O p 1 !3 1« Iz Komena v Sežanskcm okraji*), v 10. dan aprila. (Predkonference, učitelji-dopisniki.) Znano je čitateljem »Učit. Tovariša«, da je ministerstvo za uk in bogočastje izdalo ukaz vsem deželnim šolskim svetom, naj bi se v bodočih okraj. učit. konferencah pretuhtali in prerešetarili učni nafirti za realije. — Vsled tega je naš deželni šolski svet v Trstu doposlal vsem okrajenim šolskim svetoin ukaz v tem smislu. Naš okrajni šolski svet je pa naložil g. okrajnemu nadzorniku Sinkoviču nalog, naj z bolj uvežbanimi učitelji našega okraja sestavi enketo, koja bi v posebnih predkonferencah sestavljala p o d r o b n i načrt za realije (zemljepisje, zgodovino, prirodopisje in prirodoslovje). G. nadzornik S. je tedaj povabil v enketo sledeče učitelje: gg. Jož. Trampuž-a (Kostanjevica), Fr. Tomšič-a (Nabrežina), Ant. Benigar-a (Tomaj), J. Hrovatin-a in M. Kante (Sežana) in Ant. Leban-a (Komen). Prva dva sestavljata načrt za enorazrednice, tretji za dvo- in zadnji trije za čveterorazrednice. (Trirazrednic ni v našem okraji.) Do sedaj smo imeli pod predsedništvom g. nadzornika Sinkoviča tri konference, t. j. 26. marcija od 2. do 5. popoldne v Sežani in včeraj (9. aprila) od 8V2 do 12 pred- in od 2 do 5'/, popoldne v Nabrežini. Konečno bode še seja dne 30. t. m. v Sežani. — Ta odsek, ozir. predkonferenca, bode v prihodnji okraj. učit. konferenciji (baje prve dni junija) izdelane načrte predložila. Okraj. konferenca bode imela zadačo to delo pretuhtati in preštudirati. Načrti se potem odpošljejo po okr. šolsk. svetu deželnemu šol. svetu v Trst, iu od tam naučnemu rainisterstvu v potrjenje. — Omeniti še morem, da se načrti sestavljajo v Kehrovem smislu, kakor pravi Niedergcsiiss na strani 48. v svoji »Spec. Methodik-i«: »Ein Minimum, welches sicber erreicht wird, ist jedenfalls viel besser, als ein Maximum, das nur prunkvoll auf dem Papiere steht«. Še nekaj. — Vajen sicer niisem prijeti za pero, kadar se drugi tepo, a za sedaj naj bode, morda bo kaj pomagalo. In ako ne bode pomagalo, vsaj imel bodem dobro zavest, da sem pomagati hotel. Tedaj na dan! V zadnjem času so se jeli neki gg. učitelji v »Edinosti« in »Soči« kavsati zaradi razširjevanja ljudskih šol in zaradi »naučnega« celodnevnega pouka i. t. d. To je žalostno, da učitelji kaj takega počenjajo. Res je, da p r a v a kritika je včasih potrebna, a — ako že kritika mora biti — naj se vrši vselej v strokovnjaškem (pedagogičnem) listu. Grdo je, da se gg. tovariši v političnih listih lasajo, ter prouzročevajo mej narodom posmeh sebi in našemu šolstvu na kvar. — Nehajte tedaj enkrat z neplodnim dopisovanjem; ako se pa vam nadaljno dopisovanje v navedeni zadevi umestno zdi, pišite v pedagogičue liste. Tamkej »brusite uma svitle meče!« Gg. uredniki Vam radi odprejo predale svojih listov. Kaj ne g. urednik? — Tedaj: Videant consules! — **) A. L. *) Eomen je tudi na Štajerskem. Pis. **) Res je, da učitelji še vse premalo podpiramo svoje liste. Bodimo tu vsaj nekoliko sebični! Uredn. _ Gorenjskega. »Šibe, šib e ni!« Tako dan danes marsikateri učitelj toži mej nepokornimi in razuzdanimi učenci v šoli. Uže stari Grki so imeli pregovor: »Kogar so bogovi črtili, učitelja so naredili.« Ta pregovor se dan danes zopet nekako uresničuje. Nerodna mladina vedoča, da učitelj v šoli ne sme seči po šibi, mu tedaj nagaja in nagaja, da nikoli tega. Res bode uže tako daleč prišlo, da se bode mogel učitelj učencev bati, in razuzdani dečki bodo gospodarili po šoli. Pri šolskem ustrahovanji godi se tako kakor pri zapravljivcu: »enkrat z bitom, drugu s psom.