • telo-,|T j^noJo dobo. BOJ PROTI STROKOVNI OR OANIZACIJI SODI V PREJ INJE STOLETJE. i ra ssM -t,.....r?rt&tt atrailvo n» KH.M- .11 .........^A^wjttrw t nam jo povzročile drednatke, nas je prisilils, ds amo ae umaknili. Gklopiliea "Slsva" je bila zadela ua mnogih krajih nad vodo iu w kmalu potopila; moštvo je veči-noma rešilo ua torpedovke. Med- akem, ko pojde v Indijo, ln on (von Papen) pošlje orožje in aire-livo v Indijo prek otočja v Južnem morju. smrt je nastopila takoj. Hpol mladeniča je bil odkrit. Bila je 20-letna Florence Kelly iz Greenville, Ten n. CESTNOZELEZNliKI USLU2 BENCI SO ZMAOALI. Danville, m. — Stavka cestno-železniških ualuŽbencev je konča - MESAR OKRADEN Chicago. Ill V mesnico 4o • zeiezmaiiir. uaiuznencrv je h.,o««-, • ,irom.«uo la zanje z zmago |X,(1 človek I. Tahteval funt ' goveja- jiečeuke. Ko Je Muck od- prhcuaua, odpuščen zopet nastavljeni, povišanje me //ii je predloženo razsodišču, ODTIS PRSTOV OA JE IZDAL. stavka tmcmn po moonikov Oal. - odi »a prstov ua okno j«» izdal .laoiea Goulds, da je izvršil ve/- r»rpov v Salt l/ake OHyjtf Okrsdel je ®Wsčn„ }„ K„rkejše v k l d e* proti veče- BJ14"1 v«revi ne spremene ob 6.-07; aolnčni List pravi nadalje: i "BU je čas, ko se je izplačalo z delodajalskegs alalia, . stopiti, toda ne »edaj. K««uereial-ni avet je sprejel unionizem m za to je nepotrebno suvati v zid i« ____ikasmia To preoaUja samo ena ttrankr z« M tlaoč dolarjev. New Yorfc, N. Y - V Braatu. prMagodW se je treba no--- Harle.nu je zastavkajo nad šest i ^ r't/mer-m p.metea obrtnik USTRELJEN NA POTU NA SO „to trgovakih pomočnikov v tr*»-LreuTwli ,vojo obrt po novih I i DlMČE vinah zs jest vine. najdbah in popravilih. - Trgovski pomočniki zahtevajo ki bojuje proti o«- »en Angelo, Te* Ko ao UM tedenske mezde in ^ ^ Franci. « Gon.za ,>e.j.li na m^U umi delavnik. • Ini je ds m ogovarja, ker je urno- W mnogih fiiM; včasi kakšno po \ ril Dmu» Hsrg^, a- je |M>fiiwcnvki do seoaj "... šel v ledenico, da odreže pečenko, je tujec «» LM.i. . JM .. a. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Izhaja dnevno r«z«n nedelj in praznikov. LASTNINA 8LOVKNSKK NARODNE PODPORNE JgDNOTg. Cen« of lasov po dogovoru. RokopUi — na vračajo. . Naročnina: Z«dinjene držav« (izven Chicago) in C.nadafJ na Mo, Kl 50 ta pol leta in 76c za tri meicc«; Chicago in inos«m«tvo $4.60 na leto, 12.26 za pol leta, $1.18 ta tri meaece.____ Naalov s« v.«, kar ia« »tik a Metom i "PROSVETA" 2667 S«. Lawndala Avaaua, Chicago, IlltaoU "THE ENLIGHTENMENT' Organ of tha Slovanlc National BanoSt Soaloty. Iaaued daily except Sunday and Holidays. Ownad by Ih« Slovani« N«tlo«nl Bamaflt SoaUty. Advertising rat«« on agreement. Subscription: UniUd States (except Chicago) aad Canada $f peryeer; Chicago and foreign countries, $4.60 per year. Address: "PROSVETA" 2667 So. Lawndala Avanue, Chicago, lllbaoia. Talafon Lawndala 4636. »I Uatum v obiepaju a pr (»vptambar »0-17) poteg vai«ga im«*e is naalov« pomanl, da vam j« s lam dnevom poteki« asrfiias. PomovlU je pravočasno, dm mm vam mm uaUvl lUt. ____ KULTURA IN RAZREDNI BOJ. Ako sliši bedasti filister o razrednem boju, se mu ježijo lasje in obhaja ga kurja polt po zadnji plati. V duhu vidi puste morilce in nečloveške ženske, ki se spopadejo v divji borbi ter obrnejo svojo združeno surovost proti njemu, proti veri, redu in nravnosti, proti umetnosti in znanosti in kontno proti paladiju nravstvene države in proti "sveti" lastnini. Gledaš duha, ki ga pojmiš, ne mene! Tako more odgovoriti duh na strašne domišljije špisarskega filistra. Razredni boj ni slepo razbijanje surovih žolnirskih tolp ter ne pomenja divje razbrdanosti bestijalnih nagonov, marveč je obseg najmočnejših in najdragocenejših moči naše dobe za izvojevanje višje in človekoljubnejše kulture prihajajoče dobe. V proletarskem razrednem boju sedanje dobe se zopet vrši stvar, orjaški boj Človeštva za višjo stopnjo človeške omike. Še nikdar poprej pa se ni bil ta boj s tako silo po kakovosti in količini kot ravno sedaj v osvobodilnem boju proletariate. Nikdar poprej ni bilo takih nepreglednih množic na bojnem polju in nikdar poprej niso prvoboritelji nove dobe tako jasno spoznali zgodovinski pomen syojega boja in ga tako zavedno pospeševali kot razredno zavedni delavci sedanje dobe. Ker pa vodijo delavci svoj boj s polnim prepričanjem v izvrševanju svetovno zgodovinske naloge,' učinkuje ta boj na nje same, na vsakega posameznega požlahtnjevalno in vznosno. Delavstvo čuti odgovornost, ki jo ipia napram bodočim rodom. Ta odgovornost in prostovoljno izvrševanje resne kulturne dolžnosti pa vzbuja v njem največje in najmočnejše duševne nagone ter oživlja umstvene sile. Ostri mu pogled in vest za najvišje ideale človeštva. Kaj bi bilo delavstvo duševno in umstveno brezrazrednega boja! Bilo bi brezlična, mrtva masa, tolpa zani-Čevanih in vdanih sužnjev. Razredni boj je povzdignil delavstvo k samozavesti, bodisi posameznika, bodisi celokupnosti. Meščanska bla-gohotnost ni odprla delavstvu oči za osvobodilni pomen znanja, za požlahtnjevalni učinek lepote in umetnosti, za v znosne krasote narave. Ce bi šlo po volji gospodujočega razredu bi delavstvo slepo in brezčutno tavalo mimo zlate preobilice sveta. Zasramovan razredni boj, neumorno organizacijsko in agitorično delo proletariate, stranke in strokovnih organizacij so tisti