8 TEMA MESECA CENTER ZA DUŠEVNO ZDRAVJE ODRASLIH 6 VELIKI INTERVJU MIHA KOSEC, AVTOR ALMANAHA SD DOMŽALE 34 KULTURA ANA TROJNAR, BALETNA ŠOLA ANA glasilo občine domžale 24. junij 2022 | letnik lxii | številka 6 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Poletni užitki? Ob branju! V Domžalah imamo kar devet Knjigobežnic. Naše mesto ponuja številne možnosti za preživljanje prijetnih dni v naravi, kjer lahko sedemo in uži­vamo. Če to naredimo s knjigo v roki, toliko bolje. Sprehodite se tudi vi in izberite svojo knjigo v modro-rumeni hišici Knjigobežnic v Češminovem parku, na domžalskem bazenu, ob Kamniški Bistrici zraven Sahare, na Viru pri skulpturi, ob brvi čez Kamniško Bistrico pri Šumberku, pa na Homcu pri počivališču ob jezu, v parku pod Močilnikom v Dobu, v Športnem parku Ihan ali v Domžalskem domu na Mali planini. Veliko bralnih užitkov vam želimo to poletje! ROK ZA ODDAJO Foto: Rok Majhenič Oživele glasbene Groblje Koncert generacij Groblje 2022 G lasba lahko seže v vsak kotiček, a v nekaterih zveni drugače kot v drugih. Tudi sprejemanje glasbe je različno, ne samo po zvrsti, ampak tudi po tem, kako jo dojemamo. Za glasbo je bila obuditev grobeljskih glasbenih večerov, kot smo jim bili priča nekoč, zato poseben dogodek. Spet so se pod eno streho srečale arhitekturna, slikarska in glasbena umetnost ter ob tem obogatile večer vseh prisotnih. Če se vrnemo v preteklost, se številni umetniki spominjajo takratnih začetkov festivalskih koncertov v Grobljah, ki segajo kar v leto 1971, začetke pa so takrat zazna- movali komorni koncerti. Vztrajali so do leta 2002 in četudi sta sledili dve desetletji brez tovrstne prireditve, so se umetniki letos v grobeljsko cerkev vrnili s polnim zagonom. In prav letošnje leto je bilo še toliko bolj pomembno, da je prišlo do tega dogodka, saj mineva 50 let od odprtja Muzeja Jelovškovih fresk v grobeljski cerkvi. Da je bila odločitev prava, je potrdilo tudi številno občinstvo, ki je uživalo na koncertu generacij, ki se je v ‘rojstno okolje’ vrnil v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika in na pobudo Tomaža Habeta. Zasedbo orkestra so na koncertu konec maja tako sestavljali šte- vilni solisti, uveljavljeni slovenski in svetovni umetniki. In kot je v prispevku, ki si ga lahko preberete v tokratnem Slamniku, zapisal dr. Franc Križnar, je bilo kaj videti in slišati, predvsem pa se je na letošnjem festivalu slišal glasbeni napredek, ki ga gre pripisati polovici stoletja vseh dosedanjih skladateljskih in izvajalskih generacij. Na koncertu je bilo moč prisluhniti tako izvirnemu slovenskemu baroku iz časa Janeza Krstnika Dolarja, pa vse do perfekcije izvedbe Vivaldijevih, Bachovih in drugih pesnitev, kjer so imeli izvajalci veliko več prostih rok kot običajno. Da je šlo za več kot obuditev grobelj- AKTUALNO KULTURA ŠPORT Naj športnika leta 2021 22. kulturni poletni festival Studenec Nogometni in košarkarski uspehi Na domžalskem stadionu so v sredo, 1. junija 2022, na prireditvi Šport­nik leta 2021 podelili občinska priznanja na področju športa za leto 2021. Prejelo jih je več kot 70 najboljših športnikov, športnic in šport­nih delavcev naše občine. Dogodek je pripravil Zavod za šport in rekreacijo Domžale v sodelovanju z Občino Domžale, povezoval ga