30 štev
? Ljubljani, v soboto 15. marca 1879.
Letnik VII.
InaoratI «e «prejemajo in vel j 4 triatopna vrsta :
8 kr., če «e tiska lkrat, 1 ^ ,, ,, „ 2 „
^ n u n n 3 n *^ri večkratnem tiskanj •en« primerno zmanjša.
R ok o pi ti
•e nc vračajo, nefrankovana pivrna se ne sprejemajo.
Ntročnino prejema opravništvo (aumuistracija) in eksf edicija na titarem trgu b. št. 16.
Političes lisi za sloTBisKi narod.
Po poŠti prejeman velja :
Za celo leto . . 10 gl. — kr ta polleta . . 6 „ — ,, ta četrt leta . . 2 „ 60 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr /a pol leta . . 4 „ 20 ,„ 2a četrt iet.a	2 „ 10
V Ljubljani na dom pošiljan veljA 60 kr. več ua leto.
Vredniitvo je v Rožnih ulical etev. 26.
Izhaja po trikrat na teden in licer v torek, četrtek in soboto.
Občni zbor Matice Slovenske4'
19. t. m.
Predsednik gosp. dr. Jan. Bleivveis priČDe zborovanje s sledečim govorim:
Zbrali smo se daneB, prečastiti gospodje) v občni zbor, ki je 14. v vrsti rednih „Mati-Činih" zborov, da rešimo vse to, kar po pravilih našega društva pripada področju občnega zbora. Zboroval je pa lani novembra meseca pod predsedstvom preč. gospoda dr. Jarca izvanredni zbor, ki je meni naklonil največo čast, ki jo ,Matica" more nakloniti svojim članom, namreč, da me je imenoval častnega uda. Dolžnost mi je, da slavnemu zboru danes za toliko odlikovanje izrekam najtoplejšo zahvalo, kateii dodajam zatrdno obljubo, da hočem, dokler le morem, delati tudi za našo, slovenskemu narodu živo potrebno literarno društvo. —
Ne morem pa Bi kaj, da ne bi na tem mestu tudi ponavljal, kako mi v spominu na to, kar »e je novembra meseca godilo v Ljubljani, še zmirom Brcs veselja igra, da je sedemdeset letnica moja dala povod sijajnim dokazom, kako srčne simpatije uživa naš narod slovenski pri druzih sinovih matere Slave, in to moje veselje je zdaj tem veče, ko vem, da nikdo zaradi mene ne trpi žalosti, česar Bmo se bali, ko je poči) glas, da slavnoznani rodoljub, prečastiti gospod Biankini utegne zaradi Bvojega govora kake neprijetnosti doživeti, a zdaj radostni čujemo, da ne.
Dolžnost mi je dalje omeniti, da „Matičin" odbor obžaluje zgubo mnogoletnega, mnogo-
stransko izvedenega in vzlasti v odseku za izdavanje knjig (šolskih iu drugih) marljivega odbornika gosp. Ivana Šolarja, ki premeščen v Dalmacijo zdaj kot nadzornik ondašnjih srednjih šol posluje v Zadru, kjer narod slovauski od njega pričakuje zveBto varstvo narodovih pravic v ondašnjih šolah.
Med knjigami, ki jih je Matica lani izdala, ste dve prišli na svitlo po Bklepu lanskega občnega zbora (..Potovanje okoli sveta" po Jul. Verneju in „Slovnica hrvatska za Slovence" Marnova), ena pa bila je navadni Matičin „Letopis", obsegajoč na blizo 30 polah mnogovrstno gradivo, obdelano od odličnih pisateljev naših. Te knjige so od ene strani hudo grajane, od druge pa toplo hvaljene; — a to je uže navadna osoda „Matičinih" tiskovin, ki šele čez leta najdejo zasluženo priznanje. Tako se je godilo s šolskimi knjigami, zemljevidom itd. Kritika mora biti, to je prav, — brez kritike in opozicije ni nikjer pravega življenja ; za naj-boljo kritiko pa povsod velja tista, ki z delom svojim kaže, da zna to ali ono bolje narediti, kakor drugi. Pot do delovanja na „Matiči-nem" polji je vsacemu pisatelju odprta; ni tedaj lojalno gledati le „od strani.
O delovanji „Matičinega" odbora v preteklem letu bode gosp. tajnik, o novčnem gospodarstvu pa gosp. blagajnik poročal. Prijetna dolžnost pa mi je, da poleg tega, da rečem, da vsi gospodje odbornki, ki morejo v seje dohajati, marljivo sodelujejo, se še posebno gosp. Pra-protniku in Vilharju javno zahvalujem za mar-
ljivo in vestno opravljanje njunega težavnega posla.
Prečastiti gospodje I Končaje svoj govor priporočam posebno Vaši pozornosti 7. točko današnjega dnevnega reda, to je, zaostale dolgove družabnikov. Odbor „Matičin" ni nikoli zanemarjal tega važnega ¡finančnega vprašanja; ko pa je v odbor stopil gospod Luka Robič, strokovnjak v tej stroki, dobil je ugodno priliko, temeljito Be lotiti rešitve te novčine zadeve. In res obširno preiskavo od začetka „ Matičinega" do letošnjega leta je izvršil g. Robič s toliko natanjčnostjo, da Be čuditi mora, kdor pregleduje njegov operat. Zato mi je dolžnoBt javne zahvale za tako truda polno delo gosp. Robiča, ki daje odboru podlago, dognati to sitno stvar do konca n pripomočjo današnjega zbora.