činitelji, ki povzdigujejo delavstvo iz brezupnega podvrženja "večni" in "nepojmljivi" sili ter ga stavijo na trden temelj upapolnega boja proti minljivim družabnim silam, kojih sebičnost in razredni interes je lahko razkrinkati. Prosvete in izobrazba, to so sredstva, s katerimi je moderno delavsko gibanje že od vsega začetka vplivalo na delavce, da jih privede do spoznanja njih razrednega položaja in njih družabnega stališča. Ne plitva prosveta o tisočih brezpomembnih stvareh, no površna izobrazba v korist poedin^ev samih ob sebi, temveč prosveta in izobrazba, ki prinaša luč v temo socialnih razmer, ki uči vsakega posameznika spoznavati in izvrševati svojo nalogo kot člen celote, kot pripadnika svojega razreda. - ' Taka delavska izobrazba si stavi ozke meje in si jih mora staviti, če noče postati breznačrtna blodnja po širnem oceanu znanja. . ^ Ali te meje si stavi sama in si jih ne pusti predpisovati od gospodujočega razreda. Polovičarsko razširjenje nezadostne ljudskošolske izobrazbe ni cilj našega delavskega izobraževalnega dela. Povzdiga elementarne isokrasbe je stvar meščanske družbe in mi jo silimo k temu s našim vplivom v državi, deželi in občini. Se manj pa mo e biti brezmočno in revno posnemanje višje iole naš cilj; zato nam manjkajo vsi predpogoji. Tudi negovanje poklicane in strokovne izobrazbe si ne moremo staviti kot cilj. Zato ne zadostujejo naša sredstva in kot bojujoči delavci nimamo tudi nobenega interesa na tem. To dolžnost ima meščanska država. PBOŠVITA Kot proizvod razrednega boja je naštela naša delavska izobrazba, razredni boj pa tudi določa nje cilj in nje meje. Vse kar koristi razrednemu boju, je vredno, da obseže delavska izobrazba. Kar pa je v razrednem boju postranska stvar, ali pa mu celo škoduje, odklanjamo kot iredmet naše delavske izobrazbe. To pomenja omejitev. Iz te omejitve pa obenem vzrašča velika moč z ozirom na cilj, ki po njem stremimo. Nikakor pa ne pomenja ta omejitev ozkosrčnega, malo-dušnega in kratkovidnega zapiranja človeka od obdaja-jočega svete in tisočerih izpodbud družabnega življenja in kulture. Ako je razredni boj veliko osredotočenje družabnih sil, ki silijo naprej k velikemu cilju bodoče socia-istične družbe, je obenem tudi najboljši in najzanesljivejši varuh vseh dragocenih dobrin kulture. Obrazoborci prejšnjih dob niso bili socialni demokratje in zločinsko, surovo razdejanje dragocene slike, kakor se je to zope; dogajalo v naših dneh, ss ni izvršilo po kakšni proletarski bojevnici, temveč po meščanski borilki za žensko pravo. Četudi mogočnjaki današnje družbe brezobzirno zadržujejo množice organiziranega delavstva od uživanja lepote ter ne zganejo niti za vzgojo množic k umevanju znanosti in umetnosti, vendar tudi kulturno najbolj zaostali delavec ne gane niti s prstom, d* bi poškodoval dobrine kulture. Razredni boj in vzgoja delavstva potom razrednega boja k sodelovanju na povzdigi človeštva — četudi ta povzdiga ne pride današnjemu bojevniku v prid, temveč šel« njegovim potomcem — sta vzgojila delavstvo k spoštovanju kulture. Obenem pa tudi k boju za kulturo! Ne samo peščica objestnih naj ostane v uživanju kulture, temveč znanje in umetnost, lepota in življenje bodi skupna last in dobrina vsega človeštva. ty ko bo nekdaj bila pomembna ura za bojujoči proletariat, ko bodo razlaščeni sedanji razlaščevalci in ko bo delavski razred vzel politično pblast v svoje roke, se človeštvu ni treba bati za svoje največje dobrine, ker sužnja, ki zlomi okove, človeka svobodnega nikar se ne bojte! Socijalni vplivi. Is knjig« "Alkoholturni", 6oški napisal Dr. V. Novodny. Za Slovene« priredil A. 0. Alkohol in družina. •Kakor močna trdnjava rodbinsko življenje, v valovih iu burji javnega življenja, edina sam, da se bojujemo proti temu strašnemu uničevalcu naših moči in sil —■ eneržijc. ; "Človekoljubni Gladstone je rekel: "Alkohol decimuje bolj l;o jglad in pomori več kot vojska: on tudi onečašča." Nravnn vred-nost človeka izgine, njegova &ist, ^PJV njegovo človeško dostojanstvo. To izgine z alkoholom za vselej. Pozabivši na svoje dolžnosti in podlega vse družine. Groza nnij prepuativšd se svoji strasti pade Obide, ako vidimo, da podkupuj ipy>nec ua gtopnjo Jejo pritoki tudi te granitne tejj melje in s tem oproŽujejo oclq družbo. Rušeči kremplji alkohol la so se zajedli ie pregloboko v poevečeno rodbin«)™ telo, da bi-moglo ostati to neopaženo. Poz- pijanec na stopnjo nerazsodnega bitja in tira v pogubo ne eamo ee be, temveč tudi svojo rodbino, ki jo upropašča v gmotnem in u-ntfuje dostikrat tdi v neravnem oziru. S tem prihajam do nove- uiugiu w ----- gaf važnega momenta, do vpliva nam mngokatere, po občnem mil*|alkohola na potomstvo. Ni do-nju dobro urejeno rodbino, kjet VoIjMaa žrtvuj« pijanec evo ji dosega letna porabe alkohola o- gtrggti svojo bitnost in evojo gromno% mnofcino, in od nikogar ^©tno eksistenco. Krivda te ne-opazovano, od nikogar sluteno naravn€ £rtve je prevelika, da b5 zastrupljenje se pjavlja v znamenjih, kl se jim išče vzroka ?istO( drugod. — Veak važnejši dan se prostavi z alkoholom. Vsi prazniki, kar jih je v koledarju, god.v vi, rojstni, krstni in smrtni dnovi ter obiski so povod za uporabo žganih pijač v tolikih množinah, da vzbuja grozo. Vsak dan se pt> jo žaanice "samo tako" iz navade. €aj se pije z rumom, ki vsebuje več alkohola nega