je športni komentator Gašper Bolhar. Naj športnika 2021 sta teniška igralka Pia Lovrič 3 in lokostrelec Žiga Ravnikar. V soboto, 23. julija 2022, bo ob 21. uri v Poletnem gledališču Studenec spet praznično. Z nekaj več kot 50 igralci, pevci, plesalci in statisti prihaja na oder prvi slovenski roman Deseti brat, ki ga je dramatiziral Davorin Petančič, priredil in režiral Lojze Stražar, na studenški oder pa postavil domači gledališki ansambel, v katerem bomo srečali tudi nekatere nove obraze. Dobrodošli torej v poletnih dneh na Studencu. Po zmagovitem koncu tekmovalne sezone se lahko zasluženo oddahnejo mlajše selekcije NK Domžale. Selekcija U14 je prepričljivo prišla do MNZ naslova, naslova prvakov v MNZ se veselijo tudi dečki U13, že konec maja pa so mladinsko Ligo prvakov osvojili o mladinci in kadeti. Zelo uspešna sezona je tudi za košarkarji Helios Sunsa, člani so bili drugi v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju, U17 in U19 pa sta se veselili naslova državnih prvakov.  35  33 skih glasbenih večerov, se strinjajo strokovnjaki, ki so toplo pozdravili obuditev nekdanje tradicije in simbioze med arhitekturo ter likovno 8 in glasbeno umetnostjo.  DELAVNICE_102x44_NOVO_OUTL.indd 1 Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. julija 2022. Rok za oddajo prispevkov je v petek, 15. julija 2022, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si 18. 04. 17 09.33 2 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii aktualno Drage bralke, dragi bralci, naslovnico junijskega Slamnika smo posvetili obuditvi grobeljskih glasbenih večerov, kot smo jim bili priča nekoč. Spet so se pod eno streho srečale arhitekturna, slikarska in glasbena umetnost ter ob tem obogatile večer vseh prisotnih. In prav letos mineva tudi 50 let od odprtja Muzeja Jelovškovih fresk v grobeljski cerkvi. Več o Koncertu generacij si lahko preberete na kulturnih straneh Slamnika. V velikem intervjuju smo se pogovarjali z Mihom Koscem, avtorjem Almanaha SD Domžale, ki pravi, da mu več kot vsa priznanja, ki jih je prejel na svoji poti, pomenijo zadovoljni mladi smučarji in njihovo veselje ob uspehih, saj jih je le-to velikokrat vzpodbujalo, da so bili še bolj prizadevni in odgovorni do sebe in družbe. Duševno zdravje je pomembno v vseh obdobjih življenja in ima lahko velik vpliv na kvaliteto življenja. Število ljudi, ki iščejo pomoč zaradi psihičnih stisk, se je v zadnjih letih povečalo, epidemija koronavirusa pa je k temu še dodatno prispevala. V Zdravstvenem domu Domžale se zavedajo omenjene problematike ter potreb občank in občanov, ki se znajdejo v psihični stiski in potrebujejo pomoč oziroma obravnavo. In s tem razlogom so si zadnjih nekaj let prizadevali, da bi program duševnega zdravja odraslih umestili v splošni dogovor zdravstvenih storitev ter ga s tem približali občankam in občanom občin, ki jih pokriva domžalski zdravstveni dom ter še nekaterim okoliškim občinam. Zato smo tokratno Temo meseca namenili predstavitvi Centra za duševno zdravje odraslih, ki so ga v Domžalah uradno odprli konec maja, deluje pa že od decembra 2021. Našo pozornost je pritegnila tudi potujoča razstava z naslovom Iz spomina Kamniške Bistrice, razstava o reki in njenem življenju. Z odprtjem prve od osmih razstav so se v