Issued dally except Sundays sad Holiday« .......eeee— PROSVETA • GLASILO SLOVENSKE NAROÚNE PODPORNE JEDNOTE NE PODPORNE JEDNOTE Urednlikl in uprsvnlikl prastari: 2887 South Lswndals Ava. Office of Publication: 2887 South Lawndale Ava. Talaphone. Rockwall 4904 LETO—YEAR XL Caaa llala la $94)0 the Act at Opozicija proti reviziji cartería Združenih narodov * £¡* S 'ÄS! CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 7. MAJA (MAY T), 1941 mailing at »pecial rate oíP^Ufi Provklsd for Jgyecüon ofJ^l^tlT^uth^ Marshall in Austin tU omenila nevarnost uničenja organizacije, če bo Rusija izključena Washington. D. C.. 6. maja. Združeni narodi bodo uničeni, ako se bo Rusija umaknila ali pa pognana iz organizacije, sta izjavila državni tajnik George C. Marshall in Warren R. Austin, načelnik ameriške delegacije, pred člani odseka za zuna nje zadeve nižje kongresne zbor-niče. 0 Njuna izjava je bila klofuta grupi republikanskih in demokratskih aenatorjev in kon grešnikov, ki so predlagali revizijo čarterja Združenih naro dov in izključitev Rusije iz or ganizacije, ako bo taka akcija potrebna. Marshall je dejal, da je. Amerika pod stalnim pritiskom drugih držav, ki so proti prelomu odnošajev s Sovjetsko unijo. Poudaril je, da ni hotel razkriti tega dejstva na odprti seji kongresnega odseka, toda člani so ga v to prisilili z drezanjem in vprašanji, ker ne morejo razumeti opozicije Trumanove administracije in državnega departments proti reviziji čarterja Združenih narodov. ^ "Ako se bo Sovjetska unija umaknila ali pa pognana iz organizacije Združenih narodov, se bodo druge države v bližini Rusije znašle v nevfedržljivem položaju," je rekel Marshall. "Ostale ne bodo članice organizacije, katero bi smatrale za zvezo in blok proti Sovjetski uniji. Mi nočemo potianiti teh držav v tak položaj. Ako bi rsz- kaj pomeni, je Marshall odgovoril, "da je svetovni forum, ki omogoča kritiziranje sovjetskih smernic, s katerimi se ne stri njamo. Mnogo držav je v smrtnem strahu, da se bo svet razdelil na dva oborožena tabora in da bodo male državice potisnjene v obupno situacijo." Marshall je izrazil upanje, da bo njegov načrt, ki določa potrošnjo $5,300,000,000 v šestnajstih državah v zapadni Evropi dosegel svoj namen. Napovedal je, da bo Sovjetska unija revidirala svoje stališče, ako bo ekonomija v zapadni Evropi stabilizirana z^ ameriško pomočjo in vojaški položaj Amerike ojačan. Načrt bo omogočil sklepanje obrambnih paktov med država mi v zapadni Evropi. Austin je pred člani odseka orisal'dosedanje delo Združenih narodov. Kakor Marshall, je tudi on naglasil, da bi revizija čarterja uničila Združene narode. Sugeriral je, naj kongres demonstrira svoje zaupanje v organizacijo Združenih narodov in sankcionira posojilo $65,000,-000 za financiranje zgradnje glavnega stana organizacije v. New Yorku. • Truman bo odprl kampanjo v Chicagu Washington, D. C., 6. maja.— klali Združene narode na dva j Predsednik Truman,čigar poli-dela, bi izgubili koristno svetov- ' no organizacijo." > Na vprašanje, ali organizacija Združenih narodov sedaj sploh Ameriška letalska baza an Japonskem Japonski delavci uposleni pri gradnji projekta Mlsswa, Japonsks, 6. maja.— Ameriški vojaški inženirji so naznanili, da bo največji konstrukcijski projekt na Japonskem dovršen. Ta je ogromna letalska baza pri Misawi v provinci Aomori na severovzhodni konici otoka Honsha. Misawa je najnovejši člen v verigi ameriških letališč na Japonskem. Gradnja letališč se je pričela takoj po okupaciji Japonske. S teh letališč bodo lahko operirali ameriški bombniki tipov B 29 in B-17. Vojaški inženirji so izjavili, da bo veriga letališč na Japonskem zgrajena v tem letu. a Šef zbora vojaških inženirjev je general Charles W. Ryder. On je razkril, da bo imela letalska baza pri Misawi velike shrambe posebnega gasolina. Zgrajene bodjj barake za ameriške letalce in druge naprave. Z baze bodo operirala tudi raketna letala. Ker je zbor ameriških vojaških inženirjev premajhen in zadostuje le za nadzorstvo, morajo graditi letalske baze in letališča japonaki delavci. Čez pet tisoč j%ponskih flclavcev je uposlenih pri gradnji letalske baze pri Misawi. Holandija obdolzena kršenja dogovora Lake Succeaa, N. Y . 6. maja. —Dr. L. N. Palar In dr. Tjo« Sik. reprezentsnts indonaške republike. sts obdolžil* Holandijo krčenju mirovnega dogovora, ki je končal vojno med holandski-mi i^tami In domačini v januarju. Zahtevala sla od vsrnostrie-i;n sveta Združrftih tmrodov zaslišanje o obdolžit vi. tiens sreča je zdrknila, na nizko točko, bo šel direktno pred ljudstvo, da ga pridobi na svojo stran pred konvencijo demokratske stranke, da bo nomini-ran kot kandidat za predsednika. Volilno kampanjo bo odprl v Chicagu 4. junija. Imel bo govor ob proslavah stoletnice švedskega pionirstva na srednjem zapadu. Potem bo obiskal Nebrasko, Oregon, Californijo, Washington in druge države in govoril'na shodih. Ameriiki bombnik treičil na tla Lewis se obrnil do sodišča Zavrže naj peticijo operatorjev t Washington. D. C.. 6. maja.— John J. Lewis, predsednik ru darske unije UWMA, se ja obrnil do federalnega sodišča s pozivom, naj zavrže peticijo operatorjev na polju mehkega premoga, naj izda odredbo, ki naj bi blokirala plačevanje pokojnine starim rudarjem. Peticijo je predložil sodišču Ezra Van Horn, reprezentant operatorjev in zaupnik blaginj-skega in penzijskega sklada rudarske unije, v katerem ja vaota $34,000,000. Druga zaupnika sklada sta Lewis in senator Bridges. Oba sta odobrila načrt glede plačevanja pokojnine sto dplarjev na mesec starim rudarjem, Van Horn pa se je uprl. Dogovor, katerega sta sklenila Lewia in Bridges, ja rezulti-ral v končanju stavke rudarjev na polju mehkega premojga. Van Horn je povzal sodišče, naj izda injunkcijo, ki naj bi blokirala plačevanje pokojnine rudarjem. Lewis je dejal, da ja Van Horn kot zaupnik sklada šel pred sodišče z nečistimi rokami. Obdolžil ga je, da v teku pogajanj z reprezentanti rudarske unije ni predložil nobenega na črta glede plačevanja pokojnina rudarjem v smislu pogodbi», ki je bila sklenjena mad unijo in operatorji v juliju lanakega leta. .Veljavnost pogodbe bo potekla 30. junija. Domače omsn|. kanje t*/Uir>* vsuje palestinskega vpražanj*, On je bil prosvetni ministri v vojnam kninnrlu (»remi ef Je Churchilla. Kriza grške' monarhističiie vlade ¿1 Premier Sofulis suspendiral parlament > ,*.',' 1 'traLi'' • Atene, Orčlja. 6, maja.—-Mo-narhistična vlada ja zabredla v krizo in premier Tamlstokles Sofulis je suspendiral parlament za en mesec. Pred suspendiranjem parlamenta ja Sofullf konfariral g Dtrightom Gri'swoIdom, načelnikom ameriške pomožne misije v Grčiji, in-Karlom Ranki-nom, opravnikom poslov ameriškega poslaništva v Atenah. Konference je aledila sporu med voditelji liberalne stranke in monarhistične stranke. Povzročil^ Jo je vprašanje pre-mešanja kabineta Obe stranki sta reprezentirani v vladi, Sofulia ja vodja liberalne atranka. On je obdolžil Konstantina Caldarisa, podprsdsed niks vlsde in voditelje monar-hlstlčne stranke, kršenjs sklenjenega dogovora glede reorga-niziranja kabineta, Taylor pojasnil aretacijo pred senatorji Waahington, D C. — Senator Taylor Je pojssnil nekaterim svojim kolegom, kako je bil aretiran v Blrminghumu, Ala., ko je skušal govoriti v neki cerkvi. Iifcident je omenil kot zgled kršenja civilnih avoboščin v mno gih krajih dežele. Orisal je alu-čaje v West Virginiji in Minnesott, kjer se je izvajal močan prltlak na pastorje, da ae niso udeležili shodov, tis ksterlh je govoril. "Take »t vari se dogajajo v vseh krsjih Amerike," je dejsl. "V soglasju so a fašistično tehniko, da se vsakega, ki naaprotuje statusu quo, opseks z rdečo barvo," Truman molči o zasegi železnic Njegov svetovalec posegel v konflikt Waahington. D. C., 6. maja.— Predsednik Truman molči o moinoati zasege železnic, ki naj bi bila zadnje sredstvo za od-vrnitev gtsvke. Brstovščlns strojevodij, kurjačev in kretničar-jev ao se odločile za oklic stavke 12. maja, ko so se pogajanja med njimi in železniškimi kom-panijami razbila. Kompanije so zavrnile zahtevo glede zvišanja plača za 30 odstotkov in revizijo 25 delovnih pravil in regulacij. Ponudila ao zvišanje plače za Ift in pol centa na uro in se Izrekla za revizijo 15 delovnih pravil. Truman ša vedno upa, da bo stavka odvrnjena. Njegov tajnik Charlea G. Ross je razkril, da ata Frai>K Douglass, načelnik federalnega posredovalnega odbora, in FrancU O'Neill, član odbora, konferirala eno uro i Johnom R. Steelmanom, delavskim svetovalcem predaednik* Trumana. Naznanilo pravi, da to Steelman skušal izrsvnati konflikt med bratovščinami in kompanljami. Urad obrambne transportad» ja trdi, da ima predaednik Truman oblsst do zsaege železnic na podlagi zakona, ki je bil apre-jat 1. 1916. Vnuk kajzerja dobil važno pozicijo Ford ga je izbral za ravnatelja tovarne Borita.