najmočnejše žganje; mamica dela punč, zvečer pije še kuminovec, da bi dete, ki je nosi na prsih, lepo spalo, hčerka sreblje vino — radi lepote; oče konjak radi teka in-prebave; sin vse, kar se »podobi^ še neodvajenemu detetu se podaja za okrepčilo dobro vino vabljive vinjete. O ogromnih množinah piva, popitega donTa'in v gostilni, niti ne govorim. Naglo kakor »trela trešči v rodbino katastrofa. Očeta reditelja prineeo ia pi-' same, iz trgpvine, la dalavnioa v krčih, v neaavesU. Zadel ga je mrtvoud, v malo dneh Je mrtev, a rodbina je naenkrat v n ijžalo-atne jše m položaju. Krivda ae vaH na vse mogočat na skrbi — ki ao priaojene vsakemu človeku: na delo — Itd. Kdor bi pri pogrebu omenil, da je ta mol pottftil ogromne količine žganja, da je bil alkoholik, da je bila katastrofa prejalialej n*" Uogfbna, U bi raaiallli in raaja-rll celo rodbino in vae sorodstvo. In vendar je temu Uko. Lahko M naštevali neskončno takih in podobnih primerov in reanfrnih zgodb ia življenja alkoholikov, na kmetih, med uho. g. m trpinom delavcem, de te vsem t rrfcaml In umom. Seveda ravno tako, kakor med nami, tako t«-dl med našimi nasprotniki, tako-riMevalci. Toda, bratje, v prvi vreU amo ae mogla poravnati z enipi sa mim človeškim življenjem in samo z ghioino zgubo. Pravzaprav najtragiČnejša je okolnost, da trpi kazen potomstvo. Da pa bomo razumeli, kako posega alkohol v generacijo, na nam bo dovoljeno se baviti -r ko likor mogoče nakratko — z na-Uki o tajnostni sili, ki jo zovemo dedičnost. Darwin je bil, ki je povišal ta nauk v višjo vedo in v poznejših letih posebno Ribot, še pozneje njene odnošaje napram človeškem razvpju. Weismann uči, do ae pri plojenju novega bitja izlo Ši od očetovega in materinega etvora neka snov, ki se spoji v eno, postane del zarodka, v katerem pa se zopet razcepi na dvo je; polovica služi razvoju noy» rastoftega organizma, druga po lovica pa se ohrani kot zaloga za bodoče novo plojenje, pri kojem ae odigra proces. Vsaka polovica, obsegajoče materine in očetove elemente, je nositeljiea \aatnoati obeh atarišev. Pri nadiljni plo ditvi sila iavirnih elementov polagoma bolj ia bolj alabi, tako kskor o« drevesna korenina, čim globlje se aarije v zemljo, deli od mesta do mesta v dva dela, pri čemur zgubiva sama na sili, dokler se .kot droben lasek ne skon Ss, Ta nauk gre aa ciljem, poje fcoHi načm prenašanje lastnosti od pokolenja do pokolenja in Panjih slabljenje, dofcler se popolnomtf ne s gube. Ako pa le oslabela korenina požene ker naenkrat na zemelj-ako površje zeleno brstje, ki jo zoova okrepil, imamo tu allko aa nšmivega pojava, (akoavanef* atavisms, ko stare rodbinske po-eebnoeti, ki ao od roda do roda slsbele, naenkrat zopet a novo nočjo oživijo. Pojavijo ee lastnosti, kl jih je imel ded aU pra- ali pri vnuicu ali pravnuku s novo silo olivijo. Ta rasvojni zakon v end a* ne pride v življenju do polne veljave, kajti človek ni redno delujoč stroj in življenje ni igrokaz z vedno taistim dejanjem in taiatim koncenf. Pridružijo ae najrazličnejši v-pllvi, ki pvaežejo z mogočno eilo razvoj in spremenijo pravilni tok, tako da vplivajo na novo rojeno bijte razven starih rodbinskih lastnosti, po očetu ali materi podedovanih, ie nove posledice zunanjih moči. «* • Dobri vplivi delujejo v ugodni smeri, medtem ko vedejo alabi do poelabšanje generacije. Mnogokateri izmed ravno nave-, denih vplivov ae pojavi na novem bitju tu koj pri rojetvu, med tem ko pridejo drugi -šele "v gotovi dobi, včasih tele po letih na dan. Človek, ki ga je tr£a usoda obsodila k mučnemu telesneiru ali duševnemu delu in ki je v dobi energičnega delovanja zaplodil sina, sme pričakovati, da je dal temu detetu za lastno darilo za klad; pridne roke in energijo. Nasprotno pa bode kazalo dete, zaplojeno od lene prppolice, skoro gotovo slaba nagpenjn. Od bolnega človeka rojeno dete pač čestokrat samo oboli. Toraj: alkoholizem je v resni ci jeden najmogočnejših zunan jih vplivov, kf se pojavlja v svojih učinkih na potomstvu. Je ona grozovita pošast, ki ob zakonsk postelji iztegne svojo omrtvelo roko na komaj spočeto bitje ter mu ne določi nikdar boljše, am pak vednq slabšo usodo. Od oče ta — pijanca se porodi vedno le bitje, ki nosi na sebi v gotovo smeri znake degeneracije, najsi-bo že telesni ali duševni. Sam sem opazoval večkrat take odno-šaje v rodbinah, kjer je oče zapadel pijančevanju šele v poznejši dobi svojega življenja. 0-troci, rojeni v dobi, ko še oče ni popival, so -vedno boljši, nego o-trocd od očeta — pijanca. Na to staro skušnjo je opozoril že dr. Day. Da, Quatrefages, odlični francoski antropolog, nam je dokazal, da ima velik vpliv na poslabšanje potomstva celo dejstvo, če je sicer reden in trezen mož zaplodil otrolka V atanju slučajne pijanosti; tudi pri takih o-trocih se pojavlja zmanjšanje inteligence, otopelost, neplodnost in mnogokrat tudi telesne hibe. Toda a tem šo ni polna mera propadu alkoholikovega potomstva, da, pri atarih, navajenih pijancih ni mogoče niti imenovati vseh defektov in izrodkov, ki sc Ishko pojavijo na potomstvu. B Prvo je nagnenje do žganih pijač, ki vzplamtl v potomcih. "Pijanec rodi pijanca*' — pravi že Ariatotel in cela vrata opazovalcev to potrjuje. Sam opazujem že več let celo vrsto pjianakih rod-b'in, kjer žene neodoljiva sila o-troke moškega in ženskega apO-la, ko doaežejo gotova leta, k