Galeriji Domžale podali na pot po reki. Razstave nas opomnijo, kakšne so bile reke nekoč, kakšne so danes in kakšne bi morale biti. Na kulturnih straneh si lahko ogledate fotoreportažo s Slamnikarskega sejma, ki bi moral šteti že 10 let, a je tradicionalno prireditev prekinil dveletni koronski molk. Letošnji sejem so organizatorji združili s Poletnim čarobnim mestom, na sejmu pa so se prvič odvile tudi Bralnice pod slamnikom – mladinski literarni festival v organizaciji Miš založbe z razglasitvijo nagrajencev natečaja in podelitvijo nagrad. Vabljeni k branju Slamnika! Špela Čarman, odgovorna urednica slamnik@kd- dom zale. si Priznanja najboljšim domžalskim športnikom 2021 Na domžalskem stadionu so bila v sredo, 1. junija 2022, na prireditvi Športnik leta 2021 podeljena priznanja na področju športa v Občini Domžale za leto 2021, na kateri je priznanja prejelo več kot 70 najboljših športnikov, športnic in športnih delavcev. Moštvo U19 – mladinci: Miro Pivar Foto: Vido Repanšek Mladinska selekcija Nogometnega kluba Domžale (igralci letnikov 2003, 2004) je tako v lanski kot tudi letošnji sezoni državnega prvenstva osvojila končno prvo mesto! Obenem je nastopala v najelitnejšem klubskem tekmovanju UEFA Youth League – v mladinski ligi prvakov, kjer bo po zaslugi novega uspeha sodelovala tudi v drugi polovici letošnjega koledarskega leta. Nagrado sta prevzela glavni trener Darko Birjukov in kapetan moštva Nik Makovec. D ogodek je pripravil Zavod za šport in rekreacijo Domžale v sodelovanju z Občino Domžale, povezoval pa jo je športni komentator Gašper Bolhar. Naj Športnika leta 2021 sta postala teniška igralka Pia Lovrič in lokostrelec Žiga Ravnikar. Kljub epidemiji in ukrepom je leto 2021 na področju športa prineslo izjemne uspehe, ki so jih dosegle domžalske športnice in športniki, tako na domači kot na mednarodni ravni. Vsi ti uspehi pa niso ostali neopaženi, saj je na prvi junijski dan, tako kot vsako leto, bil prav vsak izmed njih nagrajen s priznanjem za uspešno športno udejstvovanje v minulem letu. Spomnili pa so se tudi na športne delavce, ki skrbijo za razvoj športa ter za pogoje, ki jih imajo športniki na voljo. Gre za nagrade in javno priznanje uspešnemu delu in številnim odrekanjem ter ljubezni do športa in dela. Pri tem pa, poleg športnic in športnikov, ne gre pozabiti tudi na ljudi iz ozadja, ki so vedno prisotni in si zaslužijo priznanje za svojo predanost. »Prepričani smo, da so bili v množici uspešnih domžalskih športnic in športnikov ter članov domžalskih športnih društev tudi letos izbrani tisti, ki so v minulem obdobju najZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB ZA VREDNOTE NOB RADOMLJE Naj športnik in naj športnica: Naj športnica in naj športnik leta, prejemnik nagrade za življenjsko delo in podeljevalci več prispevali k promociji športa, ne samo na občinskem, ampak tudi državnem in svetovnem nivoju. Strokovni svet Zavoda za šport in rekreacijo Domžale je sprejel končne odločitve za podelitev priznanj tistim, ki so zaznamovali leto 2021,« je ob letošnji podelitvi priznanj naj športnikom in športnim delavcem povedal Jernej Hribar, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Športnikom, ki so pustili pečat s svojim uspehom v preteklem letu, so podelili medalje, zlate