—(ALN>—Henry Ford II. Je imenoval princ* Auguftta Wilhelma, vnuka nemškega kej-zarjs, ki Je vladal Nemčijo v prvi svetovni, z* ravnatelja tovarne v bližini Hamburga. To' vrana izdeluje pritikllne za Fordova avtomobile. Princ je bil vodja Hitlerjeva napadalne grupe. Fordovi uradniki pojasnujejo, da je bil na-cijaki princ Ubran za ravnatelja tovarna, ker je oseba, "ki lahko dvigne moralo nemških delavcev." Hitlerjevi "šturmarji" ao to delali, kar se lahko vsak spominja, z razbijanjem unij in pretepanjem ter zapiranjem delavskih voditeljev. Princ Aujtpst Wilhelm bo mo« ral urediti nekaj stvari, preden bo prevzel policijo ravnatelj*. Nastopiti bo moral pred denacl-fik*cijskem sodiščem v Lud- Ekonomska administracija bo prevzela vlado e * Kongresni odsek odobril premestitev oblasti. Poročila o reviziji okupacijske politike zanikana Waahington. D. C.. 6. maja — Veat iz zanesljivega vira pravi, da bo vojaško vlado v Nemčiji prevzela nov« *dmlnistr«cija za ekonomsko kooperacijo, katere načelnik ja Paul G. Hoffman, Predsednik Truman je imenoval Hoffmana za administratorja programa za ekonomsko okrevanja in rehabilitacijo zapadne Evrope. Hoffman bo potrošil poldrugo milijardo dularjev v zapadni Nemčiji v prihodnjih dvanajstih mesecih. Z*p«dn« Nemčij« bo dalažna pomoči n« podUgi Mar-ahalloveg* načrt«. Trošenje a-meriškeg* denarja tamkaj sedaj n*dzir* vojaška vlada, katere načelnik je general Luoius D. Clay. - Odaek za aproprlaclje nižje o temeljiti reviziji ameriške o-kupacijske politike v Nemčiji. Prav tako je Zanikala vest, da bo predaednik Truman naslovil spomenico kongresu a pozivom, naj aankcionira pošiljanja ameriškega orožja, atrollva In drugega vojnega materiala šestnajstim državam v zapadni Evropi, da bodo pripravljena za akcijo proti Sovjetski uniji, ako na bo ustavila širjenja tvojega vpliva. V januarju je bilo naznanjeno, da bo državni dapartmant prevzel vojaško vlado v Nemčiji v juliju. Naznanilo Ja povtro-čilo vihar v kongraau; v marcu Je Bela hiša izjavila, da bo armada obdržala vojaško vlado. Hoffman Je pred člani kon-Kreanega odseka za apropriacije dejal, d* bo poldruga milijarda dolarjev potrošen* v ameriški, kongresne zbornice je odobril brluW ln francuikl okupacijski premestitev oblasti. Marshallov con, v x<(piltini NemiiJi v dvt. načrt, ki določa potrošnjo mill- lujitih mvwviU. jard dolarjev v zapadni Evropi in Nemčiji, ja bil sprejet v kon-grelu. \ Ameriška okupacijska sila v Nemčiji šteje čez sto liaoč vojakov. Ta bo še nadalje izvrševala avoja dolžnoati. Njen štab okrog 3 500 civilistov bo prišel pod Hoffmanovo kontrolo. Bela hiša Je zanikala poročila Pisatelj Trumbo spoznan za krivega ■ Washington, p, C., 6. maja — Filmski pisatelj Dalton Trumbo ja bil na'obravnavi pred federalnim distriktnim sodiščem spoznan *zh Jcrivega žaljenj* kongresu. Obtožnica mu je očital*, da ni hotel odgovoriti n* vprašanje, ali Je ali ni komuniat, ko Je bil zaslišan v oktobru lanskega leta pred člani kongresnega odseka za neameriške aktivnosti. Prej je bil spoznan za krivega žaljenj* kongresa filmski pisatelj John Howard Lawaon, toda obsodba je bila odložena. Osem drugih filmskih pisateljev in direktorjev bo prišlo pred sodišče n* obtožbo žaljenj* kongres« wigsbui'MU. Ker je znano, du sodišču v conah zapadne Nemčije ne nalagajo ka/ni nacistom, nista princ ln Ford zaskrbljena. Člani trumanovega štaba sestavljajo program kontrol Waablnglon, D. C., 6, maja.— Čl anl Trumanovega pravniškega štaba sestavljajo program vojnih kontrol, ki bo predložen kongresu v sprejetje. Kontrole bodo Uključavale regulacijo cen, odmerjanje živil In drugih potrebščin ter strateškega materiala industrijam. Namen programa je popolna kontrola vseh faz ameriškega "Mislili smo, da bo vzelo pet let za dovršitev programa po|>ol-ne mobilizacije," je rekel Htll. "Kiitična svetovne situacija nas je prisilila v pos|>ešitev dela " Načrti bodo predloženi kongresu v sprejetje, toda izvajali se bodo, kadar bo dan signsl. Temeljne industrije in strateški material bodo najprej prišle pod kontrolo, Marshallov načrt In Deportacija Tlerharda Eislerja odloiena W«shlngton, D C., 6 maja — Federalni sodnik T Alan Golds-borough je odobril papirje In s tem zavlekel de^irtacijo Oer-harda Eislerja in štirih drugih zaradi zveze meri njimi in komu- nistično stranko Vsi bodo ponovno zaslišani DrugI, katerim ga, poljedaUkeg*, notrânjega ln preti deportacljs. so Irving Po- ! trgovtnskegs departments življenja in reglmentaclja delov-1 progrsm vojne piipiavljenostl ne sile, kreditov, trsnsportaclje, zahteva hitro akcijo, izvoza ln uvoza blaga. Program Truman in Hill hočeta oživeti bo predložen kongroau v spreje- vojni produkcljaki odbor, urad tje pred zaključenjem sedsnjegs administracije ren In druge zaardanjs. Povezsh js s Trums- sgenture, k| so bile ustsnovlje- novim progrsmom vojne pri- ne v vojnem čssu In rszpuščetie pravljenoatl. po zaključenju vojne. Načelnik prsvnlškega štaba Ja ——— Arthur w. Hill v štabu so Forrestal bo obiskal ukljufonl tajniki obrambe, za- klad nega, državnega, delavske. *anaao tssh, podpredsednik unijs krz nsrskih In usnjarskih delavcev; Ferdinand ftnutii, predsednik mornar:, ke uAije. Charlea A Doyle, ursdnik unije plinskih in kemičnih delsvcav, in Jolwi Williamson, delsvftki tajnik ko-munistlčne strsnke. Wsshingtori, I) C , 6, maja Obrambni tajnik Forreatal Gottuiald naslovil pismo mladini Oposoril jo je, da je ¿lanica velikega občestva Prag*, Cshoalovakija, 6, maja. - Klemeni (Jottw*ld, predsednik vlada, ja nssluvil pismo narodni mladinski organUaaiJi ln jI povedal, d« j* dal slovanake-ga občestva 250,000,000 ljudi. Pismo omenja kot cilja bodočnosti vzgojo mladine, da sa bodo iz nje razvili državljani, ponosni na svoja poreklo in slovansko občestvo na splošno, "Mnogi naši voditelji so se borili proti čutenju šibkosti ln majhnosti, ki sta oviral« n«š r«s mah," pravi pismo. "Prišel ja čas, ki %*htev* završanja ideje, da smo majhni ln šibki In kot taki ne moremo igrati vaina vlo-«e v Evropi. Ta Ideja so Izgubile stari pomen. Ml nismo voč majhni ln šibki. S Sovjetsko unijo in drugimi slovanskimi državami % štejemo 250.000,000 ljudi. Blliamu se vrhuncu svetovne zgodovina In ža smo na višku svetovnega napredku kot graditelji boljša človeške družlie in reda." Pred člani mladinske org*ni-/ucije je govoril general Lud-vir Svoboda, obrafribni minister v čehoalovaškl vladi. On Je na glušul važnost enotnosti Slovanov. Dejsl Je, da naj Cehi In vsi drugi Slovani smatrajo za-pudno mejo Cehoalovaklje za mejo vseh Hlov*nov. Voditelji revolte na krmilu v Kostariki Hsn Jone, Kostsrlk*, 6. maj*. Voditelji revolte bodo vladali Kostariko najmanj 16 mesecev nu jnhIlugi dogovor*, lutereg* st* »Menila Jo*e Flgueres, vodjs uspešne revolls, in lzv6ljenl predsednik Otllo lilsnco, Ustanovljen je bil odbor, ki bo dovršil delu i evolucije. Ens nslogs je leatavriranje normalnosti v deželi. Priprave za ofenzivo proti grhkim gerilcem Sestavljanje progrsms vojnih prihodnji teden oblsksl Kanado kontrol je pospešilo Trurnanovo Konferiral l*> a premlerjem Km- »varilo Sovjetski uniji, d« ho Ms goro ln člani kanadske vlade o Amerika v horho ¿a obrambo skupnih problemih Amerika in ' veš« akov demokrscije In ae poftlužlls vseh Ksnsda te^no' -¿»delujeta v oh ofenzivo sredstev za ustavitev pohode ko- rsmbrtih zadevah ns p«*dlsgi do- munlzmu in širjenju sovjetMkega govoru, ki je ln| klenji n v voj-vpliva. j nem času. Atene, Orčija, 6 PnaJa —Grška niooerhistična armada aa pripravlja za veliko ofenzivo proti gerilskim ailam Clanl general-negu *»tal>a so s sodelovanjem antenskih raslttikov In vojaških sestavili naCrte «a Glavno lieaedo v šta- bu ima general Ja mas A. Van Fleet i načelniki vojaške branie * ameriške inlaije v Grčiji. P lOI .Vlf A PETEK, 7. MAJA 194« l PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIN A SLOVANSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Slovene National Benefit Society Organ oí and publiahod by Naročnina aa Zdnilano driave (i«van Chlcega) In Kanado §••• na lato, M .00 sa pol lata. 12.00 se ¿atrt iatai sa Chicago in okolico Cook Co.. S9.&0 sa calo late. »4.75 ta pol Uta; ta tnosemstvo $11.00. Subscription raiati lor th* United States (except Chicago) and Cerede M OO par year. Chicago and Cook County SO-SO per year, foreign countries »1100 per year. Cone oglater po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaročenlh člankov sa n* vračajo. Rokopitl literarne vsebine (črtice. povesti, drame, pesmi itd.) t« vrnejo poiiljatelju le v slučaju, če ie priloftii Advertising rates on agreement—Manuaeript* of communicsilon* and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, ■t*h as stories, pleys. poemt. etc. will be returned to sender only when accompanied by tell-addressed and »tamped envelope. Neslov na vse. kar lata silk s listomi PROSVETA 2657 59 So. Lawndalo Ave.. Chicago 23, Illinois Nova stranka sreča za Ameriko Zdaj, ko "smo zmagali" v Italiji, posvečajo organi javnega mnenja in seveda tudi politikami več pozornosti domaČi predsedniški kampanji. Italijanske volitve so domalega že izginile v pozabnost in v ospredje stopa domača predsedniška borba. Če bi ne bilo Wallacea in Taylorja in nove progresivne stranke, bi bila ta borba zelo jalova in brezpomembna in tudi tragična. Pestrost tej borbi zdaj daje novo politično gibanje, ki vsled markantnostl In privlačnosti Wallaceve in Taylorjeve osebnosti delt skrbi politikašem, zlasti pa konservativnim unijskim voditeljem Murrayjeve šole in psevdoliberalcem, ki so prilimani na demokratsko stranko in zbra nI okrog organizacije ADA (Americans for Democratic Action). Ni ie dolgo, komaj par mesecev, ko »o bili ti psevdoliberalci kar zadovoljni a Trumanom ali celo rtavdušenl zanj. Saj je dober človek, ao govorili in pisali, samo "liberalen" kongres mu je treba dati pa bo vlada zopet oralu po Rooseveltovi poti. Samo poglejte njegove poslanice kongresu, ki niao nič manj liberalne nego ao bile njegovega prednika. Hadovali so se tudi slamnatih glasovanj, v katerih je Truman daleč nadkrilll vse svoje republikanske tekmece, tudi Stassenu in newyorëkega governerja Deweyja. * / S Toda zgodilo se je nekaj, kar je ubilo vse lepe sanje Trumanovih pristašev. Na pozornico je stopil ta "prokletl" Wallace in zagovornikom Trumanove doktrine in Marahallovega načrta vrgel rokavico— naznanil svojo kandidaturo in ustanovitev nove stranke Trumaiiova popularnost je pričela Izginjati kakor sneg v vročini Mož se je skušal reéiti in preprečiti dezertacijo "levega" krila stranke z znano poslanico o civilnih avobodičinah, s katero je užgal revo I to med južnimi demokrati, ki so za ohrano statusa quo na polju "žimkrovizma" ali rasne diskriminacije. Truman je slednje skušal potolažiti s tem, da jim je povedal, da je bila tista poslanica le—krpa papirja. S tem se je seveda zameril lju dem okrog ADA. Sicer pa je tista révolta nastala tudi radi tega, ker so južn rgakcionarji začutili, da je demokratska stranka s Trumanom na Čelu obsojena porazu. S Trumanove barke so pričeli bežati tudi psevdoliberalci in Murrayji. Zaželeli io si generala Eiaenhowerja in pričeli nanj pritiskati z vseh