pijančevanju. Večkrat se podeduje takozvana dispomanija t. j. žeja po žganih napojih, včasi saihd oslsbljenje volje, ki ni zmožna o-doleti zapeljivosti slučajnih o-kolnosti —- kar pa je v poslgdi cah eno in ieto. / > . . Včasi zopet se razvijajo deja>i. ske nepravilnosti, tisoče se du ševne sfere; nedoetatki duševnega življenja so lahko mnogovrstni. Ribot opisuje slučaje, ki je postal alkoholik oče otrofea, obremenjenega s halucinacijami ,in čudaštvom, drugič zopet t me-lanhonijo in zmučenostjo, iz ko-jfii so izšli zopet zabiti otroci, tsr so se v generaciji vnukov in pra-vmikov te lastnosti pojavile v pravih teleanih hibah in ae izvrže v pravcati kretinHem. Četudi moida ta izvajanja niao neo-porekljl+a, se jim vendar ne more odrakati ztaa reanioe. — Po soglssni sodbi drugih učenjakov (flatter, Sčguin) j« možno pri polovici ali tretjini vseh duiev-nih bolesnij določiti dedičnost. Koliko ismed teh dedično obre-msnjenatti nesrečneže v imajo na vesti allkoholišni predniki, tfga niti približno ni mogoče določiti — vendar ao to v resnici atavistični vplivi, ki e« večinoma ne dajo aaaledovati. Čestokrat trpijo otro«i pijancev na boljšati; U se lahko v dedično obremenjeni generaciji po-javlja na dvojen način. Bna je prirojena živčna boleaen, kl kakor drugovrstne Živčne boles- staroi v kazen, e koJO e^kaznuje n. cih grehi očeto7 To ao LL1 Ijivi alučaji. Drugod zopet se pokti* jast pri obremenjenih ow.h rn%PbUk1l Pri«>ieue strastne jančljivoeti, tako da ae vdajo doaežejo neko gotovo ff' brezmememu popivanju-takih slučajih je božjast n*ra a<»t pojav zastrupi jen ja £hen ga sistema, ki je pri miadill j: deh^ napram aikoholovemu 8tt pu jako občutljiv in taki g|Uč se dado ozdraviti, ako se nada no popivfiije žgonic opmti Obe vrsti slučajev eem videl v dobrih rodbinah. Končno ee pripetijo nlučaji I pojavijo v generaciji, obren, njem z alkoholizmom in R0to tudi drugimi vplivi, oeividni le«ni znaki rodne propalouti topelost čutil, gluhonemost, 'p rojene očesne najake, ki lahko nadaljnih generacijah preidejo slaboumnost. Opisovanje t«lb težkih prob mov, večinoma strokovnjaški nepreiskanih, se nočem lotiti. Da zadene razen alkoholizq tudi druge vplive precejš. krivda, osobito siromaštvo in do v zvezi z nezdravimi atano nji in hrano, neredno življenje raene ekscentričnosti, ki tvor roko v roki z žganično kugo samo sklenjeno verigo, kdo 1 tem dvomil? 'Narodi bi morali zginiti, ut< ti v napredujoči dcgeneraciji, bi ne bilo naravne reakc Vendar se narava, ostra in m prosna,. najbolj trudi, da pop vi grehe, ki jih človek dela na bi. Natančno odtehta krivdo katzen je neusmiljena, toda ni li nepamirljiva: samo primei spravno žrtev zahteva. Spe fulkcije ta najvišji pojav maličnega življenja, je spo, najtesnejša z živčnim dela njem. Čimbolj propada živčni stem, tem elabŠ in neizdatne je plodna sposobnost. Alkoh< v degeneriranem stanju je ben. Če se od tako upropaše« ga bitja vendar rodijo otroci le-ti, če sploh dosežejo zrelo« dobo, za ploditev nezmožni, alkoholizma plodnost izgine rodbina izumira. Lippidh je i čunal,.da.je pri robinah pijar povprečno število otrok 1.3, ostalih 4.3, tako da pijancev« uniči 2 tretjini plodnosti, možu zničuje funkcije spo žlez, pri ženski povzroča izpo ja. Kakor iztrebi narava tuja lesa, ki so se vjedla do živih nin, potom gnilobo, ravno hoče tudi iz narodnega tele« trebiti ta nered in pogibelj,! grozila s propadom, že ce ustroju. Ostane globoka ali ta končno tudi zaceli. — ostane oslabljeno, morda čiaU robu groba, vendar okreva ono pod čudesnim v.plivom ljenjske sile, ki mu jo podaja brotljiva priroda. ilOeli rodovi, pokolenja in n di lahko na tak način izRinej njihova mesta vstajajo.nov«, na in sveža pokolenja. Mordi Ži bal v tem momentu slavnn danost židovskega plemena jc morebiti edino tej |*>git> večji nego vse zgodovinske lemcntarne katastrofe, vedno bolj zmagoslavno odolelo.H -Učimo sc iz lastne škode in jega uspeha poklicani mi oaad, .vsi in vtaftldsd. ki ao pri aims čisto izginile, ni kazen ss asstorjene grshs, ZADNJE 00,000 TON PRIM00A 00 Ohieago, DL, 19. oktobra Petdseet tisoč ton premoga Mirkovem skladišču, na prt stali vzhodno od Oaryja, » lastuje niinois Steel kompa gori in nradniki dražbe m ds ss ogsnj rasširi. BW0I SO DOBILI POVI8 HO KSZD0 Bkmiington, III, Oaetaoislezniški MMto Me. tBe I^ritonJ. lJ»»o • » •Wolw®BL 1»r( PM. A: "P\P* tudi TMti IWJ .« f'*«14' >et B: »T«U. bo trrta ooril' BaOSVBTZ ,TI»0 J? tavov tl HI A IJORNARIOL I' u.ion fU»d »t Of ** I«. mt. ft z K to avstrijski mornanci. ^ uporu uied avstrijskum iV Pulju m 8e itio tukaj za znamenj« splo-C *ez»dovoljnwrti v mornarici ^ monarhije. .jtbruh uied nemškimi po- !Lki »n 8icer lopot v Bubm* ^ pristanišču Oatendu na ^Ji obali, dokazuje, da vee • niredbe nemške vlade y paatarjam v Wilhelraahav-r^ pogasile ognja rebelgona wjierjevi mornarici. Upor je jjTko je bilo ukazano pomor-na bojni ladji, da morajp *" i ilaibo na subunarinko; mož-■ io ae uprli in vrgli poveljujoče-" bstaika v morje. Trideaet ao ifstirali in odgnali v verigah kruges. Ta dogodek potrjuje ameriških mornariških ki »o trdili» «utono-Suisluiba povzroča največ ne-gjovoljnosrti in puntarekega dull Ffs vesteh iz Švioe, ki ao urad-potrjene po tomošnjih ditto, so se spopadi nemški in '" ki pomorščaki v Pulju in ^or poročajo, je bilo več ubitih a obeh straneh. Poaledica