medalje, pokale, zlati pokale, plakete, priznanja ter nagrado za življenjsko delo, ki ga je prejel Anton Grilj. Anton Grilj: Že od svoje mladosti je Anton Grilj zavezan športu. Na svoji poti je bil sprva predan košarki, nato vzporedno še kartingu. Zaradi velike zavzetosti, vztrajnosti in ljubezni do obeh športnih panog je s trdim delom posegal po vrhunskih rezultatih tako na košarkarskih tleh, kjer je bil med dru- gim član mladinske slovenske reprezentance, kot tudi v avto-moto športu. Izkazalo se je, da je odličen v obvladovanju gokarta, saj je v tem štirikolesnem dirkalniku kar štirikrat osvojil naslov državnega prvaka. Po služenju vojski se je posvetil vzgajanju domžalskih košarkarjev, pozneje pa ga je pot vodila v kotalkanje. V Zvezi kotalkarskih športov Slovenije že vrsto let opravlja funkcijo sekretarja, od leta 1992 pa tudi funkcijo predsednika Kotalkarskega kluba Pirueta Domžale. Športnik v duši in srcu tako že vrsto let, skupaj z ostalimi člani v klubu, združuje in podpira mlade kotalkarje, ki se izkazujejo ne samo na tekmovanjih državnega, ampak tudi na največjih preizkušnjah evropskega in svetovnega kova. Podžupan Marjan Ravnikar je podelil tudi nagrado moštvo leta, ki ga je prejelo Moštvo U19 – mladinci in najbolj pomembni nagradi – naj športnik in športnica leta. Pia Lovrič je v letu 2021 nastopila na mednarodnih ITF WTT PRO turnirjih za svetovno člansko lestvico in dosegla odlične rezultate. V letu 2021 je odigrala 34 turnirjev posamezno in v dvojicah. V posamezni konkurenci je osvojila en turnir, dvakrat pa je zmagala med dvojicami. Na dveh turnirjih je dosegla 2. mesto posamezno in v dvojicah. Poleg tega je bila večkrat tudi v polfinalu ( 3. do 4. mesto) petkrat. Na svetovni članski lestvici je bila ob koncu leta 2021 na 638. mestu posamezno in na 468. mestu v dvojicah. Je tudi članica slovenske članske ekipe Pokala Billie Jean. Žiga Ravnikar je v preteklem letu požel vrsto uspehov, med njimi naslov državnega prvaka v dvoranskem in poljskem lokostrelstvu. Je zmagovalec tekme za srednjeevropski pokal in domačega tekmovanja za dvoranski pokal. Na mednarodnem parketu pa je zagotovo največji uspeh uvrstitev na olimpijske igre, kar je v lokostrelstvu zelo težko doseči. Na igrah v Tokiu je dosegel 33. mesto in osvojil kategorizacijo mednarodnega razreda. Čestitke vsem prejemnikom nagrad! ❒ vabita vse občane na SPOMINSKO SLOVESNOST OB 81. OBLETNICI ODHODA PRVIH BORCEV V PARTIZANE v sredo, 27. julija 2022, ob 20. uri v Preserjah pri spomeniku v Kriškarjevih smrekicah Kje bom preživljal poletne počitnice? V kulturnem programu sodelujejo: Moški pevski zbor Radomlje in recitatorke Vabljeni in dobrodošli! Predstavitev poletnih počitnic v občini Domžale na spletni strani www.visitdomzale.si Slamnik - Bilten 2022 155x99 6-2022.indd 1 20.6.2022 16:43:03 SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Na Pohodu ob reki izpostavili pomembnost povezovanja Več kot 3200 pohodnikov dobre volje se je na sončno soboto (11. junija) spet pridružilo Pohodu ob reki, ki povezuje, in tako tudi letos razširilo pozitivno sporočilo: radi se družimo in povezujemo. Pohodnike sta na sredini poti pozRadi sodelujemo s sosedi: Todravili kamniška in domžalska ob- kratni pohod pa ni bil namenjen le činska