Tajnik gosp. Praprotnik poroča o delovanji društva na drobneje. Udov je nekoliko pri-rastlo, vendar se je pa njih število zmanjšalo zavoljo neke druge reči. Novih je 52, število vseh pa 1977. Znižalo se je število zato, ker so se zbrisali vsi tisti, ki so letnino na dolgu ostajali. Nekaj jih je tudi umrlo, med njimi več odličnih. Za častnega uda voljeni gospod Davorin Trstenjak se je zahvalil v posebnem pismu, ki se prebere. Lansko leto sklenjeno štirikratno tiskanje in razpošiljanje letopisa se je skazazalo tako nepraktično, zamudno in drago, da stavi odbor nasvet, naj se izda ves skup in pošilja udom z drugimi knjigami vred.
K temu poročilu tajnikovemu se oglasi gospod Jurčič, ki graja posebno imenik dru-
Ljubijanske slike.
(Dalje.)
3. Žitni trgovec (homo agens grandi-«isus vel koruza). Pri prejšnj h oveh velik kapital ni ravno neobhodno potrebuareč, ampak le dobro, če je ta „nervus rerum" zmiraj pri rokah, da se kar kasa odpre pa se v&njoseže po-nj; tudi lahko svojo kupčijo z malim ali celo z nič začneta, k8r se res tudi večkrat zgodi in traja navadno do konkurza. Žitni trgovec pa mora biti težak mož, ker s par stotaki ne more napolniti svojih magazinov. In res, težak je, v Ljuljani so ti možje večidel borza, živeč kapital, tako zvana „denarna aristokracija1, ki se pa za tako tudi čutijo. Če v družbi zabre-deš med nje, brž boš postal svest si svoje nič-vrednosti, kajti tu se govori le otisučakih; navadno se še v družbo ne vzame, kdor nima najmanj 50.000. Srca je tak človek trdega, usmiljenje do bližnjega mu je neznan občutek; najbolj srečen je, kedar kaže slaba žitna letina, on pa ima magaz ne do vrha polne. Kedar žito lepo stoji, mu je polje grozen kraj, po kterem se ne sme ozreti; gotovo bi šel na božjo pot prosit toče in hudega vremena, če bi bil prepričan, da bo to kaj pomagalo. Pri takem značaji ni čuda, da je le malokteri iz-
med te vrste [sesalk narodnjak, po večem so nemškutarji in še v prvi vrsti.
Izobraženost tega človeka dosega njegovo mogočnost in domišljivost le v številkah, jezikov zna navadno po več, pa za-rj ni pisana nobena slovnica, posebno klasiki nobeii'h narodov niso zti nj pisali. Zato mu je tudi vsak uče-njaški razgovor neprijeten, če le more, ga pretrga s „kurscetelnom", na kterega v časnikih najprej njegovo oko pade; dalje pogleda še žitno ceno in išče med novicami le še kake povodnji, toče, mraza in slane, vse diugo mu je „preneumno1, kdo bo dolge uvodne članke bral, ktere pišejo le „berači"! Vendar se včasih vtakne tudi v politiko, če se zbudi v nji m častilakomnost; takrat obiskuje volilne shode in če ga postav jo za kandidata, tudi res kandidira in je voljen za poslanca, kar ni posebno težko, dokler je v Ljubljani tako, kakor je. Pri tej priliki pride med svet marsikak dese-tak, ki bi drugače nikoli ne prišel.
V vsem drugem življenji je prejšuj ma dvema enak, ima po eno ali več hiš, če ima rodovino, podedva ta za njim premoženje, kedar umre, če je nima, pa drugi, ker k sv. Krištofu ne vzame nič cvenka seboj. Tam dobi spominek iz kamna, ki potem pol stoletja pravi ljudem, da tukaj leži nekdo, ki ni mogel
več živeti, čeravno je imel polne shrambe žita. V kamnu ostane njegov spomin dalje, ko v srcih ljudi.
4. Bukvar ali knjigotržec (homo agens produetis literanbus). Tega ni Bog ustvaril, ampak naredil se je še le, ko so drugi znašli papir in jeli na-nj pisati sveto ia nesveto, lepo in grdo, koristno in škodljivo. Prav oživil se je pa še le potem, ko je Guten-berg iznašel tisk, drugi pa še marsikaj druzega, s čemer se zdaj prazni papir polni. Knjigotržec sam pa ni iznašel vsega tega nič, ampak je prišel na svoje mesto kakor podajalec, ki sprejema, kar so drugi naredili, in daje to naprej, ker če bi njemu ostalo, bi ne vedel kaj početi ž njim.
V Ljubljano je prišel ta rod za kulturor kakor pride za vojakom v deželo branjevec. Prišel je s tujega, zato je najprvo prinesel k nam tuje blago , kakor tudi vojaški branjevec ima pri sebi le take reči, kterih so vojaki navajeni; še le pozneje se ozira na druge in nakupi po deželi pridelkov , če jih kaj dobi, da potem tudi za tiste kaj ima, ki še tuje hrane niso navajeni.
Zato so ljubljanski knjigotržci po večini naši narodnosti škodljivi ljudje. Oni so kolikor toliko tiste cevi, po kterih se še ztniraj pretaka
átvenikov, ki se mu zdi nenatančen in glede udov večkrat čisto napačen, ker veliko tam za ude tiskanih že ni živih ali so pa v drugih krajih.
Tajnik gospod Pr&protnik se izgovarja na poverjenike, ki večkrat ne pošljejo pól o pravem času, in to je posebno v Trstu glede poverjenika g. D., ki ne dá nič glasu od sebe.