« V stari šoli je bilo res preveč (včasi tudi neprimernih) telesnih kazni, recimo: lasanja, uhanja, ploskanja, klečanja na ojstrem polenu in na ajdi i. t. d., zdaj pa — v novi šoli — je učitelj brez vse pomoči, in neubogljiva mladina (posebno pri slabi domači vzgoji) učitelju čez glavo raste in tudi starišem dela preglavico. Prigodilo se je tu v nekem kraji, da je mati vdova prišla k učitelju in mu s solzami v očeh tožila svojega 13. letnega sina, kateri se ji uže zoperstavlja in jo celo udariti hoče, če ga zavrača. — Taki nepokorni dečki postajajo bolj in bolj surovi tepci, žganjarji, rogovileži in — pozneje hudodelci, ki jih rnora ječa pokoriti. Učitelji gotovo da ne hrepenimo po tistih časih, ko se je v šoli »čez in čez« udrihalo, a brez pomoči pri ustraho vanji pa težko shajamo. Naj bi nam pri tem pomagale vse šolske in druge oblasti, posebno pa še domača očetova hiša. Sicer bodemo vedno bolj čutili, da »šibe, šibe ni!« Iz Ljnbljane. K preizkušnji učiteljske sposobnosti, kise jezačenjala v 13. dan t. m., se je oglasilo 21 učiteljev in 9 učiteljic, in sicer gg.: Avg. Arselin, zač. učit. v Dupljah na Gorenjskem; Karol Benedik, zač. ufiit. v Lidinah; Mihael Bregant, zač. učit. v Selcah; Jurij Erker, zač. učit. v Morovici; Jurij Erker, st., zač. učit. v Polomu; Robert Erblich, uč. v Waldherjevem zavodu v Ljubljani; Fran Gale, zač. učit. pri Sv. Jakobu na Savi; Janez Hočevar, zač. uč. v Jesenicah; Fran Kalan, pom. učit. na Zgornji Sušici; Anton Kadunec, zafi. uč. v Hinjah; Jan. Krulec, pom. učit. na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani; Totn. Petrovec, zač. učit. v Čemšeniku; Peter Pogačnik, zač. učit. v Besnici; Ign. Zupan, zač. podučit. pri Sv. Lovrencu na Štajerskem; Ludv. Stiasny, zač. učit. v Kameniku; Avg. Stefančič, zač. učit. v Kameniku; Jan. Toman, zač. učit. v Šmartinem pri Litiji; Jan. Tomažič, zač. učit. v Nevljah; Ign. Tramte, zao. učit. v Kameniku; Jan. Vogelnik, zač. uCit. v Idriji; Jos. Windisch, zač. učit. v Oseku na Kočevskem; gospodičine: Kat. Droll, zač. učit. pri Sv. Petru pri Novem Mestu; Mar. Mihel, zač. učit. v Mokronogu; Janja Miklavčič, podučit. v Lipalejvesi na Koroškem; Sof. Podkrajšek, zač. uCit. v Trnovem; Ana Pour, zač. učit. v Moravčah; Ana Rizzioli, zač. učit. v Vremu; Dor. Rupreht, učit. kand. v Ljubljani; Ana Šmidinger, zač. učit. v Šent-Jarneji; Franja Šmitik, zač. učit. na Boh. Bistrici. — Slovenski otročji vrt (zabavišče) se ne bode mogel otvoriti uže v 1. dan maja t. 1., kakor je določil mestni odbor in sicer zato ne, ker se ne more dobiti zanj pcimernih prostorov in stanovanj. V seji mestnega odbora v 7. dan t. m. se je sklenilo, da naj magistrat vender še dalje pozveduje, da se za otročje zabavišče dobi primerni prostor. Tukajšnji nemški šolski list pravi, da bi mestni odbor še dolgo ne bil mislil na napravo srenjskega otročjega vrta, ko bi se ne bil ustanovil n e m š k i otročji vrt, za katerega pa davkoplačevalcem ni treba nič plačevati. Nemški otročji vrt zasadil bode tedaj slovensko otročje zabavišče. Tudi prav! — »Deutscher Schulverein« ima zdaj (po »Mittbeilungen«) krajnih skupin na Dunaji 10, v Spodnjem Avstrijskem 129, na Zgornjem Avstrijskem 54, v Solnograškem 7, na Štajerskem 87, na Koroškem 40, na Kranjskem 5, v Gorici 1, v Trstu 1, na Tirolskem in Predarelskem 16, na Češkem 407, na Moravskem 122, na Sleškem 42, v Bukovini 2, vkup 923 krajnih skupin. Šole so se ustanovljale in podpirale v 88 krajih, in sicer v 42. krajih na Češkem, v 12. na Moravskem, v 6. na Sleškem, v 2. v Galiciji, v 8. na Štajerskem, v 9. na Koroškem, v 8. na Kranjskem, v 4. na Tirolskem in v 1. na Spodnjem Avstrijskem. — To krepko delovanje naj bi naša domača društva, posebno »Narodna Šola«, resno posnernala. — Predavanje o električni razsvitljavi na korist »Nar. Šoli« je preteč. nedeljo g. profesor A. Senekovič ponavljal. »Nar. Šola« je tedaj zopet za nekoliko goldinarjev bogatejša. Hvala domoljubnemo gosp. profesorju!