strani, naj sprejme kandidaturo in rbši demokrate pred porazom. Zanj se je navdušil tudi Philip Murray, glavu CIO. Toda njih prošnje so bile vsaj do zdaj zaman in izgleda, da bodo tudi v bodoče. Zdaj ponavljajo refren: Eisenhower ali Douglas (zvezni vrhovni sodnik). Najbolj patetičito je to, kakor je dejal tudi William Green, da Murrayji In psevdoliberalci snubijo slavnega generala, ne da bi - vedeli, kakšno stullšče zavzema napram številnim perečim vprašanjem v zvezi z zunanjo in notranjo politiko. On je jasno povedal le, da je za prisilno vojaščino in pred senatnim odsekom za vojaške zadeve tudi nastopil kot militarist in to tudi naglasll. Toda kljub temu, da se ie konvencija ADA izrekla proti milita-ritmu, kakor prej tudi CIO, ti ljudje še vedno snubijo Eiaenhowerja. Res patetično. Prav za prav dvukrat patetično, kajti Truman neče nič ^lišati, da bi se odpovedal kundidaturi. Njegova zvezda je zopet nekoliko zasijala, ker so ga na nedavni konferenci, ki se je vršila v low I, podprli demokratski polltikašl iz srednjezapadnlh držav. Torej Izgledu, da bodo demokrati osedlanl s Trumanom, kur pomeni siguren poraz. SIcer je dvomljivo, da bi mogli računati na zmago v primeru, uko bi nominirall liberalnega zveznega vrhovnega sodniku Douglasa. On bi bil seveda le maska, pod katero bi se skrivala reakcija, ki dominlra tudi demokratsko stranko. SIcer pa on ni ukazal najmanjšega znamenja, da je pt-ipravljcn kandidirati. "Levo" krilo demokratske stranke je res v Akripclh. * Na drugi strani ie več življenja in hrupa med rcpubfikancl, kjer je predsedniških kandidatov vsaj ducat. Oni zanje niso tako v škripcih kakor so demokrati. Za konvenčne delegate se zlasti tepejo Taft, Stussen in Dewey. Med njimi ni nobene bistvene razlike, kakor tudi ne med oatalimi predsedniškimi usplrantl. Po miiljenju in "prepričanju" so si |XMtobni kakor grah grahu. še najmanj demagoški J tj nportunističen je senutor Tuft, ki svoje tekmece tudi intelektuulno nadkrlljuje On je sevedu odprt pred* stavnik reakcije, Stussen in Dewey pu stu bolj prevejuna politi-kanla, toda nl£ manj reakcionarna. Koga bodo republikanci postavili nu čelo svoje liste, je aeveda še uganka. Med vsemi tekme«! je sedaj najbolj v uspredju Stussen, ki vodi ksmpanjo za svojo nominacijo že dve leti. V ta na men ae je že pred več ko letom dni podul v Evropo na "študijo razmet" in se oglsxil tudi pri Stalinu. Toda Staaeen verjetno ne bo dobil predsedniške kandidatuie (morda podpredaedniško), ker se bosta proti njemu na konvenciji gotovo povezala Taft in I)<*vey in tako rekoč postavila svojega kandidata. Ta kandidat bo naj-brie senator V'andcnbcrg, kl je eden glavnih kovačev dvostran karske zunanje politike in Trumanove doktrine. Bistveno ima on v resnici večjo besedo, odnosno večji vpliv pri določanju zunanje politike kakor pa Truman, ki je le orodje vladajoče republl kansko-demokiut'.ke reakcije. Glas stare znanke Now York, N. Y. — Dostikrat me kdd opozori, zakaj ne pišem več v Prosveto. Čitateljem povem, da nimam kaj dobrega poročati, o slabih stvareh pa nočem, vsaj Ima vsak človek dovolj gorja v današnjih časih. Tudi nisem nikjer «talno nastanjena, ampak s? premikam kot cigan brez doma. Lansko leto se je oženil moj sin Joe in sem mu izročila svoj dom. Moje zdravje ni tako kot bi moralo biti. Že tako sem suha, vzlic temu pa moram biti na diietl, ali pa se podvreči operaciji. / ; , Ko sem živela v Cornwallu, Pa., sem imela za sosedo Uršče-vo Cilo z Iga. Z njo sva skupaj rastli doma na Igu. NI dolgo tega, ko sem čltala dopis MartU na Bolhe, kateri je bil tudi moj sOsed v stari domovini. Tudi meni pišejo z Iga, in sicer mati in brat, ter me vabita, naj pri dem domov pogledat. Domov sem poslala že več paketov. Prav lepa hvala Mary Suglich in njenemu možu Iz Washingto-na za njuno prijaznost, enako hvala njunim prijateljem. Kako so slike? Mary Tursich. Wal lace v shod v Detroitu 13. maja 40 let, to je od časa, ko sem se! sem in delal nekaj let pri Re-oženil v La Sallu, nato pa se, menihu, nakar je odprl svojo Po barhaKslçem policijskem masakru ao klamlàki aiavkarjl v Kansas CltyJu obnovili atavkovno kuhinjo v svoji dvorani, katero Ig policija razbila prav po vand^lako. poslala dosai etavkarjev v bolnišnico, okrog sto pa jg bilo lfle ranjenih. To policijsko bru- a_0 _ * __a S - a_______a. _ Y i__ t _ E_--S _ ^(«a^attaaLI nsOssnsirt — mm talno*t jg Javnost oiigoeala — še celo mlaaoursld governor. V resnici je velika sreča za vso deželo, zlasti pa za progresivno in liberalno usmerjene državljane, ker pri pnhodnjih volitvah ne bodo priailjeni izbirati med siamskima dvojčkoma reakcije ali pa oetati doma Prvič po dolgih letih bodo lahko šli na volišče In glaaovali ne samo za Wallaeea m Taylorja, marveč- tudi za novo progresivno stranko, ki sa smortško rasmore obeta poatati vsa toliko radikalna in "pievratna" kakor so delavske ali socialistične stranke v zapadni Evropi.•To čuti tudi reakcija, to čutijo tudi peevdobberalci in konservativni unijskl voditelji a la Murrav Zato tudi sipljejo ogenj in /veplh na to novo politično gibanj na Wallacea in Taylorja Včasih je na ptiniet nahujskana drhal Detroit, Mich. — V četrtek, 13. maja, se bo vršil Wallacev shod v Olympia Stadiumu. Poleg Wallacea bodo* « govorili tudi Canada Lee, filmska in oderska igralka, pisateljic« Lillian Hell man, Prank Danowski, precised nik lokala 51 UAW-CIO, in ra dijski komentator William Gail-more. Shod se bo pričel ob 7.45 zvečer. Vstopnice so po 80c, $1.20, $1.80, $2.40 in $3. Lahko jih dobite tudi pri Martinu Cetinske-mu In Mary Knez. Naj nihče ne zamudi tega shoda. Slišali boste izborne govornike, ki vam bodo povedali resnico, katero časopisje name-loma zakriva. Wallace je edini mož na ameriški politični pozornosti, na katerega se delavstvo in revni ljudje na splošno lahko zanesejo. Zato pa moramo iti vsi na delo, da ga izvolimo za prihodnjega predsednika Zedi-njonih držav. On bo tudi govoril po radiu 11. maja ob pol enajstih zvečer. Slišali ga boste lahko tudi na detroitskl ra-dio-oddaji WWJ. Ako se ne bi Wallace potegoval zu delavstvo, potem mu magnatje ne bi tako metali polena pod noge kot mu jih mečejo. Cusopisje namenoma pre kriva njegove govore in vse, kar je v zvezi z njim, je na notranjih straneh, dočlm svoje pristaše o-glašajo na prvih straneh. Kakor kapitalisti podpirajo svoje pristaše, tako moramo mi «voje, če hočemo, da bodo kaj naredili za nas. V časopisu in po radiu kar naprej kričijo In lajajo ter pri krlvajo resnico. Danes že drugega več ne slišimo kot straše-nje s komunizmom, poleg tega pa «ejejo sovraštvo in ščujejo na novo vojno. Res je velika ško (la, du smo izgubili predsednika Roosevelta, ki je bil velik ljud ski prijatelj in dober voditelj. Naj še na kratko poročam, da sta v Detroitu vprisorili podrui niči 1 in 108 SANSa igro "Svet bres sovraštva" v korist sklada za svobodni tisk. Udeležba je bila lepa, lahko pa bi bila Še lepša Igralke in igralci so zelo dobro igrali. Druttvo 121 SNPJ je darovalo $25 ra obrambo našega tiska, po leg tega pa »o v ta namen le posebej prispevali člani na seji Slovenci na vzhodni strani m^sta bodo zgradili nov dom. Sedaj imajo zdelane že vse načrte io z gradnjo se bo pričelo v kratkem času. Dom vsekakpr jjptrebujejo, kajti ^edanji na John R je premajhen. Za zgrad-njo novega doma se zlasti zanima mladina, kar je lepo, vsaj je mladina naša bodočnost. Kegljaške tekme SNPJ, ki se je vršila v Detroitu, se je,udele-žilo veliko mladih članov «NPJ iz raznih mest in krajev. £a ples je igral Jankovičev orkester iz Detroita. Ple« se je vršil v veliki dvorani, tako da se je lahko vsakdo vrtel po svoji volji* V Detroitu imamo približno take Življenjske razmere kot po drugih industrijskih mestih. Cene naraščajo in dobimo vedno fnanj za dolar. Vsled tako velike draginje, si delavec ne more nič prihraniti, dočim delajo tr govci in posredovalci velikanske dobičke. Še;vedno imamo pomanjkanje stanovanj, dočim vlada ničesar ne okrene v tem ozi- ru. Francea Lovšin. bilo že prepozno. Vsled suše se obeta ¿e večja draginja. Torej nam se res nič dobrega ne obeta od nobene strani. Po eni strani nas tepe svetovna politika, po drugi pa naravni elementi. Matija Pogorele. » , Glas iz Pullmana Chicago (Pullman), 111. — Čudno se mi vidi, da se sliši malo kdaj glas iz naše naselbine Pullman, v kateri živi precej slovenskih družin. Ta okpiiš se imenuje "The Great Pullman District", ki obsega Pullman, Rosland, West Pullman, Fern-wood, Burn Side, Riverdale, Harvey, bližnji S. Chicago in več drugih okrajev. Namenil sem se malo opisati to našo naselbino, Č6 se ne bo urednik preveč prestrašil mojega pisanja v slovenščini, ki mi ne gre tako gladko kot v angleščini. Pišem pač tako slovenščino, ki so me jo naučili moji starši. preselil v PuUman, V La.Sallu imam pokopane starše in dve «estri. Tu, v Pullmanu, se mi je redila velika družina, a zdaj je že precej majhna, doma pa imam še 15-letnega sina. V zakonu se je nama rodilo 14 oVok: 10 sinov in štiri hčere. Vsi so poročeni, izvzemši najmlajši sin, tako da imava 23 vnukov in vnukinj in dva pravnuka. Z ženo sva bila najmlajša stara starša pj-ed šestimi leti v okraju Cook„ kar je bilo poročano v Chicago Tribuni. V Tribuni je bilo za-epo stavljeno vprašanje, če je kateri drugI zakonski par, ki bi bil mlaiši od naju, naj se zglasi, a oglasil se ni nihče. Moja žena je bila tedaj stara 53 let, jaz pa 55. Tukaj imamo več drugih slovenskih družin z mnogimi otroki. 'Kakor sem omenil že zgoraj, bi rad videl, da bi se še kdo drugi oglasil iz našega Pullmana, ki je eden izmed najimenitnejših "mest" v Ameriki, nakar smo v Pullmančani zelo ponosni. Pri nas na printer je bil zgrajen prvi hišni projekt. Charles Okleščen. čevljarsko delavnico in jo vodji do svoje smrti, to je nekaj čez 25 let. Pokojnik se je oženil, ko je delal pri Remenihu. Imela sta dve hčerki. Mlajša je umrLa pred 17 leti, Alberta pa 1. decembra 1945 v avtni nesreči. Bila je zelo prijazna, delavna in pridna. Nazadnje je delala v glavnem uradu SNPJ. Anton zapušča žalujočo soprogo Katy in sestrično Katy Hor-vatin v Chicagu. Frank Mariinjak. S pota Kakor sem že nekajkrat omenil, dobivam korespondenco iz raznih krajev Zedinjenih držav in.dosti tudi iz Evrope. Znanci in neznanci trdijo, da so moji sorodniki ne vem v katerem kolenu. Z Dunaja pa sem prejel pisrrio od Ivana Buha, brata blagopo kojnega misijonarja Buha, ki je umrl 1. 