Blagajnik g. Ivan Vilhar bere račun lan skega leta, po kterem je dohodkov bilo 8154 gld. 80 kr., stroškov pa 6680 gld. 91 kr., toraj je ostalo čez še 1473 gld., ki se bodo pa de loma še porabili za dozdaj še ne podane račune. Skupnega premoženja je 58.083 gl. 89 kr. Po proračunu, ki znaša dohodkov 4231 gld. 62 kr., oskrbovalnih stroškov pa 860 gld., toraj ostane za izdavanje knjig za letos 3371 gld. 62 kr.
Ta račun in proračun zbor odobri in za pregled se po predsednikovem nasvetu volijo gg. Žagar, Celestina in Kadilnik.
Šesta točka dnevnega reda, t. j. odborov nasvet o le enkratnem razpošiljanji društvenega „letopisa" se sprejme brez razgovora.
Gospod Klun poroča v imenu odborovera o zaostalih letnih doneskih družabnikov in ustanovah udov „Matico". Gospod Robič je namreč po trimesečnem trudu iz zapisnikov društvenih našel, da udje so na dolgu čez 9000 gld. Po natančnejem prevdarku pa se pokaže, da ta znesek je prenapet, kajti med dolžniki so nektera po trikrat upisana ena in ista imena dalje udje, ki so že davno umrli, pu niso bili o pravem času izbrisani, pa tudi drugi, ki knjig niso dobivali. Zaostanki se tako izdatno znižajo. Odbor je prevdarjal le to, kako bi se vsaj nekaj tega denarja dobilo in kako bi se zabranilo daljnemu zaostajanju udov z letnimi doneski, pa bi se vendar število njihovo ne zmanjšalo. Nasveti njegovi so ti-le : 1. Tistim udom, ki so zadnja tri leta bili redni plačevalci, se zbriše prejšnji dolg (ker je misliti, da je v zapisniku kaka pomota); 2. nastavi se poverjenikov več kakor jih je zdaj, in 3. vprihodnje so udje in dobe družbine knjige le tisti, ki letnino plačajo do konca dotičnega leta.
Pri tej točki se vname živaheu razgovor. Gosp. Jurčič meni, da so tega zaostanka krivi
menda največ tajniki „matični", kteri so bili v teh letih z drugimi posli tako preobloženi, da so za „Matico" imeli premalo časa; tako ranjka profesorja Lesar in Tušek, tako tudi sedanji tajnik. Zato bi bilo treba, da bi si društvo dobilo tajnika, čegar glavni posel bi bilo tajništvo; se vč, da bi moral imeti več plače, nego so je imeli dosedanji.
Gosp. Klun odgovarja na to povdarjaje, da je med dolžniki blizo 200 tistih, ki so Be 1. 1871 nagloma vpisali („chabrus") in za ktere je bila letnina za prvo leto plačana, pozneje pa nikdar več, in to znaša samo že čez 2000 gl. Za te takrat vpisane društvenike te nič več ne ve, toraj je ta znesek gotovo zgubljen. Doba tajnika ranjcega gospoda Lesarja kaže lep red , isto tako je pri sedanjem tajniku, le v dobi ranjcega profesorja Tuška so zaostanki največi.
Na to odgovarja gosp. Jurčič nekoliko, gosp. Regali pa reče, da knjige, kakoršne izdaja „Matica" zdaj, niso za ude sploh, ampak le za nekoliko (kakih 20) profesorjev, velika večina jih še celo ne prereže ne. Njemu se toraj zdi, da zaostanki izvirajo zelo tudi od tod, ker velika večina družbinih knjig ne mara. To je skusil on sam, ko je svoje knjige ponujal ljudem, pa jih nihče ni maral. — Gosp. Klun opomni na to, da „Matica" je društvo bolj za omikane Slovence, ne pa za priprosto ljudstvo; za ljudstvo je „Mohorjevo društvo".
Potem se sprejmeta prvi in drugi predlog odbora, o tretjem pa se zopet pričue razgo-varjanje, ki se suče večidel o tem, kteri trmin naj bi se odločil kot zadnji za vplačevanje letnih doneskov. Nekteri žele, da bi se vplačevanje sklepalo s koncem julija, drugi, da je dosti, ako ud plača le do konca leta, tretji, naj bi se počasni udje opominjali k vplačevanju, po mestu Ljubljani pa naj bi se denar pobiral, četrti, naj bi se ravnalo tako, kakor ravna dru žba sv. Mohorja v Celovcu. Slednjič obvelja določba „matičnih" pravil, da ima odbor pravico izbrisati vsacega uda, ki svoje letmne ue piača do 1. julija, da se toraj za tacega tudi knjige ue tiskajo.
Posameznih predlogov ni bilo, zato se je
I vršila volitev tistih odbornikov, ki so morali po pravilih letos izstopiti. Voljeni so bili zopet
vsi, namreč: Dr. J. Bleiveis, Fr. Stegnar, J. Vavrfi, J. Barbo, B. Raič, L. Svetec, J. Suman, dr. J. Ulaga in V. Urbai.
Angleško vojskovanje.
Med tem, ko mi v Evropi trenotek r miru živimo, vojujejo Angleži Bvoje vojske z z divjimi narodi v Aziji in Afriki. Pa kakošn» je to vojskovanje? — Ko je propadlo rimsko carstvo in ko bo divji pa nepokvarjeni narodi pridrli v Italijo, ohrauilo se je še bicantinsko ali grško carstvo v Carigradu, ker se naval narodov ni toliko obrnil proti Balkanu, kolikor proti zapadu. Pa kako so se ohranili grški carji v svojem posestvu? Z zvijačami, lažmi, podkupovanjem, zavratnimi umori itd. če po gledamo na sedanje angleško vojevanje, obrnili se bomo od ujega skoro z istim studom.