delegacija, ki sta si bili eno- druženju pohodnikov, temveč sta tni – Pohod ob reki, ki povezuje, je se na polovici poti pri mostu želja pomemben družabni dogodek, ki pod Homškim hribom tradicionalizpostavlja nujnost povezovanja in no srečali tudi kamniška in domžalsodelovanja obeh sosednjih občin. ska občinska delegacija. Letos so Pohod ob reki, ki povezuje, je da- se nam pridružili domžalski župan nes v organizaciji revije Modre no- Toni Dragar s podžupanom Marjavice in ob soorganizaciji Zavoda za nom Ravnikarjem, kamniški župan turizem in šport Kamnik ter Zavoda Matej Slapar s podžupanom Bogza šport in rekreacijo Domžale pote- danom Pogačarjem, Luka Svetec, v. kal na pešpoti ob Kamniški Bistrici. d. direktorja Zavoda za turizem in Več kot 3200 pohodnikov je na poti šport Kamnik, ter Marta Grilj z Zalahko spoznavalo dejavnosti papir- voda za šport in rekreacijo Domžale ničarjev, gasilcev, ribičev, taborni- in Mira Bečan, vodja Službe za turikov, planincev, čebelarjev, vaterpo- zem na Občini Domžale. V sproščelistov, se sprostilo na jogi ali sode- nem pogovoru so si izmenjali ideje lovalo v zanimivih nagradnih igrah. o morebitnem povezovanju v prihoVeliko udeležencev je prehodilo ce- dnosti, kot znak zaveze k dolgoročlotno pot od kamniškega Glavnega nemu sodelovanju pa sta župana na trga do domžalskega parka Martina most želja pripela ključavnico. Krpana in si tako prislužilo simbolič»V Kamniku smo vedno veseli, če na darila. Nekateri so pot prehodili nas obiščejo Domžalčani; verjamem, celo v obe smeri! da so tudi v Domžalah veseli, če jih Znani so zmagovalci 6. sezone Štartaj Domžale Produkt proti izpadanju las, Fortisspa in Preko petja do ljubezni do sebe so tri naj podjetniške ideje, ki so pometle s konkurenco na finalni prireditvi Štartaj Domžale. Tretjeuvrščena Nike Brajkovič Mihelič je strokovno žirijo prepričala s potencialom, ki ga ima produkt, plod slovenskega znanja in proizvodov; trg bo ugledal jeseni letos. Takrat bodo tudi odprli ekskluzivni SPA center, ki ga bo z inovativnimi pristopi v ponudbi vodila Domžalčanka Urša Kovič. Prav tako Domžalčanka, zdravnica dr. Nataša Nahtigal, pa z ekipo pomaga premagovati nezaupanje v lasten glas in zdraviti glasilke s posebno metodo in pripomočki. Slednja je žirijo najbolj prepričala. Povezovanje dveh sosednjih občin; Domžal in Kamnika obiščejo Kamničani. Vsekakor je vsem v interesu, da občanke in občani živijo v občinah, ki ponujajo kakovostno življenje, usmerjeno v razvoj in nudenje ustrezne infrastrukture. Vesel sem, da imamo povezovalno pot, ki nudi prostor za preživljanje prostega časa,« je ob Pohodu ob reki, ki povezuje, izpostavil kamniški župan Matej Slapar, medtem ko je domžalski župan Toni Dragar poudaril, da pohod še bolj približa in združi ti dve sosednji občini: »Radi sodelujemo s sosedi, se družimo in poleg tega še kaj koristnega naredimo za naše počutje. Trudimo se, da bi občanom rekreacijsko os še bolj približali in jo naredili dostopno, zanimivo, živo.