1902 in njegovi ostanki počivajo v Duluthu, Minn. Piše mi za pomoč in toži o veliki lakoti na Dunaju. Nekateri dobi vajo hrano v ljudski kuhinji. Za veliko noč pa so dobili za pri-boljšek vsak po eno jajce. Prejel sem ie veliko število pisem, v katerih me prosijo za pomoč in če bi hotel vsem u-streči, bi moral biti milijonar. Na Dunaju posluje neka ameriška firma, ki za $10 preskrbi pakete tamkajšnjemu prebivalstvu. Kaj vse vsebuje paket za tn ceno, mi ni znano. Naslov Buhovega brata je: Ivan Buh, Wündemühle Gate 9, Wien 6/45, Austria, Europe. Iz St Helene, Callf., pa ml je pisal Štefan Jakse. Vabi me. naj pridem v njegov vinograd. Ne bi bilo na^čno pokusitl njegovo nebeško dobro kapljico, toda na potovanje ne morem Iti. ker so moje noge jako okorne In se težko pripravim na pot. Jakse toži o veliki suši in pravi, da bo živinoreja najbolj prizadeta. Vsled suhih pašnikov so morali odgnati živino na pašo v druge kraje. Sicer je pričelo malo rogili v aprilu, aH je Tukaj, v Pullmanu, je dosti Slovencev, ki pa se držijo najrajši doma, to pa menda zato, ker mislijo, da so' preveč stari. Vendar pa bi bilo dobro, da bi napisali kakšen dopis v Prosve-to, ker vedo mnogo o zgodovini naše naselbine, saj se nekateri še spominjajo, ko so v tistih časih gradili lesene železhiške spalne vozove v Pullmanovih tovarnah. Bilo je veliko slovenskih izvrstnih delavcev, ali mnoge že krije črna zemlja. Rad bi videl, d", bi se katerih teh živečih pionirjev oglasil v Prosveti, ki je najboljši slovenski list v Ameriki. Poročilo o smrti člana SNPJ La Salle, 111. — Y Rochesterju, Minn., sem bil nad šest tednov in ko sem se vrnil domov, me je čakalo veliko dela,' tako da nisem mogel poročati o smrti mo jega ožjega prijatelja Anton Kopacha, razen v domačih ves teh. t • Anton Kopdch je nagloma u-mrl dne 2. februarja ob štirih zjutraj. Star je bil okrog 60 let, ?lqn društva št. 2 SNPJ. V Ameriki ie bival 35 let. Po poklicu je bil čevljar. Rojen je bil v Naklem pri Kranju na Gorenjskem. „ , I Kakor smo morali vsi, ki so nas rodili revni starši, zapustiti ljubi dom v zgodnji mladosti, tako je moral iti tudi Anton s trebuhom za kruhom, ko je bil star komaj 13 let. Šel je v Železno Kapljo na Koroško, kjer se je učil čevljarske obrti. Ko je bil izučen, je šel "vandrat", kakor je bila navada tiste čase. Potoval je iz kraja v kraj in delal do časa, da je bil poklican k vojakom za dobo treh let. Po odsluženju vojaščine se je kmalu podal v Ameriko, in sicer k Sharabonu v Duluth, Minn., s katerim sta bila v sorodstvu. Od tam pa je šel na železno okrožje. Delal je v železnih rudnikih okrog Gilberta. Od tam pa je šel v južni Illinois in delal nekaj časa v premogovnikih. Potem je šel v St. Louis, Mo., kjer je dobil delo v neki popravljal-Podpisani sem že tukaj skoraj - niči čevljev. Nato.pa 'je prišel socialistom In drugim rsdikalcem tako razbijals shode ali pa ta-pirsla dvorane kakor jih zdaj razbija WalUcou in Taylorju. Zadnji teden )e policija v Btrminghamu, Alabama, Taylorja celo aretirala, ker je pokazal, da veruje v demokracijo in enakoprav-noet vseh hudi brez razlike na raso ali polt. Ameriška demokracija bi bila danea v resnici velika farsa in na pragu uničenja, ako bi ne bilo prišlo do novega političnega gibanja in ako bi ae Wallace s senatorjem Tavlorjem vred ne bil vrgel v ta boj za njeno obrano. Kdor tega ne vidi, je slep. Dopis iz bolnišnice Pittsburgh, Pa. — Zdravnik me je poslal 11. aprila y Allegheny General-bolnišnico, kjer se še vedno zdravim in pišem te vrstice z veliko težavo. Ne vem, koliko časa bom morala ostati v tej hiši žalosti in trpljenja. Razumljivo, da zelo pogrešam moj mili dom. Takoj, fco sem prišla v bolnišnico, so mi navezali na nogo 13 funtov težak utež, da mi vleče nogo dol noč in dan, poleg tega pa so še dvignili postelj fcri nogah 10 palcev, potem si lahko vsakdo predstavlja, kako težko je človeku prenašati tako bolezen. Nasproti mene leži 88 let stara ženska. V bolnišnici je že tr] leta in je vsa sključena, povrhu pa si je še nogo zlomila. Na u-bogi ženski ne vidiš drugega kot živo smrt. „Le s težavo se včasih dvignem in pogledam skozi okno ter viT dim zeleni hribček. Okrog bolnišnice je namreč krasen park 7, različnimi drevesi, med njimi vidiš tudi lipe, ki bodo pričele kmalu cveteti. Te lipe me spominjamo na šolska leta, ko smo otroci v šoli peli: "Lipa ozelene-la je tam v dišečem .gaju . . ''j i - • V bolnišnici si kratim čas s či- tanjerp Prosvete in Proletarca. Ko sem čitala Prpsveto, me je neka bolničarka vprašala, kakšen je ta časopis. Povedala sem ji, da je slovenski, nato pa me je vprašala, če lahko govorim srbski jezik. Odgovorila sem ji, da lahko, nakar je dejala, da je ponosna, da zna srbsko, samo boji se, da bo jezik pozabila, ker nima vep matere, da bi z njo govorila materinščino. Vsak otrok bi moral biti ponosen na materin jezik, kajti če več jezikov znaš, toliko več veljaš. Sedaj pa se želim zahvaliti mojim obiskovalcem, ki me c-biskavajo in tolažijo. Prav tako se lepo zahvaljujem tudi onim, ki se me spominjajo s tolažilnl-mi kartami. Še posebej hvala moji družini, ki me stalnrf obiskuje. Moj mož pa mi prinaša šmarnlce. Zaključem, kajti ni lahko pisati v bolniški postelji. Rajši bi bila med prijatelji v veseli družbi, a zaenkrat je treba kar po trpeti. Pozdrav vsem članom in članicam SNPJ! Gertrude Uhernlk. V nokl eoeoéèinl e PfcUadoipfctll ao se malero ocgnnisiralo In poeta vilo svojo strašo sa protoktiranía otrok na tem coatnom kri šlAčn. kjer J« bil nodavnp ubil 10 letni deček od drvečega a v tomo bila. V njih oskrbi ao otroci varnL pa čo Je motoristom všeč all no. I Poizvedovanje Rdečega kriza Chicago. I1L—Sorodniki iz Jugoslavije bi radi izvedeli, kje so Pavel. Jožef in Kuri Rak, ki so svoj čas živeli v Chicagu. Ako bi kdo vedel o njih. naj sporoči Ameriftkemu rdečemu križu, 529 So Wabash ave., Chicago 5, 111., telefon Wabash 7850, Extentfon 397. ..... r S Rdeči kril. Prispevajte v obrambni sklad! Val darovi sa obrambo Enakopravnosti. Prosveto In Proletarca naj eg pošiljajo na naalov: John Pollock. 244SS Lakeland Blvd~ Euclid 23. Ohio. Br. Pollock )• blagajnik obrambne, ga aklada. ww»»»»* Ii j»mm nr^+rjr^tm PETEK, T. MAJA 1948 PAOS VITA . 1848—in sto let pozneje ILIJA EHRENBUBG "Nastopajcye let« je polno rdeče nevarnosti," je pisal "Figaro" 28. decembra 1847. In res je bilo leto 1848 burno leto: prestoli so padali, narodi so se dvigali, glavna evropska mesta so se pokrila z barikadami in prviKrat je zavihrala nad njuni rdeča zastava delavskega razreda. Prvikrat prolptarci niso slišali glasu sanjaČev, iilantropov in metafizikov, marveč glas komunistov . (socialistov); 11848 je bil otyavljen "Komunistični manifest" in v trpljenju. borbah in ognju revolucije se je rodila prva komunistična (socialistična) stranka. Toda kapitalizem je bil še močan. Ustanovljena je bila koalicija čuvarjev reda: car Nikolaj in Franc Jožef, pesnik Lamartine in general Cavagnac, papež Pij IX. in Rotschildova banka. Lica poslovnih krogov Cityjg (Wall Street Anglije) so pordečili novi plameni kolonialne mrzlice. Američani so orali novi svet ter pošiljali v stari svet zlato. Svet zlata, nasilja in laži je bil odnesel pete samo s strahom. To je bilo pred sto leti in od takrat se je marsikaj izpremenilo. "Figaro" piše zdaj. :" . . Zaskrbljenost lahko vidimo tudi v Švici, ki se borbe ne udeležuje. Medtem ko pravijo Francozi: "Položaj je preslab, bližamo se katastrofi," tarnajo njihovi srečnejši sosedje: :"Položaj je predober, tako ne moremo več naprej . . ." Strah pred lakoto rodi lakoto., In strah pred inflacijo vodi v inflacijo. Pozornost vzbujajoče znamenje naših dni je strah: strah pred bedo, strah pred bankrotom, strah pred revolucijo, strah pred vojno." Številka 48 "Figara" njegovih čitateljev najbrž ne bo spravila v dobro voljo; ta številka vzbuja v njih melanholične spomine in tragične slutnje. Usodni dvoboj, ki se je začel v juliju 1848, se bliža svojemu koncu. O, buržuj je seveda še sposoben prelivati potoke tuje krvi, toda njegova lastna kri se je razkrojila. Buržuj ne živi več, buržuj zaključuje svoje življenje. Kakor pred sto leti tako Je rodil tudi zdaj strah pred narodi koalicijo: Papež Pij XII., mr. Harriman, general Franco, Leon Blum, pisatelj Andre Gide in Schumacher. To je koalicija zagrizenih bank-roterjev. Svet bi radi zastraSili z lakoto in zlatom, z giožnjami Bikinija in diplomatskim šepetom, vsi pa razumejo, do imajo sami opraviti s strahom tem bolj, čim bolj strašijo druge. Ni* težko uganiti, kako se počuti francoski industrijec v novem letu: potem ko je razgnal delavce s plini za sol/.anje, bi se zeaj malone zjokal—saj mma nobenega premoga in nobenega jekla in prekomorski 'dobrotniki" si prizadevajo, da b ga za dušili s svojim blagom. Z*kaj pa je tako žalosten ameriški industrijec, ki komaj zmaguje preštevanje svojih dobičkov? Zakaj vedno znova prnznove-ro ponavlja: "Položaj je predober, ¡ako nt more več naprej?" Ameriški listi rad» pokižejo, kako .»amozavestno se smehlja Harriman. Jaz pa nisem videl v teh listih smehljajev njegove ga kolege, bivšega ameriškega poslanika v Angliji Johna Wi-nanta. Mr. Winant je zaslovel s svojimi poročili o 805 delniških družbah za prvih 9 mesecev leta !947. Ta poročila so b«la raz veseljiva—v primeri s prejšnjim letom so narasle dividenae za 22'4. Človek bi misli, da se mr Winant tega dejstva veseli, trda pred "forumom", ki ga je pri»e: dila "New York Herald Tribu ne", je presenetil poslovne kroge s svojim pesimizmom; izjavi je: "Nezaslišani, z naraščanjem cen povezani dobički pom«M«'o veliko nevarnost." Po teh beseda r je odšel