V Afganistanu napredujejo angleške čete vselej, kedar se angleškemu vodji posreči podkupiti nasprotnega poveljnika. Ne z mečem in hrabrostjo, ampak z denarjem izvojujejo „zmage", da jih poročajo v London. Kaj si morajo tamošnji divjaki o Evropejcih misliti, če nam Angleži tako čast delajo?
Kaj pa je s Šir Alijem? Umrl je. Kaj je bilo zdravemu, še ne prestaremu možu, da je tako nenadoma umrl? Če je bil pred mesci še toliko krepak, da je čutil pogum v sebi, izvojevati vojsko z Angleži , ali je lahko verjetno, da bi bil Šir Ali naravne smrti umrl?
Cela vojska z Afganci prišla je Angležem v veliko nadlego; ko bi bil Šir Ali podkupljiv, kupili bi bili že davno mir ud ujega in v Evropi se bahali potem, da se je podal. Je li Šir Ali morda zato umrl, ker se ni dal niti podkupiti, niti ostrašiti po vojnih nastavah angleških generalov?
Poglejmo še v Afriko. Kje so Culu-Kafri tako dobro orožje dobili? Kupili so ga od Augležev. To je že stara pesem, da Augleži svojim sovražnikom orožje prodajajo ; njim je le za časni dobiček, kaj bo nasledek, na to ne mislijo. Pravi se celo, da angleški kupci še sedaj med vojsko prodajajo Kairom orožje! I Tako rodoljubje imajo ang'eški trgovci I
Angleško junaštvo se je pokazalo, ko so se vojaki za Afriko nabirali, ker jih je na
tuj duh v naše duševne posode. Domači pridelki jim diše le, če se že naprej vidi, da bo pc' ■ co dobička ali nemara še več ko ves njim stal.
Glavna hrana njihova so odstotki, t. j. navadno po 25 kr. od goldinarja. Nektenm je pa to premalo, zato zakladajo knjige, t. j. kupijo izdelke drugih ljudi in jih dajo tiskati na svoje stroške-; zato naj bodo razdeljeni v dve vrsti.
a) Goli prodajalec knjig (homo agens libris aliorum). Ta ne zastavi svojega kapitala v zalogo, večidel njegovo zaloge je lastnina drugih , on jo ima le na prodaj ali v , komisiji"; čo proda kaj, obdrži četrtino kupa za se, kar pa ne proda, gre spomladi o „lipsijskem somoji" svojo pot nazaj (taka roba se imenuje „rak") ali pa še dalje ostane v predalu. Nevarnosti pri tem za-nj ni nobene, ker se tega blaga še celo tatovi ogibajo. Na plen ta žival ne čaka samo v svojem brlogu, marveč pošilja svojim „kuntom" najnovejša dela tudi ,,na ogled" domu in če kdo take vrinjene reči ne pošlje nenačete nazaj, plačati mora, ue pomaga nič. Poseben dobrotnik je tak pajk slovenskemu pisatelju, ker tudi od njega jemlje četrtino, če mu svoje delo za prodajo izroči; s tem je pisatelj in založnik za-
varovan zoper vsak dobiček, kajti od 100 knjig že 25 ni več njegovih brž ko jih je knjigarju poslal, od prodanih pa ue vidi nobenega krajcarja leto in dau, ker tako veli „knjigotržni red". Zato tako malo slovenskih knjig pride na svitlo, kajti spisovatelj sam, če jih že da v tisk na svoje stroške, jih vendar ne bo sam po svetu prodajat nosil 1 Za slovensko kuji-ževstvo ima toraj ta knjigotržec vsakako velike zasluge, zato pa tudi on pri njih veliko ne zasiuži. čeravno se peča tudi še z drugimi raznimi brkljarijami , vendar le životari, do lastne hiše ne pride iu če pride, ni tako trdna, da bi se ue mogla podreti. Ta rastlina je uamrtč pri nas tuja, ne pride do pravega cvetja, čeravno se jej tu pa tam iz višave priliva.
b) Knjigotržec založnik (homo agens literaribus productis editor). Če govorimo o sesalkah te vrste v Ljubljani, je toliko, kakor da bi jih navedli z imeni, ker jih je pičlo malo. Nemškega izvirnega v Ljubljani ne pride skoro nič na dan in kdor kaj tacega založi, se praska pozneje za ušesom , hiš pa si ne zida. Boljše že se godi tistemu, ki daje na svitlo slovenske reči za ljudstvo; če dobro zadene in se na vreme pozna, ni ravno silnega dobička, a pošten zaslužek iu lepe obresti. Najbolje pak shajajo založniki pobožuih slo-
vanskih knjig. Spisovatelji takih knjig so le duhovni, toraj dobre duše, ki za svoj rokopis pičlo malo zahtevajo. Ta rokopis kupi kujigo-tržec, ki pa je po svoji izobraženosti iu poslu le knjigovez, kupi ga le enkrat, a knjigo da na svitlo po večkrat — tako, da je njegov dobiček ogromen, to pričajo hiše, ki jih počasi da na svoje ime prepisati, čeravno toraj svoje bogastvo ima le od slovenskih peres (ktera peresa pa od tega ne obogate), vendar ni taka narodna ščuka, kakor bi moral biti po vsem tem , marsikter je celo tak nehvaležnež, da gre o volitvah volit nemškutarje, od kterih si ni zaslužil nobenega krajcarja. Srce ima tak sesalec iz papirja, bogati se po tujih peresih. Če bo pa tak, ki mu je s peresom pomagal do te ali one hiše, prišel v zadrego iu ga prosil pomoči, bo dobil eu goldinar za vselej, in če ga bo na dobiček opomnil, mu bo celo po kujigah zual dokazati, da je pri njegovem delu imel vselej zgubo. Če je pri vsem tem naroden, njegova narodnost ni veliko vredna, kajti to je gotovo, da se za narod ruiniral ne bo, še manj se pa dal zapreti. Mu tudi treba ni, saj tako lahko živi.