tega j« bila resna kontroverza jJ visokim nemškim in avstrij-šn poveljništvom, valed čeear «premestili nemško bazo aub--jak iz Pulga dalje proti jugu 4Jadranskem morju, prsvyo, da je revolta med Av-"i prišla zaradi alabe hrane neznosnega nastopanja od 1 ' gurovih častnikov; spopad ptmikrmi mornarji je pa nastal i arogantuosti zadnjih. Jfr& in boji med Nemci in Avatrij-' pt niso omejeni samo na Puli j, ; 'so se dogodili kakor jav-tudi v Reki in drugih av-pristaniščih. ; Avstrija je delala na vae krip-da ne pride vest o uporu in med Nemci in Avstrijci čez jsko mejo, ali kljub temu je prišla v »švico ia nj^tfotaid-1 Dasiravno še niso znane vse vbnosti o teh revoltah, je f soditi, da so veliko reenej-«,kot je pa znano svetu; o revol-i t Wilhelmshavnu se je sprva da j« zelo pretirana, ali ie lahko sklepa, da je ravno Velika nevarnost in nego-r-™-> ki spremlja nemške suib-po morju, je nedvomno "rok, da so se pričeli pun-Mmški mornarji. Taktika \ ki drži v strogi tajnosti lapehe svoje defenzive proti jačam, vsekakor pomaga ( i uporni duh med nem-pomorščaki; neznana ueoda nk, ki se ne povrnejo, de-«je in plaši ostale pomor- i ' , »c Avstrijske bojevne sile ao na r™ izčrpanja. Poročila iz o-4 krajev Avstro-Ogrske ^ da so gospodarske razme-strašno slabe. V mno-kot n. pr. v Tratu, . "'no pomanjkanje vseii Mih sredstev in draginja *wosna. Pfawko poslaništvo je da-Ptjelo nadaljna poročila iz . .0 wvolti v avstrijski mor- Poročilo se glasi: *%b temu, da je avetrijska J»PHI meje, so prišle v 6vi-o resnih, velikih izgredih med lojalnimi in uporni-F.^oričski v avstrijaki mor- i Olivni vzrok revolte je J?? I^atopanje Častnikov f^fcimt mornarji in pa alaba 7- **volta v iMlju je bila C* kritična zarodi mrlnje 5^ JT n* dn*° t J??* m. Avatrij- hZJ?™?' preprečijo S v ,jni »l>ruh upora. Ba- > ;l,rntjo tl ***** J* E razmerje med kov v PhUv in Beki. Avstrijska admiraliteta ima opraviti i naj večjo krize, ker jih je bilo v zgo dvvini avstrijske mornarice. Jta aume ee, 4a je bil izbruh kmalu potlačen, aH uporni duh še živ in nihče ne ve, kaj še pride. NEMŠKI I SOCIALISTI QROZR Z REVOLUCIJO. Tra* translation flWd at Paatmaatar of srvrS Sssit £ Amaterdam, 19. ol^. — Posla nec Hoch; ki zaatopa v rajhatagu socialistično manjšino, je deja včeraj, da je potrpežljivost ljud etva Že izčrpana in da je pričakovati revolucionarnih izbruhov v Nemčiji, ako ne pride mir v nekaj tednih. C*;. Av*1r<*>grako Dunaja pe o odpr-pomoriit fcT-JWUo U irT'W'b kanalih' Oskrba dojeatkov. Is zdravnikovega piama. Ljuba nečakinja I Z velikim ve aeljem sem sprejel vest, da se pomnoži čaz nekaj tednov Vaša dru-|ina. Zato prav rad ustrezam Tvoji prošnji in Ti podam nekaj na-švetov. ' ■ Pred vaem bi Te opozoril, da atoriš največjo ualugo svojemu otroku, sebi in posredno tudi svo emu možu, če prehranjuješ otro ka sama, ker ni je boljše hrane za otroka kakor materino mleko. Otrok bo na Tvojih prsih najboljše uspeval'in prihraniš delo in denar, sebe in soproga obvaruješ skrbi, nemirnih noči itd. Ne misli, da ne bi mogla dojiti, ker si neko-iko slabokrvna in "nervozna." Ako dobiš Otroka, tedaj ne bodi takoj v skrbeh, če otrok kdaj ma-o več kriči. To je prav dobro za pljuča in ne vedno znak lakote ali že je; dostikrat pa je vzrok kri čanja v tem, da je otrok v mokrih plenicah, ali da je pretrdo povit, ali da ga tišči nagubano ob-eka. Že od vsega začetka moraš navaditi otroka na red. Le na vsa-ce tri ure naj pije otrok in navadi ga, da spi potioči nepretrgoma šest do sedem ur. Ne boj se, da bi dobil otrok vsled tega premalo irane in preobila hrana mu še vse »pij škoduje. Ker je pri bitju s tako nežno cožo telesna snaga prav zelo važna, zato ne varčuj s svežim peri-lqm in čednimi podlagami. Vsak dan kopaj otroka (voda mora ifiaeti 28 stopinj po Rčeaumurju) in potresi z otroškim pi^drom kožo tam, kjer se gubanči. Tudi po vsakem izmetku očedi otroka naj-skrbnejše in ga potresi a pudrom. Toda tukaj bodi zmerna I Brisanje ustne dolbine po jedi in kopanju je nepotrebna, ker dobi otrok lahko vnetje in otekline v ustih. Ako imaš dovolj mleka, tedaj doji otroka do sedmega meseca. Zlaati v vročih poletnih mesecih ne odstovi otroka in le polagoma prehajaj k drugi hrani (kravje mleko in pozneje tudi lahko prebavljivo sočivje, pšenp itd.) Oe otrok uspeva ali ne, o tem te pouči v splošnem njegova teža: normalno razvit otrok tehta pri tvjstvu 3 kilograme, v četrtem mesecu 6 in ob koncu prvega leta 0 kilogramov. V poletnem času, če je ugodno vreme, lahko voziš otroka na pro-ato že> tretjem ali četrtem tednu. Pozimi pa moraš čakati, da je otrok star vsaj dva meaeca. Nika ne poizkušaj "utrjati" otroka pred časom in ne muči njegovih m ožgan s tam, da ga učiš različne atvari, s katerimi hočeš pokazova-U pred ljudmi "brihtnost" svojega otroka. To ima lahko prav hude posledice za otrokovo telesno in duševno zdravje. Ce boš pezno oakrbovala otroke, tedaj ga bodo obiekovale bolezni prav malokdaj. Koder zboli otrok, tedaj ne zašuemari dragocenega čaaa s tem, da hodiš k sosedom po svete in poizkušaš vsa kovratne zdravila. Zapomni si: ne bruhajnje, ne driska, ne kašelj In tudi boljeatni napadi ne prihajajo od tod, če dobiva otrok zobe, temveč so znekf bolezni. Zato poj-di tekoj po zdravnika, kl navadno hitro reši otroka. Ako ne dojiš sama otroka, tedaj pasi, da dobivaš sanj mleko od