mr. Winant domov in se ustrelil. fce ni dolgo tega. ko je Ame rika triumfirala, ta napihnjena radost je odmevala po otračju na Vseh valovih—na do'gih in kratkih. Zdaj razločno s»išimo med dvema "Boogie-Wookics' vzdih: O čerp tarnajo ljudje, ki jim je prinesla vojna tako malo trpljenja in tako mnogo denarja? Bogastvo jim je prišlo prav: denarna mrzlica se je končsla s papirno drisko in v tej družbi, ki je apoteoza kapitalistične snar-hije. za take bolezni ni nobenega zdravila. Predlogi, ki so prišli zdaj pred kongres, ne zadtistujejo, da bi zavrli tnftacijo. Noben politik javno ne prizna, de ae Amerika z zavistjo ozira na Moak-vo . . Kdo govori tako? Kak sovjetski avtor? Ne, tako govori radijski vzdihi ameriškega komentatorja mr. Josepha Hur-sha. Inflacija, nebrzdano naraščanje dobičkov in draginja ne strašijo samo gospodarskih krogov— povprečen Američan se ne more več otresti mračne misli: kdaj se bo začela kriza? Meteorologi se večkrat zmotijo, če napovedo mraz iri vročino, toda se flihče se ni zmotil, če je jeseni rekel, da se bliža zima. Povprečen Američan ne ve, kdaj pride katastrofa, da pride, o tem več ne dvomi. In če opazuje Jack ali John ta ali drugi oni impozant-ni most, se zamisli: kaj če bi se moral morda potikati jaod tem mostom? Strah se sprehaja po elegantni Peti Aveniji, brez propustni-ce zahaja v Kapitol, v Ameriki je postal dober znanec. Pridobitnimi se strašijo medsebojno z bankrotom, s stavkami in s komunizmom. Ali si moremo torej misliti bolj tragično in bolj neumno farso, kakor je seja "Odbora za raziskavanje protiame-riške dejavnosti?" Iz holly-woodskih študijev privleče^ filmske zvèzde, godbenike in statiste in jih razglase za "rdeče zarotnike". Od kurirja zahtevajo podpis, da nima nič skupnega z marksizmom, pismonošo zaslišijo, ali ne simapizira z maršalom Titom, repertoar nekega di-letantskega gledališča v Alaba-mi preverijo, obtožujejo se med seboj, sestavljajo proskripcijske liste, vsak hip se sklicujejo na Svobodo in spreminjajo osem in štirideset držav v orjaško stra-žarnico. Nedavno je sodišče mesta Aberdeen v državi Mississippi oprostilo črnca Johna Lloyda. če hoče biti črnec v državi Mississippi oproščen, mora biti ne samo nedolžen, marveč svetnik. Deset minut po sodbi je množj-ca Johna Lloyda raztrgala. Domač list modruje: "Take žalostne izgrede si lahko pojasnimo z nedostojnim .vedenjem nekega črnca, ki se je vrnil iz Evrope." Gospodarji sužnjev se boje sužnjev. Strah jih dela še bolj zverinske. Beli pisatelj Ives Mala-tique pripoveduje v "Figaro littéraire", kako je potisnil nek Američan v svojem zgražanju nad "nedržavljanskim vedenjem črncev" nekemu črnskemu otroku tlečo cigaro v oko. Washington je postal generalni štab svetovnih zatiralcev stražarnica za žandarje dveh de-ov sveta, središče klavcev starega in novega sveta, V Grčiji izdelujejo ameriški generali na črte za uničevanje vasi. Grški anti privezujejo glave uporni lov k svojim sedlom in Ameri čani (seveda s sklicevanjem na boga ali demokracijo)) fotogra firajo "skalpe rdečih". Vojna, ki jo je napovedala francoska soci alnokatoliška vlada delavskemu razredu, je bila pripravljena po posvetovanjih z ameriškimi de legati. Medtem ko sporoča ame riški gaulajter mr. Griswold Gr kom, da bodo uvedeni novi dav ki, hoče odločati sonderfirer mr. Dulles o usodi francoskih sin dikatov. Ameriški gaulistični tednik "Samedisoir" je Izšel z naslovom "Amerika je sklenila razbi ti svetovno delavsko konfederacijo" in takoj je Jouhau* izpolnil direktive svojih gospodarjev. V Milanu pošljejo proti delavcem tanke in minister signore Scelba razglasi z južnjakom lastnim samozadovoljstvom: "Drugače ne dobimo od Amerike ničesar . . ." Mr. Marshall za pove čilski vladi, naj pretrga diplomatske stike z ZSSR in Češkoslovaško. Čilfki gobezdači izročajo najboljše pesnike Latinske Amerike sodišču- V Parizu oropajo komunistične poslance njihove imunitete: Washington hoče tako. V Grčiji bombardirajo cele* pokrajine: to zahteva Washington. Gospodje z Wall Streeta se boje vsega: marsej-skega nosača, grškega pastirja ifi pesnika/Pabla Nertide. Ti gospodje sanjarijo o tem, kako bodo postali Cavagnaci iz leta 1848. Prepozno: sto let ni minilo za-1 man. V ZDA se je zgodila nedavno kurioznost. Radijski komentator Walter Winchell je začel svoj pregled s sledečimi besedami: "Vojna se je začela . . ." Posledica teh besed je bila panika in nekatere radijske poslušalce je zadela srčna kap: "Če odštejemo armade, je tretja svetovna vojna že v polnem razmahu." Oči-vidno presoja svoje radijsko čvekanje kot vojaško operacijo. Kdo so žrtve te "vojne"? 2ivci Američanov. Dobro znani mr. Byrnes je izjavil: "Molili bomo za mir in hkrati izdelovali atomske bombe". S temi besedami bi nas rad zastrašil. V resnici pa je zastrašil s tem Američane. List 'Christian Science Monitor' piše: "Neprestana misel na možnost nove vojne vpliva na intenzivnost dela, na zasebne hranil-vloge, na vzgojo otrok in končno tudi nu zdravje milijonov ljudi." Poznamo pregovor: Kar poseješ, to požaneš." Mi se ne nameravamo pomiriti z bal-drianovimi kapljicami. Marshallov načrt so serviralil obubožanim narodom Vzhodne Evrope kot čarobno pravljico: dobri Uncle Sam je sklenil hraniti in negovati Evropce. Težko bi ugotovili, kaj prevladuje v tem načrtu—nesramna požreš-nost ali neodzdravljivi strah. V pariških listih sem našel veselo zgodbo. Neki predstavnik pritli-kavske republike San Marino se ;e napotil k mr. Marshallu s irošnjo za pomoč. Mr. Marsholl ie vprašal: "Ali imate pri vaz komuniste? Če jib nimate, zakaj stojite potemtakem v vrsti— saj vidite, koliko se jih gnete tu . . ." Ubogi mož iz San Marina j «v odšel k De Gasperiju in potem k Bidaultu. Posodite mi nekaj svojih komunistov, druga če namreč "oni" ne dajo niti centa . . ." (Konec prihodnjič) Slovenska narodna podporna jed nota 99SÍ.I9 So LawndaU Ava. Chicago 13. Illinois Prvomajske manifestacije na Kongraanem trgu v Ljubljani. 0 betih teza* iti ftnem, malodušju C, Zagorski 2000 mark, 400 cigaret za "Mein Kampf" Na Bavarskem je zelo razširjena "črna" trgovina s prepovedano nacistično literaturo. Naj večje povpraševanje je po Hitlerjevi knjigi "Mein Kampf" ki je na črnem trgu dosegla zelo visoke cene. Nemci jo kupu jejo za 2,000 mark, ameriški vojaki pa za .njo ponujajo 20 ška tel j ameriških cigaret. NAROČNIKOM Datum v oklepa)«, ae primat (May 31. 1949), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam le a tam datumom potekla naročnina. Ponovita Jo prai časno, da aa vam liât ne ustavi Moja prva partizanska pot: spredaj kurir, prožen in pogumen, bister, toda redkobeseden kmečki fant, vet predan svoji kurirski službi, v obnošeni civilni oblfki, s težko puško čez ramo, vrh glave postrani>lobuk z velikim petelinjim peresom . . . Kurirja pa komaj dohaja majhen, droben Človek, ki mu ne bi prisodil, da je star že sedem in dvajset let, ker je po postavi in licu bolj podoben dečku; oblečen je mestno—plavo obleko> nosi, kakršni bi na vasi rekli "mašna", nizke čevlje, razo-glav ie in temnih, valovitih las, kakor da prihaja pravkar od vodne ondulecije (krivičen očitfk. kajti imel je po naravi skodra-ne lase!), v lice pa bled in ozek, z visokim čelom. K«4 le je spodbudilo tega mladega mtistnega Človeka, da se je odločil za težko, nevarno pot, da je podrl za seboj vse mostove, čeprav še ni videl pred seboj kopnega in tiatih novih pokrajin, kamor si je želel, a ga je stari svet kakor težka utež, privezana na noga, vlekel navzdol nazaj v mrak zakotnih ulic krčem, v brezplodnost ne skončnih meditacij in premiš anj o problemih — "problemih!", v grenko osamljenost in zapuščenost ter v pusto malo-dušje, ko se J9 odvrnil od stare-trohnečega, po gnilobi. za udajarjpčega starega sveta . . Kaj je gnalo mladega, drobnega meščana-poeta, da je hitel, ma-lodane tekel za kmečkim fantom s petelinjim peresom? Ali ; e bilo to trezno, jasno spoznanje, da okupator ni le naš narodni sovražnik, temveč njegovega razvoja, njegove besede, sleherne misli in čustvu? Ali pu je bil to obup nad vsem, kar je živelo egalnb v dolini, le obupen skok neznano? Težko je to reči—trezne in jasne misli se pletejo s čustvi in slutnjami, z neizraŽenimi obračuni in željami. Lahko bi bil obup nad dotedanjim življenjem in odločno slovo od starega sveta, katerega pojem je mnogi) širši od same okupacije, saj vključuje tudi kraljevino Jugoslavijo in sploh sistem razrednega izkoriščanja in tlaČenja, sistem, ki se Je tako zapletel v mreže svojih lastnih nasprotij, da pomeni le še zastoj človeške zgodovine, zapik človekoye misli in Čustva, celo rušenje vsega, kar Je sam ustvaril v letih svoje rasti. Ta obup nad starim svetom Je izpovedal mladi meščan v verzih, ko Je opisal vini-čarko, kako se vrača iz mesta domov, v svoje ilovnate gorice: jjfjjffrrrf.....................* čeči gramofon s svetom, ki mu jokajo v osrčju osi-mladega človeku je t« konstataeija silno prizadela, du je bil ves razdvo-en iri je primerjšl'svoje srce s kazalcem na radiu, ki "tava, tisa, sit in gladen vsegu, ves raz-tlan sam v sebi* boldč, po besedi resnični, topli hrepeneč." In še dalje J«* šel, Klical je: "Hej, človek, steši si burko brž, gl*j, sko zi okno ti pljuska is de*, ob ste-nf in vratu že butu vihur , . Za mlade, lepoto, resnico in pru vico iskujoče oči Je bilo spozna nje sveta strahotno. Do brezu pu je bolela človeku krivica nad življenjem, posebej še v prlčoko-vanju vojne: Z okovanimi škor nji po dušah bije korak, ves glo bus pod nasiljem se krči. Vea globus je moje trdno srce Pa so segale korenine tega trudnega srca globoko, pregloboko v stari svet, da bi se mladi Človek «mogel iztrgati in zali veti notranje svobodno, vse stvarnosti zaostale, pol kolonialne drža ve nakljub. iln Je iskal v malo dušju samote in pel o brezah, ku ko so "bele in žalostne in tiho v reko zagledane . . ." Bele brezel Nje In svojo "tragično", nedožlveto ljubezen—ku-ko bi sicer mogel biti "poet"?