5. B r a u j e v e. c (homo agens ordinarius). Ta je prednjim seaalkam te vrste le toliko podoben, da pu; ^aja in kupuje, v drugem pa
stotine ubežalo. Kakošno more biti angleško vojno poveljništvo, si moremo misliti, če se puste po takih neumnih divjakih, kakor so Culu-Kafri, pretepavatil Tudi Rusi imajo včasih le malo posadko v Aziji, pa še nikoli se ni slišalo, da bi bdi po divjakih tepeni, vzeli so Azijatom že ves pogum tako, da se jim ni več bati resnega upora. Rusi se ne skušajo vgnjezditi z denarjem in podkupovanjem, nasprotno pa skrb«? za dobro ubrano armado, za dobre generale in da je red in pravica, kamor pridejo. Ako bi Angleži v Afriki enako postopali, potem bi se kralj Četevajo ne pre-drznil, napadati jih ; in če bi jih napadel, bila bi njegova armada že davno razbita, ako bi na Kapu komaudiral general Kauffmann , ali pa Črnejev, zmagovalec Taškenda.
Kako je to, da angleška pomoč še ni došla v Afriko? Saj imajo vendar vojuih ladij zadosti. Sram bi jih moralo biti pred vso Evropo, da se že vsak zamorski kralj z njimi norčuje, in da mu nič ue morejo. Lani so tako upili in širokoustili se, kakor bi se vsa Evropa I pred njimi tresla; zdaj, ko je treba pokazati] se, so pa taki reveži I
Namesto vmešavati se v bolgarske in sploh slovanske zadeve, naj raje gledajo, kako bodo svojo čast ohranili pred afnkanskimi in azi-jatskimi divjaki. IIic Rhodus, hic salta!
Lagmo, vse Angleže pobili iu trdnjavo si osvojili. Angleškega poveljuika so zvezanega poslali novemu emiru Jakub Kanu. Augleži so v velikem strahu. Tudi londonski telegrami priznavajo, da se angleška vojna umika.
Tudi v ,%fr!!!i3 se Angležem slabo godi. Kafri napadajo Angleže v malih četah, ti pa tudi nimajo velike vojne sile tam, in se morajo povsod le brauiti. Polkovnik Glyn se je zagradii (zašancal) z 2000 možmi. Tudi mesto Lydeuburg se je zagradilo. Polkovnik Pearson je še zmirom zaj t, lord Chelmsford pa še le vojake nabira, da bi mu prišel na pomoč. Če ue pride zdatna pomoč, ne bodo Augleži nič opravili.
Pravi se, da bodo	Turkom
vojno odškodnino odpustili, ker se itak ne bi dala iztirjati. Tako se jim je iz Petrograda nasvetovalo.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 15. marca. Velikanska nesreča, ki je mesto Sase-sedin zadela, obrača vso pozornost na se. Zaradi rje je bilo zborovanje ogerske državne zbornice pretrgano. Smešno je bilo, kako so poprej madjarRki poslanci delali vlado odgo vorno za to nesrečo. Tisza je rekel, da bi že lel Madjarom tako vlado, katera bi zamogla ukazovati vodam in vetrom, da pa on tega ne more.
Vnanje države. V A it i »la n n se je začelo An gležem slabo goditi. Blizo Koruma s'a bila dva augležka bataljona popolnem pobita in vničena. Tudi so Afganci napadli trdnjavo
Domače novice.
V Ljubljani 15. marca.
(K deželni sodniji je na novo pozvan) naš vrednik v pondeljek, da ga zaslišijo o zatožbi državnega pravduištva, ki nas dolži hudodelstva ščuvania. Poziv je bil zopet nemšk.
(PomiloŠSaije.) O petindvajsetletnici svoji bo presvitli cesar pomilostil one jetnike, ki kažejo očitno poboljšanje ali so večidel svoje kazui že prestali. Zato so dobila oskrbništva vseh kaznilnic ukaze, naj naznanijo vse tiste, ki so pomiloščenja vredni.
(Vreme,) ki je bilo do četrtka v Ljubljani prav lepo, se je zopet prevrglo in ponoči v četrtek je padlo nekoliko snega. Pri tem vleče vedno mrzel veter. Zdravje, prebivalcev se še ni zboljšalo, ljudje pogostama nirjo in več dni je slišati opoldne veduo veliki mrtvaški zvon.
(Naš polk) ostane v Bosni. Govorilo se je, da se bo več polkov premestilo, zlasti da jih pride nekaj iz Bosne nazaj, a drugi pridejo rje- Kolikor je do zdaj znano, ostanejo Kranjci v Bosni.
(Loterija za hiralnico) se bo dobro ob J nesla. Od 100.000 srečk je prodanih že 80.000, iu je upati, da se bodo ostale še lahko prodale do velike noči. Srečke.uje bo na veliko-
nočni torek. Najprej ne bo potegnila številk« serije, in k vsaki seriji potem štiri številk« srečk, katerih prve bo vselej veči dobitek. Čisti dobiček hiralnice se računa na 20.000 gl., kar bo ravno zadostovalo, da hiralnica svoj dolg poplača, in da zamore potem toliko vspešneje delovati na korist deželnih revežev.
(Živinska kuga) se je prikazala v Zagonu v okraju reškem.