zdravih krav in glej, da bo ve-dno avele. Največjo pezljivoat morel uporabljati pe, kadar pripravljaš mlako ze otroka. Mleko more vreli dve do tri minute; mleko shrani prav v isti posodi, v kateri je zavrelo in 4 sicer na prav hladuem prostoru. Prve tri mesece zmešaj en del mleka iu dva dela vode ter prideui košče sladkorja; prihodnje tri ^esece pol mleka pol vode in potem la hko dva dela mleka in en del vode. Ker ravno pri prehranjevanju otroka s kravjim mlekom lahko nastane nevarnost, da mu dež preveč hrane, zato pomni, d* več kakor en liter tekočine na dan ne smeš dajati otroku in strogo pazi na odmore med jedjo kakor sem ti priporočal. Pokliči tekoj zdrav-nika, če vidiš, da otroku ni bo bro. Pozdravlja Te tvoj stric dr. Baron. edino živeča bitje na evetu, ki" ma pri moji tatti avoje veselje in zabavo I" je. Upnik (inale-Povej mi mali ali Zagovoril ae mu Korleku): * je ata domaf" Karlčekt "Ne, ata ni doma l" Upnik: »'In mama?" Karlčeki "Ona se je tudi vle gla t»pat za eno uro!" zo- Konec kazenske kolonije v Novi Keledonlfi. Znameniti bugno (izgovori ba njo) v Novi Kaledoniji, ki ja kot ?ekei za deportirane francoske taznence in hudodelce prišel na žalosten glas, je prenehal ekaistl rati. Vlada je Carbileta, zadnjega ravnatelja kazenske kolonije, )oslala že pred par taieseci v po-coj. Ta postojanka za kaznence bo opuščena in so deportirali zadnje kaznence iz Nove Kaledonije v bagno na Quyami, ki bo odslej edina kazenska kolonija za deportirane francoske kaznence. Nova Kaledonija ima kot otok obsojenih thjudodelcev svojo petdesetletno zelo temno in žslostno zgodovino. Prvotno je Francija poŠi-jala svoje prisilne kaznence v Ouyamo. Šele leta 1863, 'dne 2. septembra je otok v Južnem morju postal kazenska kolonija. Preje ae je večkrat poskusilo naseliti caznence po prestani kazni na o-toku. Vsi ti načrti so se izjalovili. To je menda tudi vzrok, da je vlada bagno odpravila. ♦Sploh pa kaznenci niso nikdar upali, da bo kedaj njih kazen končana, zato so rajše pobegnili. Beg ni bil otežikočen. Kaanenerf Yvorel je pisal resnico, ko jo sporočil svojemu prijatelju, "da je treba le 160 frankov, da »e lahko mimo vrne." Slučaji, ki to potrdijo niso redki. Z denarjem in dobrimi besedami so se vedno našla sredstva, da se je pobegnilo z ža-' ostnega otoka. Otežkočcna je bila pot iz Nove Kaledonije v domovino, poroča "Gaulois", če je bil kazncnec obsojen po "nedolžnem. Nekega Ki-raila so po nedolžnem obsodili V deportacijo za 30 let. Njegova pravna zastopnika Convby in Ktotz, ki je bil takrat ravnatelj "Voltaira", sta rabila 13 let, da sta skozi vse inštance izposlovala osvoboditev po nedolžnem obsojenega Kiraila. Navsezadnje je moral Klotz žrtvi justice poslati šc denar, da sc je Kiraii vrnil v do -movino, ker uprava kazenske kolonije nima na razpolago denarja, da bi plačala po nedolžnem obsojenim vozne t roške v domovino. Življenje kazncncev na otoku je bila s trnjem posuta pot. Kaznenci »o imeli priliko, ako ao ae dobro obnašali, da so poslali 'avo-bodni' naselniki. Kaznenci so bili razdeljeni v dva razreda. Kaznenci, ki so se obnašali dobro in dostojno, so uživali olsjšave in so bili sčasoma oavgbodeni od trdegs dela, uvedtem ko so trmoglsvi kaznenci strašno trpeli. Vni nesrečniki, ki m bili obsojeni na o-tok v južnem inorju, so stremili za tem, da so si izposlovali tsko-zvano koncesijo. Postali so "svo-bodni", naselili so se Ishko ns o-toku in zsčeli kskšno rokodelstvo. Čuvali so jih le površno, zsto eo imeli priliko, ds so lahko pobegnili . Kljub temu ps Še živi rano-go tskih "svobodnih" kaznencev v Novi Kaledoniji. Med njimi so morilci Oille, Abadie in Knobloeh, ki imajo svoj atelje za ebanovho In znameniti lekarnar Fenayron je nastavljen v labaratorlju. Za zabavo lo kratek £as. V zdravilišču Zdravniški šef, je obiakal avoje bolnike v neki judovski bolnišnici. Neki bolnik gs je pri obisku takole ogovoril: "Goepod zdravnik 1 Ravnokar mi piše moje tašča, namreč tints, ketero ste pred letom tukaj zdravili na nevarni srčni bolezni. O-menja ml, da ime trekuljo, ki bl se je rada iznebila. Zatorej hi rada prej vedele, če M teka" operacije ne bila preveč neverna z o-zlrom na njeno ar*no Ixdeaen. Ve-1 ate goepod zdravnik, trakiaije jel Že zopet. Stotnik: "Čemu pet zahtevate dopust t" iVojak: 44Ker bi se rad oženil, gospod stotniki" Stotniki "Tako♦ Kaj mi poveste 1 Pred osmimi tedni ste imeli Škrlatlco pred štirimi tedni, pre-Mad, pred Štirinajstimi dnevi ate si zvinili roko in sedaj se hočete celo ženiti T" Slimski Narodu Ustanovljena I. - 1S04. aprila Pilpim didiioti Ink or p. If. junija 190T v drl. Illinois. DOPISI. Marguerite, Pe. — Društvo Nu-prodni Bratje št. 330, SNPJ., priredi veselico dne 27. oktobra ob 7. uri zvečer v Peter Pinooličevih prostorih. 'Na to vesclioo vabimo vsa bratska društva v Baggaly, Hoatatter-ju, Wihitney-u, kakor tudi posamezne rojake in brate Hrvate, da se te zabave udeleže v obilnem številu. Veselica je namenjena v korist društvene blagajne. Igrala bo taimburaška godba. Vstopnina za moške $1. Dame - vstopnino proste. Za zabavo bo kar najbolje »reskrbljeno. —r Tudi opozarjam or. Iz Clevclsnda poročajo, da jc pričel dobroznani rojak Ijouis F. Truger z lastnim tiskarskim podjetjem. Brat Truger je bil proje uslužben v Češki Narodni Tiskar-ui v Chicagi. Novo podjetje jo unijsko in ae nahaja na 6313 Ht. Clair Ave. Želimo mnogo uspeha. DVE BESEDI kateri si ftipj* vsakcfo zapomniti. JUVITO TABLETS ao najboljše zdravilo ze zelo nervozne. JUVITO tablete orzdrevijo vaše bolezni v želodcu in lediceh. JUVITO tablete povrnejo izgubljeno moč in ' energijo. JUVITO tablete eo naiboljfte zdravilo ze eplošno oslabelost. JUVITO tablete potrebuje veek delavec. JUVITO tablete bl morale biti v vitki hiti.