— je noail mladi človek s seboj v partizane, vse breme svojih notranjih razkolov in bojev, razočaranj in želja. Preti njim pu je hitel lahek in ves svež, zdrav kmečki fant a petelinjim peresom za klobukom in s puško čez ramo, partizanski kurir. Hosta se je spuščala strmo navzdol, poti nI bilo- prav zu prav so bile poti povsod med bukovjem. "Mladi" novinec Je dohitel "starega" partizana in du bi začel kakršen koli razgovor, je omenil, ko sta stopila v mlud brezov gaj: "Kako lepe breze!" Kurir se še ozrl nI, le mimogrede je (>4govoril: "Slaba zaklonišča!" Potem sta popotniku molčula —kurir najbrž nI več premišljal o brezah, "slubih zuklonlščih", OLAVNiODBOR rmckht cainkaa. gi. priaina"^'ae a», uwwus Art. cm«m» a. m. r. a. v loan, il ujma------------------aosi a« um avo. cm*a> «a. tu. SNTON TROJA*. «1 »omotaI UJivU____________MKt So Uwmuia Ave. Chteato M. Ill MIRKO O KUHKL. |! blagajnik_________„_________SSS7 Bo liwndtli A«, Cfcteoa« t». HI ca obaoisbk uinis boi odd ao. uwBdiJs Avs., oossa* as. m VRHOVNIH, dir« k I mlad oddal S0S1 Bo l.raalfls A VS.. CMmio SS, lil SS58& w «n£=Ea t žsaa nt a« a s nanliiislls «AYMONO TRAVNIK, prvi »>odpr*daadnili .. TSSS Middlapobita. Daarborr. MM* •OBKPH CVLKAR. drugI poujunWrdnU «it «Toodlud Avo„ JobMlowo. rs. fOBN V. CKBULAR. prvo «s'^mlSu i <*• SI . Fhltatelvhlt M. raflj«.-------—. 1U« is Msrmuits. pa rZANX ORAMSKK. dru«« okr lOSKfll rtrOLT Golilo Okr«!H JÖRN BPILLAR. okralfo... URSULA AMHROEIGH, SmIo okrotj» /OHN 1'tTHITZ. sedmo okroljt «HANK POLHAK «uni okr«!!«------- MATH PBTRUVICH. »nÉNSBlk VINCENT--- cain kar r. a. «m—____ mto u Kum ED---- ... im s. «ou» Si. cwvtiMti ». ohi« ......am Bandsll St.. 81 Louis lk Mo. ...........«Tarteras St. Kvote ih. Mia*. arm una Ava.. Loa Aofstes IS. Call* SOS Srd at W.. RoumUip. Moat sai E. 1600» Et, clavatend 10. Ohl« nuls AV«.. Olleta» aa. Ill .aarr ao uvm< K BU COU ZUPAN CMcaso U III ____J9BI Bo Uwndste Ava.. Chu-asn Ü, IU ____am ao. uwnasi« Ava., ci.tess* as. ui RUDOLPH UBCK.. -------- DOMALO J LOTKICH.-------- ANTON BKULAR, prodaodnlk rRANK VRATAÍICH--------- CAMU.ua l«00 B Lombard Avo. Sl»|B. Ul. im R. «flutu at, Euelid, Ohte INT Bo Trumbull Avs Gbtesao M. UL y* * ti a ranar "it., LuwrÄ^iu ÄSSh^tTiÄ »vatead t Ohl« TOS roreal Ava., i. «tad Ava W.. Oui W, «TU» 8t. Ctevatead IX SAITE, orodsadalli ABL K. HUMES------ ¥ IM OKU Lawndste Av«.. Ctiloago U. JU, .....Bos «4, UnlvarasT Ps. IUr k U, i v r. . I. vr lüml ^OjWf Da bi bilo' Župančiču ža) za brezami tenkoluskaml, ki jim lase razčesuvatu "tihi dežek po-mladanil, lahni veter Iz daljav?" Ne verjamem, zares ne. fte manj pa, du bi bile te brezicc krive, da domovinu ni bila zares domovina in du ljudstvu nI bilo tup-lo in dobro in da bi moralo zato breze pasti pod sekiro nove- "Bose noge se v klanec borijo, bose noge. H koščenim bokom košare tiščijo suhe roke. Prihuljene koče nemo strmijo v sivi breg Neznanega v njih se otroci bojijo, ki vlada svet . .." Tisti "neznani" ps Je bil predobro znan: gnal je ljudi "Iz za dolženih koč, iz stanovanjskih kaaarn, mimo hropečih tovarn -» drugam ceste gradit, drugam polja gnojit, še tujo gospodo redit* ;— ia "neznani" je postavil "de kle na križišče in brezposelne kot na aejmišče", v ftpanijl je zmagovalec gazil "po krvi, p<» kosteh, po mrtvih ljudeh" In rjovel "Paaaaramos, passaramos " Ta "neznani" Je prirejal komedl je na aodiščih, pod njegovim bi čem so ae ljudje med seboj grir H, se aovratill, ubijali-da Je le on triumfiral ,, Pa ni ostal mla dl meščan le pri tem, da Je do-gnal in opisoval zlo--čeprav J Proslava obletnice Osvobodilna fronta tf. aprila e Msrtboru s bil že sam '/pis sodba le pri velikim shodom na Glavnem trgu. Mnošici govori tov. Lempret tem. da je primerjal stari hreš- tudi novinec nI, le v duši ae mu ja nekaj odprlo, razprlo: da so njegove bele breze le utvara, le privid, le beg pred življenjem n goljufivo pribežališče, slabo Zaklonišče pred zlobo in gnuso-bo starega sveta, pred Btvarnost-o; da j* mladi, neuki kurir živ-Jenjsko zrelejši, realnejši, bolj zdrav v svoji nesentimentalnostl —v primeri s sentimentalnimi častilci belih brez—prispodobami samote in zagrenjenosti; da so bele breze smrt, če že ne tresna, pa pruv gotov« duhovna, da Je življenje zelo nesentimen-talen, okruten, celo krvav boj... Zi' pi*ve dni po prihodu med partizane je videl novinec—častilec belih brez—dijaka golo-bradega, ki je prišel v partizana a pesmijo in smehom, pa Je di ugi dtfn s kroglo v razmesarjenem črevesju v bolečinah umiral; otroka je videl, ki Je umiral materi begunki v naročju; kmečke domove, ki so goreli . . . O, bele breze! Pu so vendar Še živele, globo, ko v duši. Ni mogoče Tztr^utl ¿e* noč korenin iz srcu—arce iz-krvavl; ni jih mogoče na muh presuditi v nova tla. To je dolg, težuk boj in pride čas, ko človek s pesnikom toži: Eno dušo sem izgubil, druge pu še nimum.— Zbogom, bele breze in črno malodušje, otroku starega svetu,'ga, svobodnegu čuhu, Za ateljnl« osamljenosti in zagrenjenosti. ke ne rečem—pu še zavoljo teh • ' so težave. Belokrunjci Jih zelo * ln vendar-no moremo utaji- 1« zagovurjajo, čeprav se ti: bele breze so, rahle in nežne, J*™ Štajerci posmehujejo, stelj-rusejo, zelenijo, avetejo. In majh- ™cim namrtf. Toda nedolžne ne In velike zvezde sijejo na hreze? Breze tenkoluske iz Zu-nočnem Jasnem nebu, celi roji Pravega Ciclbuna? Njih rl-zvezdjk so kot meglice posuti tem, prispodoba, blugozvočje lepo temnem vsemirju; tudi luna P°til? Jtavoljn teh brez novi čai se Se vozi po nebu, podnevi pu prav l«hko pride-in tudi prlha-se sneg kakor srebro leskeče v JW-njemu niso v nspitje in on soncu, In kadur sneg skopni, za- nJim. In-all sploh more pri- cvetejo trnbentlca, zvončki, mar- M» 'f dtt bl P^T1 M jetlce ... In najbrž je tudi Is M?) Iz sturih časov tudi brijze ljubezen na svetu -taka mlada, tenkoluske, prav tako kakor Preko je vse v pogledu, vse v do- trnove sonete nesreča, Alkerfa-tiku, In tuku vroča, ko prisega jo Muzo-Crnogo. ko, Gregorčlče-človek na življenje In smrt-no, ve«« »veteja Jur ja, Csnkarjavo končno pu le ostane zdrav ln »iv. f r-n^ko; Kosovelove temne bo-Čeprsv nI bilo morda z IJgbes-«»-"harjevo svetlo pomlad? nijo nič in čeprav je bila prisega Nvoi čas vse prav prisrčno po-resno mišljenu In globoko doži- zdruvlja, tudi bele breze tenko-veta. I laaMk«! Bele breze so ostale ln z nji ml hrepenenje, ljubezen« lepota, rilem, melodija, pesem—vse, kar je lepega Kakšno pa bl vendar bilo nafte življenje brez vsegu tega? Bilo 1)1 togo mehanično, /¿dušljlvo, mrko, utonalno, oz ko in pusto. Unjirali bi od dol gočasja. Pesem hI Izgubila rl tam in melodijo in ne bila bl več l>esem, in kuj bi ostalo od ljub beznl? Dolgo že nosim v sebi tisto srečanje s kurirjem In brezami v partizanih, vendar misel nI na šla poti na svetlo, dokler ji ni l>nniugul člunek, posvečen Oto nu ¿upančiču--sedemdesetletni ku—v "Kmečki ž«n4". V članku je napisala K M. tudi to, da gre mo v dan, ko ne bo več belih brez ln steljnikov v Beli Kraji nI". "Brez ln steljnikov ne bo več," pravi spet pisateljic«, "zato pa bodo plodna polja in hrumeči «troji, "Morda Je pesniku Zupančiču rahlo žal za belimi brezami,' ki bodo padle pod sekiro novega, svobodnegu časa?" piše K M "Kaj bi mu ne bito, saj ao te breze Iz njegove mladosti, breze njegovih prvih pesmi, toda samo tahlo, kajti Župančič je dočakal in dojel novi čas, on v*, da morajo pasti tudi breze, ¡lu bo domovina zares domovina, ljubeča in hraneča, in da bo njegovemu ljudstvu končno toplo in dobro." NAZNANILO i > Ker nas ja le več ljudi Vapro* silo za' naalova jugoslovanskih oblastAv v Združenih drŽavah, naj tu navedemo, da naslov Ju-goslovanske ambasade se glaal: Yugoslav Embassy, 1990 — 19th St., N. W. Washington 9, D. C. Naslov ursda Jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Conaulata General. 749 — 9th Avenue. New York 21 N. Y. In Yugoslav Consulate General 199 West Randolph Street Chicago I, Illinois Pišeta lahko v slovenskem, arbohi vstskem ali angleškem Ja-tlku. Naročite novo knjigo • o Jugoslaviji 1 THE SILENT PEOPLE SPEAK (Tiho ljudstvo govori) la naslov nove knllge o Jugoslaviji. ki Jo Ja naptaal posnsnl ameriški čaanlkar ia radijaki komentator Boberi St. Jaka. Lansko leto aa Ia mudil devet maeecev v Jugoslaviji in proučeval rasmere. Knjigo Ja na« pisal v Bohinjski BistrtcL Zanimala bo vsa Amerlkance. Id šola videti pravo allko o ras-mersk v Jugoslaviji Ispod peresa osebe, ki Ia Imela priliko posnstl obe Jugoslaviji—pred-aprilsko krtlievino la sedanjo novo Uudafca republiko. Posebno pa bo aanlmala Amerlkance Jugoslovanske?* porekla. Naroči ae lahko v uradu BANS a. 9424 WEST 9Sik ST.. CHICAGO 29. ILLINOIS. (V Clavalsndu tudi pri tajniku podrušalce št. m v BHD.) Sanaovi člani dobijo pri naročilu poaeben popust (S9.90J, drugače pa stane kalifa S4.0Q. r----» V Proavett aa Člani slovanske vlade gledajo prvomajsko parado v Ljubljani na la delavska veetL Ali Hk na Bleweiaovl coati. 1 / PRED SONČNIM VZHODOM NOVELI ANTON INGOLIČ •f (Haáaljevaaje) Nalahno je pršilo. Nikamor se ni videlo, naokoli siva megla, na cesti ostudno blato. Tedaj ji je na p^sih zajokal mali Joco. Jokal je tako neuteéeno, da je morala odpeti jopo in bluzo ter mu dati mleka. Čez čas so prišli od nekod moški v kučmah, jo vpraševali o tem in onem in se ozirali po beli dojki, iz katere je mali Joco neutrudno vlekel. Slednjič je prišel predsednic Med možmi se je začelo neskončno dolgo razpravljanje. Mi-lojka ni Azúmela niti besedice, le slutila je, da govore o tem, kam naj spravijo njo z majhnimi otroki, komu pa naj dado družino z odraslimi hčersmi, ki so jo pripeljali malo pozneje z volovsko vprego. Videla je, kako se grabijo za dekleta, nje pa nihče noče. "Žensko bi vzel, a kaj hočem s črvi?" je odklonil kmet. Pregnanka z odraslimi dekleti je takoj našla zavetje. Milojka pa je stala sredi gruče mo'ikih s svojimi otroki, ki so se plašno ozirali okoli aebe. Ker je Joco spet začel jokati, je sedls na culo in mu ponovno dala mleka. Triletna Ljubics in dve leti starejša Rada sta sedli tesno k njej. Ko jima je neka ženska ponudila kruha in sadja, sts gs vzeli žele na materino prigovarjanje. "Kaj boste storili z nami?" se je Milojka nazadnje le oglasils in se dvignils. "Saj vidii, kako je," je odvrnil mož z belo kučmo, "ljudje imajo dovolj vojne in vsegs, kar je priilo z njo." . Tedsj je nekdo prinesel lonec fižola in pol hleba proje/ Možje so se rszgubili, ostal je ssmo občinski sluga, izžet starec, in jih povabil v hilo,' Sele sredi popoldneva so se možje znovs zbrsli. Predsednik je dal poklicati nekaj «kmetov, s vsakdo si je najprej preudarno pogledal robo, Za hip se je sicer zmedel ob lepoti mlade žene, a takoj se je spet zresfcil, ko je videl slabo oblečene suhotne otročičke; odkimal, je in odšel brez besede. "Bomo pač napravili tako, kakor smo enaintridesetega leta z oniirrj ,ki so prišli s severa," se je predsednik odločil. "Naáli bomo ns vssi stsnovsnje, vsa občina pa ti bo dsjsla živež." Odpeljali so jo na konec h kmetu Mitiču. 