čisto nič; je že bolj tako kakor pri vinu tropine ali pri kavi „zoc". Brioge ima po mestih, še bolj po predmestji v lastnih prostorih ali pa v uajetih, celo po vežah k steni prisleujeu. „Kunti'1 njegovi so ie nižjega stanu, uajveč se računi po krajcarjih in deseticah, do goldinarjev skoro ne prideš, zato je pri njem zmiraj nekoliko funtov drobiža, kterega zvečer pre števa. Kupčijsko kjnigo ima v glavi, dnevni zapisnik pa so navadno vrata ali kaka deska, pero roka, črnilo kreda. Meja kredita, ki ga daje svojim ,,kuntom", je Bilno nizka, do goldinarja ali dveh — dalje ne sega. Vljuden ravno ni, ne odkriva in ue priklanja se svojim „kun-tom" celo ne; isto tako nima više omike, če zna brati ali pisati več ko številke, je že veliko. Vkljub temu si kupi hišo. Naroden pa je, da je veselje videti ga; za narodno reč ue le marsikaj da, če ga pravi človek za to ogovori, marveč bi, če bi bilo treba, se tudi za narod vdaril. To je, Be ve da, le po večin', posamezniki so tudi nemčurji ali pa nič.
6. Stari kramar (homo licitator). Ta sesalec je kakor lovski pes : če je lov, mora loviti, ne more drugače; ravno tako stari kramar; če je licitacija, mora licitirati, že vest mu ne da miru. Zato je dober znanec javnega mestnega razbobnovalca, kteremu 5o kak krajcar da, da mu pride posebej ovedat, kedar
je kje kaka kaj vredna dražba. V to je tako zarit, da jaz ne verjamem, da bi mogel umreti; iu tudi če bo to neumnost storil, prišel bo nazaj, kedar bo kje kaka licitacija premakljivega blaga in raznih brklarij, — A on ne kupuje samo, nego tudi prodaja, zato ima tudi prodajalnico podobno razstavi obnošene in ob rabljene robe vseh stauov, let in noš. Tu vidiš vsake vrste obleke od delavske kratke iu borne do najdalje iu uajkrasneje gosposke, in po njegovi pomoči dobi cestni pometač suknjo de želnega svetovalca za par grošev. Njegovo oko je bistro kakor orlovo, kedar kupuje, ni nobena reč nič vredna, kedar pa prodaja, je vsaka vredna več ko nova; kedar je kupec, je silno kratkih besedi, če pa prodaja, mu je jezik namazan in kupce, še nazaj kliče. Govorica njegova je enaka branjevčevi, namreč zmes vseh v deželi rabljivih jezikov, kterih pa nobenega dobro ue zna. Kar se tiče politične vere, je kosmopolit; njemu je vse enako, ali si narodeu ali ne, da le pri njem kaj kupiš. Ker ima ve liko opraviti z revščino, je proti nji žc po polnoma neobčutljiv in neusmiljen, kakor postava. —
S tem jo površno naslikan trgovski stan, na vrsto pride drug, ki pač spada k njemu pa še ni, se še le dela, a vendar ljubljanski svet precčj meša.	(Dalje prihod.)
Razne reči.
—	Požar. Na ljubljanskem močvirji je 8. t. m. pogorela nekemu posestniku hiša , ki pa je bila zavarovana. Mikavno pri tem požaru je to, da je kriva bila ga mačka. Na ognjišči se je namreč kuhalo mleko in zraven cvrla mast; kar pride mačka mleko lizat, pri tem pa zvrne lonec, ki pade ua mast, ta se vname in plamen šine v streho. Sladoželjna tatica se je pri tem Bama hudo opekla in zdaj dela pokoro za svoj greh.
—	Uboj. V neki vasi blizo Iga je nek fant v prepiru nekega posestnika dobro otolkel, potem ga pa še z nožem v trebuh dregnil, da je tako zaklani v pondeljek umrl.
—	„Slovanska beseda" na Dunaji je povabila 16 slovanskih društev dunajskih v pogovor, kako bi se najbolje praznovala sre-berna poroka cesarjeva. Za predsednika je bil izvoljen dr. Petruška. Sklenilo se je, sestaviti adreso v vseh slovanskih jezikih in jo izročiti cesarju. Ob enem se bo brala slovesna maša ua dan svečanosti, pri kteri bodo peli slovanski pevci.
—	Zabavnika „Alte und N e u e W e 11", prišel je na svitlo 9. snopič, ki obsega : Wiegenlieder. — Aus den Studentenjahren meines Vaters. — Lepold der Heilige, der Schutzpatron von Oesterreich. — Am Ufer des Vier-waldstä'.ter See s. — D:iitische Briefe. — Legenden vom Spiegel. — Der Oelberg. — Frühlingssehnen. — Decivilisirte Menschen. — Israel im Fasse. — Allerlei: Die Fa<;.iden-Reihe. — E ne Central-Ileizung ganzer Stadt-theile. — Rebus. — Vertrauliche Correspon-denz. Podobe pa so: Wiegenlieder. — Leopold der Heilige weigert die Aunahme der deutschen Kaiserkrone. -— Das Riitii des „Teil". — Am östlichen Ufer des Vierwaldstätter Sees. — Der Oelberg. — Das Thal Josaphat. — Die Zerstörung von Zwing-Uri. — Vier Darstellungen aus der Ft^adeureihe der Pariser Weltausstellung. — Vsako leto izide 18 snopičev, to je vsake 3 tedne eden z mnogimi podobami in oljnato brezplačno premijo „Leo XIII". ali pa „angeljski pozdrav", ki je vziasti jako krasna iu se more po 24. kr. snopič prejemati v vsaki knjigarni ali pa naravnost po pošti.