- JUVITO tablete vam povrnejo zdravje. JUVITO f Aft LETE rabijo tiaočf z najboljšim uspehom. Pošljite $1.00 ae eno IkaUio ali 6 dolarjev ze šeet Aketolj. JUVITO lABORATORY South Hill Branch 6, PITTSBDROH» PA. Opomba i Drefovolie pošljemo vzorec fn navodila, ako to zahtevata. a GLAVNI 8TAN: 886?—09 Ba LAWNDALB A VB., OHIOAQO, ILLINOIS. UPAAVNIODBOB: Prodnednlk: Joka Vogrl«, bos 2D0, U BaUs, IU. L Podpredsednik: J. Bratkovt*, R. F. D. 4, bos aa, Olrsrd, Kans. IL Podprodaedulk: Jolef Kukolj, V400 Kwlng Ave., Bo. Chicago, IU. Tajalk: John Verderbar, Ji708 Bo. Lawudalo Ave., Ohioago, IU. Blagajnik: Anton J. Terbovec, P. O. Bos 1, Oiaoro, III. Zaplaaihar t John Mbleh, 4008 W. 31.t Bi., Ohlsago, UL NADSOANI ODBBK: Joia Ambrolll, S81 bos, Oanonsburg, Pa. Paul Bsrger, 741 — 1st Bt., U BaUe, IU. V. B. Taucher, 074 Ahss/ Ave., Boekaprlags, Wyo. POBOTNI ODBBK: Aatoa Hrast, 011 — BOth Ava., New Duluth, Mlaa. Joia BadiAah, bos 401, Bmlthtoa, Pa. Bndolf Pleteriek, 430 bes, BrldgsvlUs, Pa. Jakob Mthlavtl«, L. Bos 8, WlUoek, Pa. M. Petrovloh, 14810 Hale Ava., OolUawood, a UKBDNEK "PBOBVBTB"! Joie Zavertalk. VEH OVNI JEDBAVNIK) F. J. Kara, II. D., 0808 BL Clair Ava., Olsvalaad, Ohio. VBB DKNARNB ZADlfiVB IN BTVABI, kl se tiiejo gl. upravnega odbora la B. N. P. J. aaj sa poiiljajo na naslovi JOHN VKBDKHAAR, 8007—08 Bo. Lewndala Ave., Ohlsago, IU. PBITOlBI OLBDB OBNHBALNBOA POSLOVANJA sa poiiljajo aa naslov i - --------------1__ JOŽE AMIlBOtlO, Bos 801, Oaaoasbarg, Pa. BADBVB PREPIRLJIV« VSEBINI, kl sta jih rsilU prva ln druga ta-atauea, sa poiUjaje na naslovi ANTON HRAST, 811 ~ 80th Ave., New Dalath, If Inn. VSI DOPISI, rasprave, Članki, naananlla Itd. ae "Prostato" se pulil ja jo na naslovi UREDNIŠTVO "PROSVETE", 8007-40 Bo. Lawndale Ave., Ohleago, Illinois. VBB UPRAVNlSRE STVARI, aarainlna, ogfasl, se poitljsjo na naslovi . UPRAVNlfiTVO PBOBVBTB", 8007—08 So. Lawadaie Ava., Ohleago, Ul. V korespondenci s tajnlltvoa S. N. P. J., nradnlitvom ln upravnlitvom "Prosvote" ne rabite imeu uradnikov, marvel napliita naslov,-kL> tu usve-don, ako iallta, da bo vsaka stvar hitro releua. Baja glavnega upravnega odbora se vrlljo vsake prvo sredo ln tretji letrtak v mesecu. ZaAetek ob oni nri popoldne. Olajševalno. Zagovornik: "Nikakor ne moremo tajiti, da je obtoženec vlomil skozi spodnjo okno, vendar prosim, da se mu kot olajšava pripozna njegova kratkovidnosti" j*_ Zlobno. TLnica (samovoljno) t "Kaj bi ti dala, do bi Imela tako krasne lase kakor jaz t" Kozi k a: "Ne veutl — Koliko si dala zanje 1" B1MBMER OARAOB. , Ako se ven .pokvari kara, ali ča imate konje za podkovanjo, obrnite se do nas. Mi popravimo vsa v najboljšo zadovoljnoat. A, »TRAŽIAAR & KURITICH, 1800 Beat Abriendo Avenue, Pueblo, Oole. KADITI TILLMAN OIOARB. Unijsko izdelane Zbjkna Cigare ...........10o "U Oaaera" Oigare......lOo TILLMAN OIOAR 00. AURORA, MINN. OŽJE. Ako trpita na slabih ilv-eih, sguhl mod, iivljenja in energije, ftel»«1eu In obi-stlh, spuilns oslabelost, noA no potnsjc, posledice preval re, Jedil ali drugih aaprek« drugih ens sadaja Isnsjdbš, Juvito Tablete nsrejens is najbolllUi aa-liM, rastočih na «M4r*vi ■ II a•o v 111 m •S, kl se ie I s u m e I rfr. e r e f. Krllrh. r. Imata m»-aftlja ali m»->iur4ka |mi ta-la.u, v arlu. Malina v kaaUk, urlilU« Im kri. Me IskajU, kar U aa. Vae boleanl. kl prlhalei« »<» vnilnam uSluku iiadravim |.« iikrajtanl maUi4i.Se« kar Miro u|>a»li«, da vam »»onaliuja motka aaielaeat. na «aka|ia, lam v a« prillu in jaa vam Je bom aopat po v mil. Šolanja aavl, bl vi>4l la mahurle o»4re-m v bralkam «»au. Ilrdreaala ali vodna io u»4ravim v «s urak in alaar braa op. vtm bile iia.ija Imla Nolasni mahurle. kl imvamlljo lina v krilu In hrbte In vlealh tudi pri •pullanja v»4a. aa4revim s »oUvualju, >>a, Malina, alatOUa. >, Iipajanu IIH..I, ntilravlm v bralkam laau le ni pvlrabno lalnti. Ure4ne ura) V pona4a|jklh, ara4ak In BcywaBMBu trasais, h si sitni hrkaicice, Ibralla la 4mea krt M liSlink v»|a4 nallaU krvi palkih o4 S. »Jutra/ torkih, I at rt k Ib In aol*»< » ft. |.«i|"i|ili»a lah od V. ura a Ju trni 4« S. era sv«4«r. Ob nadaljab pa do d vab popoldna. f fe puSU na 4alem. — rrldMa sishas,— Ma pobita iaaena la lievUbel Zdravita sem« malha »aebe. VICTOR-AMERICAN FUEL CO., DENVER, COLO. POTREBUJEMO PREMOGARJE Delo je |*od pogodbo UNITED MI MB WORKERS OP AMERICA NaAi prumotforovl so bllso msllh mast pri Trlnldsd, Wslsenburg, Canon City, In Florence, Oolo, O rs,v f'reek, llastinas, Dolagua, In Ilowen ravl ao Idiso Trlnidml, Colo, pra mog je visok I do S levliev. Oens sa delo s pikom ie 00 od tone. Nsble'lenja ra etrojem 4h%r od ioa*. Vsemiia Colorado aad Houtbsra, Daaver and Rio OrSnde ali I« Hants Pe Mariiko. rov Klorenee is (3anon City, Crrfnrsdn. Dolaa stene, premog ja vieob le 4.1 pakev. Cene ra dalo s pikom ja #1 .OB od tone. fa uskladim le ss strolam plavamo po 08« od toaa. V samita Daavar and Rio Orsnde ali pa Kanta Pa le le r.n iro. RAVBNWOOD rov Idiso Walsenburg, Colo. Premog Je visok le »4 do .'IS paleev. Cena delu e pikom Je 81.08 od tone. V*e«!te Colo, ai Denver and Rio Clrande ielesalao. Oeem urno delo in dobra stsnovaaja. Nail premogarjl dobro saslulijo in Imajo stalno delo, pridite oeebno [n ee jsglaalia pri Muperlnlaadentu sli j>a pilil« ra nadnljfta and Southern ali pa po Jasa ila na t B. P. In sa lagias LIMBKKY, Labor Asa«,t Tnn.