'Tole žensko bol vzel ns stanovanje, saj imai eno sobico še prazno?" je dejal predsednik srbski, ko je prej dolgo govoril z msjhnim čokatim gospodarjem vlaški. "Sobica je prazna, to je res," je odgovoril nagovorjeni srbski. "Toda ne bi hotel, da bi bilo, kakor pred dvema letoma, ko sem morsl gledati tiste učitelje fe Slovenije, ki so bili pri meni, kako so strsdali, ker občina ni skrbela zanje." "Ne boj se. tokrst bo vse urejeno. Nsme se zsnesi! Ze jutri bom razglasil, da ljudje prlne-ao koruze, moke, fižola in drugega ." Ko le predsednik odšel, je kmet povabil Ml-lojko v hišo. Milojka je takoj ocenila, da ni prišla k bogatim ljudem. Aebelušssta gospodinja jo je sprejela z vidno nejlvoljo, vendsr je dala večerjo njej in otrokoma. Ker sta se doklici razžlveli In začeli gospodinjo klicati za 'tetko', ae je le-ta omehčala in je prinesla ie lonec mleka. Dolgo so morsli čakati sami v sobi, očitno so iele pripravljali stanovanje. V Umu so jih odvedli preko blatnega dvorišča do nizke koče. "Nocoj kar ležite, saj ste utrujeni. Jutri pa si boste očistili," je dejal kmet in jih potisnil skozi ozka vrata. Milojka ni ničesar videla, začutila je pod se-'boj slamo in v nos ji je udaril smrad po zatohlem in po miših. Obilo jo jf, da bi pahnila Rado in Ljubico, ki sta se je preplašeni držali za krilo, vrgla drobnega Joco, ki je pravkar zaspal, v slamo In pobegnila v noč. Teki* b! po blatu, tekla, tekla, tekla. Vedela je, da bi se ji noge vse globlje in globlje vdirale in bi se slednjič zgrudila v blato, padla z obrazom vanj in se zadušila. Saj druge rešitve ni: konec v blatu. Zdaj, ko' je stala spet pred tujimi trdosrčni* mk možmi, jo je znova obšel občutek silnega odpora do vsega. "Na, tu imaš dva stotaka," se je končno oglasil predsednik in ji pomolal dva bankovca. "Pojdi in kupi nekaj otrokom, jutri, pojutrišnjem pa dobiš živeža!" Milojka je podzsvestno stegnila roko. "Kristjani smo, od gladu je ne bomo pustili umreti," je še spregovoril nekdo in ji položil desetsk v njeno dlsn. Milojka je dlsn krepko zaprla, se okrenila in pobegnila iz sobe. 2 Dva dni so živeli s tem denarjem. Od občine ni prišlo ničesar, a za nič na svetu ne bi šla še enkrat v občinsko hišo. Čeprav je bilo v sobici hlsdno, sta deklici viseli ns msjhnem oknu in z zanimanjem opazovali debele snežinke, ki so padsle na gosto brez prestsnka. Tudi malega Joco je morala mati držati kvišku, da je videl bele krpice, ki so se spuščsle tik pred oknom. Vendar ga ni dolgo zanimala igra belih kosmičev, kmalu je nakremžil usteca in se spustil v droben jok. Milojka ga je poskušala umiriti, toda celo dojka gs je le mimogrede utešila. Potegnil je nekaj-krat, sprva z velikim veseljem, prekmalu pa je legla v njegova bleda lica tista omrtvelost, ki je mlado mster vznemirjala že zadnja dva, tri tedne. Prav za prav ni bilo v redu z otrokom že ob prihodu v te krsje. Lics so izgubila barvo, močno so upadla in bila ga je kost in koža. Nič ga ne zanima dalje časa, pogled mu je Jop, ročice mu često leže brez moči in pre-» pogosto se spusti v slaboten jok. Dve ženski iz vasi sta že prišli in naavetovall to in ono, toda nobeni se ni posrečilo, da bi našla prsvo zdrs-vilo. Otrok je počasi hiral, od krepkega štiri-mesečnega dečka ob prihodu je ostal le še nebogljen krlčač, brez pravega življenja. Tudi Ljubica in Rada sta hirali, vendar ne tako, da bi se bala za njiju. Petletna Rada je bila kljub vsemu še iivahna in glasna, nič manj Ljubica, čeprav je ta mnogo trpela zaradi krast, ki so se ji pred mesecem izpustile na rokah in so se ji zadnje dni razširile tudi na dotlej gladko, čisto in izredno lepo lice; (Dalje prikodnjič.) Ljubljanski proces proti zločinskim çestapovcem, vohunom in saboterjem (Nadaljevanje) Milan Steplšnlk je kot bivši dachavski agent gCNtapa vzpostavil v Slovenski Bistrici januarja 1948 zvezo z agentom tuje obveščevalne služIle "Andrejem". Kot člsn jugoslovanske delegacije v Nemčiji se je v začetku leta 1947 prav ta avgusta 1945 povezal z agentom tuje obveščevalne službe Mirkom Pibcrnikom. Skupno s Pl-hernlkom je v tovarni lakov v Medvodah, kjer je bil nameščen kot direktor, nalašč povzročil |*i>sr, ki je prizadejal milijon- ko povezal s agentom tuje obve 1 »ko škodo. Skupno s Piberni-Ačevalne službe. kl mu je dal v|kom ln K,Mvnim dln.klorJem kc. Herfordu navodila, naj poskuša, da bi se Izdelava načrtov v Sloveniji poverila takim strokovnjakom, k| bodo sabotirali Izgradnjo načrtov, da nove tovarne ne bi bile sposobne razviti planske prol^^nje Kot direk Rekt |n de|l)VJ|I k ,"v"rn* v M-vcHk, ki aaent v IWhauu Okt.hn Bistrici je izvrševal sabotaže, zlonamerna škodljlvstva. da bi zavrl proizvodnjo Hkrati se j« povezal z ostalimi agenti Dleh-lom, Kranjcem In drugimi. Ob svoji aretaciji teta 1941 Je v belgijski kasarni («odpisal ob vernost no Izjavo ter nato deloval kot geatapovski agent po rai-nih krajih V Italiji Decembru 1943 je bil poslan na šolanje v koncentracijsko taborišče Du chau, kjer je vohunil med inter-ntranci ln jih ovajal gestapu Aktivno je deloval pri rločinskib poakusih v potzkusni postaji \ Dachsuu Po odpustu iz taborišča Je prostovoljno aprejel slu> bo lurt nameaietiev v ftoi*ku»m poalaji v Dechauu s plato 4'*» RM in nadaljeval svoje zločin sMb delovanje. Vladimir Ličen se Je kot bivši gestapovski agent nuùie industrije inž. Fakinom (Torkaijem) Je načrtno saboti-ral izpolnitev proizvodnega plana v tovarni lakov v Medvodah. Mod okupacijo Je sodeloval s te-i ort stično obveščevalno službo ges agent v Dechauu. Oktobra leta 1943 je v tržaških zaporih podpisal izjavo o sodelovanju s agent grtapa piadan na. pre-vzgojo v Dachau, kjer je organi /ir.d bakteriološki laboratorij k.it «-nt» izmed ustanov taborišča z.» uničevanje intermrancev. Paul Gasser Htldogarda Hahn je leta 1946 kot bivša gestapov-ska agentka stopila v obveščevalno službo neke tuje države In v Avstriji organizirala špijona šo proti interesom Jugoslsvtje. Na potovanju pp Jugoslaviji je vzpostsvljals vohunsko zvezo s bivšimi agenti gestapa, tako s Pavlom Macunom v Mariboru, in je zbiral špljonske podatke. Med okupacijo je kot agentka gestaps na Dunaju v službi referata za deportacijo Židov sodelovala pri uničevanju 70,00 Židov. I j Mirko Košir je Januarja 1944 dezertiral iz NOV in pieko dr. Svobode, direktorja nemške akademije v Ljubljani, prostovoljno stopil v službo gestapu Podpisal je obveznostno izjavo o sodelovanju z gest upom Sredi meseca februarja 1944 je bil kot agent gestapa poslan v g»*»taporn Pozneje pa jo bil'kot Dachau na tako imenovano Um »chulung Tam se Je povezal : agenti gestapa in vojnimi agenti Dlehlom Borisem Kranjcem. Vlastom Kopačem in preko a-genta Steptšmka dobival navodila ta Aptjortsko delovanje. Ste piiniku je izročal razna šptjon-.«ent obveščevalnih(služb ska poiocila. Po odhodu agenta ^Nli .jal v Jugoslavijo kot ptaa- gestapa in voj. zločinca Ličena |>n»ul P*'i in novinar ter zbiral podat* tajnega državnega značaja tnnbta 1941 je v lnnsbrucku na sodelovanje s gesta-meseca marca 1942 pa Je v tabotiiče Dachau ter delal pri g '*l»u pri uničevanju žrtev "'»a Izvršil Je nešteto zk>- t ino* kom n.Ml internitancl. Bolni-v dajal »mi humane tnjek-na tarne druge načine pomit številnih Interni- je prevzel njegovo meat6 v laboratoriju in se s tem vključil v uničevalni aparat gestapa Julija IMA je predložil najvišjim prtdstavmkom ljudske oblasti lažno poročilo o svojem delovanju v internaciji, ds bi se vrinil na čim boli odgovorno mesto v novi Jugoslaviji. Po osvobo» d It vi Je zavestno prikrival agente geetaiM s katerimi je sodelo-I val v internaciji, in jim s tem ¡ omogočil nadaljevanje njihove ga zločinskega delovanja ter nadaljeval svoje razdiralno delo, ki ga je v čaau okupacije opravljal po navodilih gestapa, s širjenjem klevet proti ljudski oblasti. Oskar Jursnič se je kot vohun po osvoboditvi povezal s centrom tuje obveščevalne službexna Dunaju. Z a-gentom tega centra je navezal leta 1946 tudi osebne stike v Beogradu in mu dajal špijonske podatke o načrtih zunanjega ministrstva FLRJ. Avgusta 1942 je v taborišču Firthu pristal na sodelovanje z gestapom ter kot agent gestapa vohunil med internirane!, pregledoval pošto in o tem poročal gestspovcu Win-klerju. Leta 1943 je kot agent gestapa deloval v taborišču Da-chau in po navodilih gestapa januarja 1M4 organiziral pjovo-katorsko vodstvo tako imenovane antiiašlstlčne organizacije ter usmerjal vse delo po navodilih in v korist gestapa. Kot agent te provokatorske organizacije je ovadit gestapu Sima Čučkoviča in je kriv njegove smrti. Peter Čorlč se je po osvoboditvi povezal z agentom Martinom Prestrlom, kateremu je dajal špljonska poročila, in mu obljubil, da bo v bodoče pošiljal tudi pismena poročila v inozemstvo. Med okupacijo je bil kot gestapovski agent v Dachsuu in Augsburgu povezan z Martinom Prester-lom, kateremu je dajal ovadu-ška poročila o internirancih. Leta 1941 je na gestspu v Gradcu podpisal izjavo o sodelovanju z gestapom. Nato je bil jaoslan na prevzgojo v Dachau, kjer je sodelovsl kot agent gestapa do leta 1944 in bil funkcionar v pro-vokatorski antlfašistični organizaciji. Ram