—	Grozna nesreča v Szegedinu. Med rekama Tisa in Maras na Ogerskem stoji, ali prav za prav je stalo veliko mesto Szegediu s 70.000 prebivalci (tedaj je mesto 3krat veče od Ljubljaue). Ko se je v hlebih začel sneg tajati, naraščala je voda dan na dan in stopila čez vse polje; Szegedm je bil v nevarnosti, ker leži tik vode v niža vi. Začeli so delati jezove in naredili tri jeze z nakopičeno prstjo. Pa voda je zmirom naraščala in podrla prva dva jezova; tretji je še en čas držal; kmalo je voda predrla še zadnjo brambo in vlila se s strašno močjo v mesto. Kmalo je bilo vse v vodi; bilo je pouoči; po temi so ljudje tavali in bežali. Hiše so se podirati začele. Hoteli so prižgati svetilnice, pa niso gorele, ker je voda zalila tudi plinovo tovarno. Mnogo ljudi je utonilo, muogo je bilo pobitih pod razvalinami, ko so hiše vkup padale. Imeli so
nekaj čolnov pripravljenih za reSitev; en čolni •e je prekucnil in vtonilo je sedem žensk. XoJ je voda jez predrla, butnila je s tako močjo v mesto, da je vtonilo 35 vojakov, ki so pri jezu na straži stali. Železnica je v četrtek odpeljala 10.000 ljudi; drugi so peš bežali v više kraje, nekteri so zbežali po barkah in čolnih. Mesta Szegediua ni več; skoraj vse hiše so se po drle. Nesreča in škoda je grozna. Cesar je poslal precej 40.000 gl., da se med nesrečneže razdele. Po vsem Ogerskem je velika žalost in razburjenje zavolj te nesreče. Povsod se že nabirajo mili darovi za Szegedince.
Iz Szegedina se na dalje poroča: Mesto je že vse v vodi. Hiša za hišo pade vkup, ker so večidel z ilovco zidane. Ljudje so v groznem strahu. Eni pravijo, da seje bolnišnica podrla in bolnike pokopala , drugi, da je ju dovska cerkev vkup padla. Resn čno poroč.lo cele nesreče bomo še le v par dneh zvedli. Ko je voda prišia, začeli ste dve fabriki goreti; misli se, da je bil ogenj nalašč položen. Iz Pešte je veliko ljudi šlo s čolni na pomoč. Tudi praznijo v Pešti hiše in kosarne, da bodo begunce pod streho spravili. Pravijo, da so še druga mesta v nevarnosti, tako posebno Čongrad.
— Sadni promet v Bolcani. Največ sadja se izvozi iz Bolcane (Bozen) na Ti rolskem. Lani so odpeljali od tam na razne kraje 50.900 kil češenj, 3COOO kil čespelj, 4000 kil breskev, 32 000 kil zgodnjih hrušk 40.000 kil orehov, 1,430.800 kil jabelk in hrušk. 457.500 kil kostanja, 523 000 kil grojzdja in 23.000 kil mandelnov.
Eksekutivne dražbe.
17.	marca: 3. Sterle iz Suiarate, 3. Vilar iz Pudoba, 3. Knaus iz Ravon, vsi v Ložu. 3. Knific v Kranji, 2. Klemene v Ljubljani, 2. Mekinda iz Cirknice, 2. Iiogovšek iz Itovt, 2. Vidmar iz Begunj, vsi v Logatcu. 1. Sladic s'Suhe gore v Mokronogu.
18.	marca: 3. Keržič iz Igavasi v Ložu, 3. Wolf iz Zbore v Mokronogu. 1. Bergant iz Zapog » Kranji, 1. Bole iz Koč v Postojni.
Umrli so:
Od 11. do 12. marca: Jožef Siegl, želez, del. o. 1 ' 4 1., za davico. Marija Jerina, gost. v 74 )., vsled starosti. Jobana Švigelj, branj. o. 10 m., za pljučnico. Anton Jeršinovic, zaseb. o. 4 1., za vnetico možg. mrenice. Adela pl. Kantz, telegr. inšpekt. ž. 39. 1 , za jetiko. Jožefa Zupan, branj. o. 6 d., vsled slabosti.
I
Vsem prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je Vsegamogočnemu do padlo, našega ljubljenega očeta in moža, oziroma sina, gospoda
Janeza Erlacha,
trgovca z lesom in posestnika pri Fužinah na Gorenjskem, danes ob treh popoldne, previdenega s sv. sakramenti za umirajoče, v njegovem 55. letu k sebi poklicati.
Pogreb bo 14. t. m. obdeset h dopoldne.
Svete maše za ranjcem se bodo brale več dni v tukajšnji farni cerkvi.
Prosimo za blag spomin ran;cemu.
Pri Fužinah, dr.e 12. sušca 1879.
Uršula Erlach roj. Hasch, mati.
Neža Erlach roj. Rabič, žena.
Marija Erlach, hči.
TelexraflČDe denarne eene 14. maroa. Papirna renta 63.70 — Hreherna rent» 6130 -Zlata renta 76 60 — 18601etno driavuo posojilo 117 36 Hankin» akuije 790 — Kr«dit.ne akcije 236 20 — London 117--— Ces. kr. cekini 6 64.— 2(l-fraukov 9.31
Zahvala in priporočilo.
Podpisani se vljudno zahvalujem za zaupanje, ktero mi je p. n. občinstvo b tem ska-zovalo, da je mojo gostilno v gosp. Skabrne-rovi hiši tako obilno obiskovalo. Dne 1. 1.111 sem se preselil v svojo lastno hišo na velikem trgu poleg kavarne ter odprl oudej gostilno, kjer se dobiva izvrstno «lolciijKk» vino, lioKlerjev» pivo, u aj o k u s n e j š a jedila in kjer se zamore tudi prenočevati.