-uo ool NORTH SIDE STATE BANK noč*, srni/ros. wyo. IMA KAPITALA IN aZZZaVZ IIH.SI.H I mm issis visgs. vsrivMa im BoraBOMi iMertmaia. slovenec - glavar inouancev. Poveet o rfatohfcalefc. — Spisal F. 8. Taackar. Č« nekuj ča»a ae je opravila iu šla k alapu; iiiuil ai je obraz in roke v čisti atudenčni vodi. Nato je preskočila kot srna strugo potoka, ter Hla k vhodu podzemljske jame in zginila v njej. V nekaj minutah ata Bregar in Grill doapela v notranjščino zlatih zakladov. (Pavel je odvezal robec Grill-u z oči, ki je začel z velikim preseue-cenjeni opazovati napol temno okolico. "Končno ava tukaj," je rekel laetnik tajnih zakladov. "Pot ni bil baa prijazen, kajne goapod Grill." je rekel smeje. Grill, ki ac je ven oprasktl po rokah iu deloma tudi po kolenih, mu je rad pritrdil. Očiatii ai jeje prst z obleke in rekel: "Vesel sem, da mi ni treba v tem položaju potovati naprej." ^ " Nahajava hc v prostoru, v katerem ie ui bil nihče razven lastnikov; Ti si prvi zemljan, da vživa to srečo. . ." In Pavletov glas je postal glasnejši in oaornejši, ko je nsdaljeval: "Tukaj je prva votlina, ki je le, nekako pred/na men je pravegu aaklads. Zdaj te popeljem tja, kjer aem dohil svoje milijone in kjer je še na tisoče miljonov dolarjev vrednosti v zlati*. . Ali /.daj vidiš. . .T" je rekel prisedši v sosednjo votlino. Pobral je velik kos zlata io gs mu dal v roke. v "Nikakor ne, Jim," je odgovoril. "V drugem pismu si fcapisal, da boš zapuatil to državo; to bo zadoatovalo, da ne bo uihče vpraševal po teM. Vidiš, kako skrbno sem vse uredil!" Gril je izprevidel, da je zginilo zadnje upanje in da se mora a tem človekom boriti na življenje in smrt; upal je edino še v srečen izid bojs, da morda z zvijačo postane zmagovalec, zato je vprašal: "Kako misliš da se bodeva bojevala?" Pave) je izvlekel dva dolga noža, katera je skrival pod obleko. "Z noži, Jim," je odgovoril, "kot sva se pred leti," in dovolil mu je, da enega izbere. "Vzemi katerega hočeš," je,rekel. Grill je pristopil in ogledoval oba noža. Urno je stegnil roko in zgrabil za oba, pustivši globoko zarezo v Pavletovi roki. "Vzel bom oba!" je vakliknil triumfajoče, "zdaj ai v moji oblasti." • Pavel je jezno odskočil. "Zopet izdajstvo," je siknil. "Preveč sem ti zaupal," in v naslednjem trenutku jc brez orožja napadel svojega smrtnega sovrsžnika. Napadel ga je tako urno in ne pričakovano, da ga je zgrabil za roke preje, kot se je zamogel oni postaviti v bran. Izbil mu je oba noža iz rok, ga vrgel vstran in pobral orožje. Grill se je počasi pobral, iskajoč z očmi zadnje bilke. Pavel je grozeče atopil pred njega. < '"Ti si me imenoval bfeznačajneža," je za-grmel nad njim. "Dokazal ti bom, da si nesramen lalnik! Nisem tak kot si ti — ki si me nameraval umoriti zavratno. Tvoje življenje sicer spada y moje teke, toda vkljub temu ti hočem dati še eno priliko," in vrgel je enega izmed nožev na tla pred itdajalakega Grilla. Grill je hitro pobral nož. Vedel je dobro, da mora ubiti Pavleta, sicer iie pride nikdar več iz te votline; tako se je brezupno zagnal na svojega sovražnika kot divja zver. Boril se je za svoje življenje — in življenje je vsakemu dragoceno . . . Srditi boj je divjal v zemeljski votlini . . . Solnčni žarki ao skrivnostno gledali skozi razpoko ta nenavadni prizor. Strah pred smrtjo je poživil Grilla tako, da se je uspešno postavljal vbran Bregerju. Pavel je bil veliko močnejši od Grilla; večkrat ga je že prisilil na kolena in skoro napravil konec dvoboja. Toda Grill se je boril za svoje življenje in se spretno ogibal ostre kline Pavletovega noža. Boril se je še z isto srditostjo kot v začetku, dasiravno mu. je kri kar curkoma lila is številnih ran na rokah in glavi. Končno se je Pavel izpodtaknil ob kos zlata in padel po tleh; predno je mogel vstati, je bil že Gril! na njem. Kako energično se ga je skušal otresti, tods ves trud in napor je bil zastonj! Spomnil se ie V trenutku svoje žene, svoje male hčerke, radi katerih je leta in leta potrpežljivo trpel in čakal ugodne prilike za maščevanje . . . Ta prilika je zdaj tu, toda njegov sovražnik ga je premagal . . . Skušal je z zadnjimi močmi o-tresti se Grills, tods oni ga je tiščal kot Železna odeja k tlom. Grill je skrivil roko in porinil nož do ročaja y prsi premsgauega nasprotnika. Z boleatnim vs-klikom je vstrepetal Pavel pod njim in iz njegove rane se je vlila gorka kri, — in močila zlato, ki je ležalo krog in krog njega v velikih množi-neh . . . "Usoda — mi nI bila -<- nikdar — mila . . . in mi — ne — bo . , ." je v bolečinah vzdihnil. Grill je malomarno vrgel krvavi nož vstran In radostno vakliknil; "Tako, at ver je izpadla nekoliko drugače kot ai se ti nsdejal! — Zdaj ho mesto mojegs troje truplo Šlo v globino zemlje, in jaz l»om postal lastnik teh skritih sakladov, s katerimi ai mi povsročil veliko skrbi in me eelo finančno vpropastil; radi tega po vsej prariei spada to slato meni. — l