Dervlševlč je pomagal agentu tuje obve ščevalne službe Martinu Pre-sterlu v Jugoslaviji pri špijon-skem delu in ga spremljal po Jugoslaviji. Pristal je na to, da bi se pri njem zbirala špijon-ska pošta, namenjena Presterlu. Med okupacijo je v taborišču Dachau in Augsburgu pomagal agentu Martinu Presterlu pri njegovem ovaduškem delu. Bil je član provokatorske antlfaši-stične organizacije. Joie BenegallJ je na pobudo agenta tuje obveščevalne službe Pufflerja izvrši diverzije v tovarni stekla > Hrastniku ter povzročil večjo materialno škodo ter zastoj njenem delu. Večina obtožencev Je mod vojno sodelovsls s gestapom. ki )U» Je poelal v taborišča na lako imenovano "prevsgolo" Vsi obtoženci so blU agenturs tujih špljonaldk sluŠb. Id so is vrševsll ipljonašo v korlal tujih šPiJonskih slušb s namenom, da bi odairanlll obstoječo ureditev nove JugoalaviJe. Z načrtnim škodovanjem ao hoteli ssdelstl ln rušili obnovo naše domovino odobrsvsll so SM^svilno pisni ranjo tn dopuščali, da ae prols vajajo slabi fadolkl. poslavljali sovrašnlke ln nevarne elemente na odgovorna mesta, upelsarlsll dlverslje ln očitne eabotaše,— vse v «lo^ i nekom namenu ss borbo proti ljpdski republiki Ju-«ealavUL Kaznjiva dejanja obtožencev pa segajo daleč nazaj v okupacijsko ln celo predokupacijsko dobo. Vet ina obtožencev je pred okupacijo ali v okupaciji prists-la na sodelovanje z gestapom in podala pismene obvezni »t m- Izjave. Nemški nacisti, ki so ho teli zavladati nad vsem svetom so prt ustv.»ijaniu svojega go-spodatva n.»d človeštvom upo-t ubijali n. milejše načine za Vojaško sodišče med rasprevo uničevanje drugih narodov. Ge-stapo je z metodami, ki jih zgodovina doslej še ni poznala, s posebnim sadizmom izvrševal svoje naloge. Gestapovci so za izvršitev svojih nalog vzpostavili obširno gestapovsko mrežo. Ker gestapo mnogo sjaretnih a-gentov ni mogel uporabiti na svobodi, jih je pošiljal v koncentracijska taborišča na tako imenovano "prevzgojo" (Um-schulung), kjer naj bi postali glavna opora taboriščnih organov gestapa pri uničevanju in suženjskem izkoriščanju inter-nlrancev. V takolmenovanl "prevsgojl" so si gestapovski agenti Dlehl. Oawald, Bsrle. KranJc ln oatall prizadevali, da bi le čim bolj uepoeoblll sa avoj krvniški posel in si s svojimi sločinstvl nad Internirane! pridobili naklonjenost avojlh goapodarjev. Na in- ternirance so izvajali pritisk na | bi čim volj vestno opravili od kazano delo, preprečiti sleherni poskus kakršnega koli organiziranega upora ter vsakršno zbiranje orožja, da bi obračunali gestapovci in njihovimi valpti ob zlomu Nemčije: redno poročati gestapu o prekrških teh na vodil, o težnjah med interniran- ' službo Karla Barleta. o katerem mu je gestapovec Stumpf dejal, da je podpisal obveznostno izjavo.— O povezanosti Borisa Kranjca z gestapom v Dachauu je Prešteti med, drugim dejal: "Pri pregledu seznama novodošlecev mi je rekel Stumpf, ko se je ustavil pri Kranjcu, da se vodi kot agent in da je tudi podpisal izjavo pri Nemcih, jaz pa naj ga vprašam za obveščevalno službo. Kranjc je imel s seboj tudi dobro spremno pismo gestapa. To mi je povedal Stumpf." Koncentracijsko taborišče Dachau kot celota je bil gigantski gesta|3ovski uničevalni stroj, množična klavnica in mučilnica. Ves taboriščni aparat je služil v ta namen. Na vsa odgovorna mesta je gestapo postavljal svoje agente, ki so kot privilegirane! blokovni, sobni, delovni kapoti ali kot nastavljenci najbolj zločinskih ustanov, n. pr. Arbeits-einsatza, poskusne malarijske postaje itd. služIli temu edinemu namenu. Da bi vsdršal red ln disciplino v taboriščih, le gestapo po avojlh agentih organi-siral rasne provokatorske organizacije, da bi s pomočjo vodilnih funkcionarjev teh provolca-torskih orgsnlzaclj—ovojih agentov—vplival na življenje in delo v taborišču. Eno izmed teb provokatorakih organizacij Je geatapo organiziral po svojih agentih Diehlu, Oawaldu. Barle-iu. Juranlču ln Kopaču. Naloge te provokatorske, tako imenovane an ti fašistične organizacije so bile v glavnem naslednje: Spraviti čim več intemiran-cev pod svoj vpliv, Izvajati red in utrjevati disciplino v taborišču, vplivati na internirance, da ci, ki bi lahko škodovale namenom taboriščne komande SS in gestapa. Diehl Je priznal pri zaslišanju: "Od gestapa aem prejel direktive. a praviti vse to pod svojo kontrolo ln sicer tako da bi .. . vodil organizacijo in poročal o položaju . . . Vodatvo Je moralo biti takšno, da bi Pač Uvajali direktive, ki Jih Je dajal gestapo. Juranič je priznal pri zaslišanju: "Komitet je bio organi-zovan na mojo iniciativo . . . U osnovnom sam sprovodio linij u, koj usam dobio od N. N. ... Ta linija je bila u interesu logor-ske uprave gestapova ... Na osnovu toga je bio komitet organizacija oziroma organ gestapova ..." * Kopač pa je pri zaslišanju priznal: "Komitet je kot organizacija, ki je bila formirana po navodilih gestapa preko agenta Diehla, dobil pregled v taborišču Dachau, kar je vsekakor služilo gestapu. (Dalje prihodnjič.) različne načine. Z vsemi, mogočimi sredstvi so taboriščno vodstvo in gestapovski agenti maltretirali internirance, tako da so ti postali skoraj brezčutni. Toda niti krvoločne nasilje, nit! krvavo teroriziranje gestajaov-skih sgentov v taboriščih nista mogla zatreti odpora svobodo-jubnih internirancev. Zato so bile potrebne še druge zločinske ustanove. Taka Je bila v taborišču Dachau "Arbeitseisatz". Ta ustanova je imela neomejeno oblast nad življenjem in smrtjo internirancev. Razporejala je ljudi po komandah, določala lju di za transporte v še hujša uničevalna taborišča in za poskuse v raznih poskusnih jaostajah. "Arbeitseinsatz" Je bila pod direktnim vodstvom gestapa in je imel nalogo, da čim bolj izkoristi delovno silo in sposobnost internirancev. Iz tega urada se je rekrutiral kader pro-slulih krvnikov, tako imenovanih kapotov, gestapovskih val-ptov, ki so na delu pobijali internirance kakor sužnje. "Af-beltaelnsats" Jo bila ena od najbolj sločinskih gestapovskih organizacij taborišča. "Arbeitseinsatz" Je bila potrebna impe-rlallstlčnl hltlerjevski Nemčiji, da milijone ljudi, ki Jih Je obso-dlls na hitro ali počaano uničevanje v svojih taboriščih, ie prej temeljito lskorlstl v svojl vojni Industriji, da lstlsne U njih sad nje trohice sile. preden Jih po-šlje v plinske celice. Ta urad je bil najbolj rafiniran ln najbolj precizno izdelan aparat za izvedbo in izvrševanje suženjskega dela, ki ga ne pomni človeška zgodovina. To Je bilo najbolj kruto staro barbarstvo, po-tencirsno z eksaktno hitlerjev-sko tehniko. "Arbeitseinsatz" je bil zločinska organizacija, del zločinskega Himmlerjevega ge-stapovskega aparata, zato je vsakdo, ki je "Arbeitseinsatz" vodil, sli v njem sodeloval, vojni zločinec. V tem zločinskem uradu je deloval obtoženi Martin Presterl in sodeloval pri vseh oblikah zločinskega delovanja "Arbeits- OOLEJTE M Al KRASNI VENETIAN ROOM In naše razstavo Atraktivne središčne komade za obedno mizo, s pozlačenim okvirjem ogledala ln male živalske slika "v steklu ln porcelanu." ROČNO BARVANE SVETILKE .. • in kompletna darila, parfumov v steklenicah, trejlh itd. Mi specializiramo v izdelovanju ln popravljanju okrasov glaževine. Mi zgladimo omarske površke, ogledala, sploh steklo vdbh vrst. Mi popravimo cerkvena okna, vaša okna naredimo nepremočljlva ln vaše prezračnlke popravimo. Naš zastopnik vam poda prosto preračun—nobenih stroškov in ne obveznosti. Kličite: Hudson 4000. NORMAL GLAS8 CO. 7530 So. Halsted BL - Chlcago V Prosrotl ao ne In delavske veetL fcitate enak danT svetov-AU Jib i delov Bil je cinaatza". Bil je desna roks šefa gestapovca Stumpfa. S Pre sterlom kot vodilni« funkcionarjem "Arbeitsciniflza" so bili povezani vsi obtoženci, ki so kot gestapovski sgentl delovali v ts bor licu Dachau. Tabo Preaterl potrjuje povesanoat S Dlehlom kol geetapovfl lom. Pri zaslišanju jg dejal. "V drugi polovici I. 1941 J« prišel Diehl v Dachau . . .Ko aem iel s seznamom o zaposlitvi k neposrednemu gestapovsjRMra starešini, da bi z njim gnooril o namestitvi, sem vprašal, kaj je i Dlehlom. in Stumpf mi J« rekel da je voden kot agent, ter naj ga vprašam za obveščevalno službo." Preaterl J« prav tako povezal v svojo obveičrreloo TEKOČE DIVIDENDE ZAVAROVANE HRANILNE VLOGE Dividence ločno plačana hranilcem brez presianka še od lata lMt Nikdar man| kol tV»\ tarlatan* od eataeavUva—erad »idiiiHwl UM. ST. PAUL FEDERAL SAVINGS and Loan Association of Chicago SKUPNO PREMOŽENJE ZNA&A NAD $11.0004)00 lilt Waal Cermak Rd—Chicago S—VIRglela 6530 Z d*v*l)*n)*ai le pad a>dianlT*w vlada Zadlnjanlh drtav "PROSVETA" MIT a LAWNDALE AVE. Chicago 23,11L__________________ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. .10. V slučaj«, da Je od atrani upravnlitva kakšna pomota, takoj obveetite, da se Ista popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU 80s ZaZdruš država In Ks 1 tadnik hi ... . S JO Za Chicago In okoli 1 tednik la______ asa 1 tednika faz...... IM 1 tednika la ... r tO 9 tednike in . . 449 . Itt 4 tednike ln.____ ......... 3.20 4 535» la. d. ta S tednikov im lia 1 tndnikov ln ......... , s tf ^v Za Evrope )e..............J1LN Izpolnite spodnji kupoa. prUoilte pulislms vsote Money Order v pismu In al naročita Pros yeta. Ust denarja aH . ki Jo vaša i aaae le ene člane la družina, ki le dovolijo la ki šive aH stanujejo na enem la latam naslovu. V nobenem slučaju na veš kei I tednikov Pajasallot—Vselej kakor hitro kateri teb članov, ki ao prlMeti. preneha biU član SNPJ, aU če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj list tednik, boda moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosvato. to takoj naznaniU upravmAttu tista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo «nižati datum za to vsoto naročniku ali pa ustavi U dnevnik. PROSVETA. SNPJ. 1SS7 a Laumdale Aee. Chleave tS. I) law .. ,...... ČL dru štva It. Ustavita MMk sák ta pa p^p Aštta k meji noreči ft «re atad od tava IL čl Srd Itea it ............ ČL M it ▼ a It ČL dr« Uva II___ svoj Mari in novi naslovi