Priporočani se p. n. občinstvu še dalje za tako in toliko zaupanje, kakoršno sem vžival do zdaj ter obljubim, da mi bode vedna skrb p n. občinstvo zadovoljevati z dobro jedjo iu pijačo, s snažnim ležiščem, točno postrežbo iu zmerno ceno.
Z najodličnejšim spoštovanjem
W	Franc Pintar,
gostilničar in mesar v Novem mestu.
Najboljše in najcenejše
koroško železo
3e dobiva samo pri
v gledališki ul ci biizo frančiškanske cerkve, kjer je tudi velika zaloga druzega železnega gospodarskega orodja, kakor tudi jekla, plninill Icme/cv, angleških vodnih in ročnih žag, sekir, matik, kos, raznoverslnc kukinske posode ild.
častiti duhovščini in gospodarjem sploh priporočam za prihodnji čas tudi svoje, kakor ie že sploh znano, najlepše in s pravim zlatom pozlačene
nagrobne križe.
D^- Za pošteno vago in natančno računanje dober stojim.	(4)
Sp. 1'rssiak
Naznanilo.
Za prodajalnico z različnim blagom išče
učenca,
ki je vsaj četrti razred normalke dobro dovršil in 14 let dopolnil.
Valentin
d)
Tre ven";
trgovec v Idriji.

Gostilnica
m
(Bierquelle)
v L | u t> 1 f ji » i ,
na Francovem obrežji (za zidom) štev. 9 tik Valvazorjeve kavarne, vhod za vodo in iz Špital škili ulic v Srajerjevi hiši.
Najboljše graško marčno pivo iz pivo varne Schrcinerjeie, dobro vino, namizno iu v buteljah, okusno kosilo v prijazni na novo napravljeni gnslilniei ali na dom jemano, zajnterk, zvečer raznih jedil na izbir, vse to po najnižji ceni in ob uaj-skrbnejši postrežbi.
Postne «Incvc so pr prav I jena poNtiin i edil».	(3)
Slovenske knjige.
Pri »foNijMi •Bio-cičii v Ljubljani se dobivajo in na pismeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljajo naročevalcem sledeče nove sloven-ke kn]i«e :
1.	.,Doktor Zober \ originalen sloveiiBk roman od J Jurčiča. Cena 60 kr.
2.	,Kalifornske povesti' od Bret Harte a. Cena 50 kr.
3.	..Tugomer1-, izvirna slovenska tragedija v 5. dejuni h. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr.
4.	, Na Žerinjah'", izv ren rom.in. Spisal Janko Kr-ni«. Cena 60 kr.
5.	,.Župnik Wakefieldski". Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine posloveuil prof. Janez Jesenko. C^na 1 gld.
6.	, Mej dvema stoloma izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr.
7.	,,Cvet in sad-', izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr.	(1)
Hiša z gruntom
se prodaja ali pa v najem daje in sicer skupaj ali pa vsako posebej. Prodajalo ali pa v uajem se bode dajalo 26. sušca dopoldne ua .FfMcstifitli na Gorenjskem v kranjskogorskem okraji.
II ša z enim nadstropjem ima sedem sob, dve kuhinji, jedilno shrambo, prostorno klet, pripravno dvorišče, tri hleve pod enim podstrešjem, pripravno mesu co ; tudi pripravk a za kerčmo je hiša.
Kdor hoče natančne pogoje zvedeti, jih lahko pri gosp. ]9(. Golobu , mesarju v Kranji, ali pa pri županstvu na Jese-n i c a h zve.	(1)
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo. koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 00 mernikov.
		V Ljub-		V Novem-		V Kranji		V Sodra-		V Mari-		V Ptuju		V Ormuiu		V Cclovcn		V Zagreba	
R c é i		ljani		mestu				iici		boru									
		K'.	hr.	gl-	kr.	gl. kr.		K«.	kr	gl	kr.	gl-	hr.	gl-	hr.	gl-	kr.	gl.	kr.
	f hektoliter	6	50	7		7		9	45	6	20	6	_	5	80	7	_	6	90
	( mernik	2	—	0	16	2	15	2	60	1	90	1	85	1	80	2	2 S	'i	22
	(hektoliter	4	66	4	88	5	20	_	_	4	30	3	60	4	60	6	—	4	f 0
	( mernik	1	10	1	60	1	60	—	-	1	32	1	10	1	88	1	64	1	38
	(hektoliter	4	40	3	10	4	55	4	15	4	20	3	20	6	40	4	30	4	20
	( mernik	1	35	1	6	1	40	1	30	1	30	—	98	1	66	i	32	1	2»
	( hektoliter	4	30	4	22	4	55	6	76	4	20	3	60	4	17	4	78	4	20
	( mernik	1	36	1	30	1	40	1	76	1	34	1	10	1	26	1	86	1	64
	(hektoliter	4	39	4	10	4	70	5	84	4	30	3	40	7	80	4	46	6	—
	( mernik	1	35	1	25	1	60	1	78	1	38	1	b	a	40	1	36	1	61
	(hektoliter	4	20	K	75	4	55	4	95	4	20	3	60	6	60	4		3	70
	( mernik	1	•2»	1	15	1	40	1	52	1	30	1	7	2	63	1	22	1	20
	( hektoliter	2	76	2	42	2	76	3	26	2	40	2	60	3	25	3	—	3	—
	( mernik		85		70	1		1			74		80	1			92		29
Izdajatelj in odgovorni vrednik Filip derip.
J. lovi aleiniki v Ljulji.