« Novosti ob zeleni osi: Občini mi nasveti piliti idejo do faze predstavitve publiki in komisiji. Ta se je v sestavi Mellanie Grudniik, Jerneja Domžale in Kamnik že leta gradita in Narata in Karoline Kalan soglasno urejata poti ob reki Kamniški Bistrici. odločila za favorite oziroma favo- V Domžalah so letos v neposredni bliritinje, ki bodo deležne poglobljenega brezplačnega individualnega mentoriranja v skupnem seštevku 60 mentorskih ur. Celotna serija Štartaj Domžale je potekala pod pokroviteljstvom Občine Domžale, ki s finančnimi sredstvi podpira razvoj podjetnosti v občini. Dogodek je organizirala Obrtna zbornica Domžale. Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob vabita na OSREDNJO OBČINSKO PRIREDITEV OB DNEVU DRŽAVNOSTI Podelitev nagrad na zaključni prireditvi Na zaključni prireditvi je publiObrtna zbornica Domžale v soka slišala devet podjetniških pred- delovanju z Občino Domžal vabi na stavitev, kar je izjemna bera že še- Poletno šolo podjetništva. ste sezone Štartaj Domžale. Letos Če vaši otroci ali nečaki še nijo je v živo spremljalo tri tedne za- majo povsem zapolnjenih počitnic pored več kot štirideset udeležen- in imajo podjetniško žilico, jim tocev, ki so vsak torek in četrtek pre- plo priporočamo udeležbo na domživeli v družbi izjemnih predavate- žalski poletni podjetniški šoli. Poleljev, kot so dr. Blaž Zupan, dr. Rok tna šola bo potekala od 27. 6. do 1. Stritar, Enej Gradišek in Jernej Na- 7. 2022. Vse dodatne informacije dorat. Iz tedna v teden so jih vodili bite na Obrtni zbornici Domžale in skozi skrivnosti in zakonitosti pod- spletni strani Občine Domžale. jetništva, Mellanie Grudniik, vodObrtna zbornica Domžale in Občina Domžale ja coworkinga Generator pa jim je Foto: arhiv Obrtne zbornice skupaj s kolegico Anjo Grahek poDomžale magala z individualnimi mentorski- te, med občani in obiskovalci izredno priljubljene pešpoti. V Domžalah načrtujejo, da bodo pot že v prihodnjem letu pot povezali do Dola pri Ljubljani. »Lani sta bili izvedeni dve večji investiciji, in sicer ureditev poti ob Kamniški Bistrici od mostu v Biščah do meje z občino Dol pri Ljubljani – vzhodni breg in gradnja brvi čez Dolsko mlinščico pri farmi Ihan s priključkom poti v Ihan. Letos se že izvajata dve novi investiciji, in sicer ureditev poti ob Kamniški Bistrici – CČN Domžale - Kamnik, ki bo povezala Domžale z Malo Loko, in gradnja brvi čez Homško mlinščico v Mali Loki. V prihodnjem letu se načrtuje gradnja poti od farme Ihan do Bišč, ki bo povezala celotno pot ob Kamniški Bistrici, od Kamnika do Dola pri Ljubljani,« je povedal župan Dragar. V Kamniku je problematičen predvsem del poti v Šmarci za podjetjem Menina. Kdaj bo urejen? »Občina Kamnik je v sodelovanju z Direkcijo za vode pripravila projekt za izboljšanje poplavne varnosti, v okviru katerega bo na tem delu zgrajena interventna pot, ki bo omogočala vzdrževanje struge Kamniške Bistrice, sočasno pa se bo lahko uporabljala kot rekreacijska os oziroma večnamenska pot za kolesarje in pešce. To je približno 800 metrov, ki jih moramo izvesti za dokončno sklenitev rekreacijske osi z občino Domžale, in sicer se bo to zgodilo po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Ob tej priložnosti pa bi pohvalil tudi Ali bo pot od Kamnika do Dola Občino Domžale, ki tako kot mi velipri Ljubljani povezana že priho- ko napora in tudi finančnih sredstev dnje leto? Glavni namen pohoda pa vlaga v urejanje protipoplavnih ukreni le hoja in sproščeno druženje, tem- pov,« je povedal župan Slapar. žini poti uredili gorsko-kolesarski poligon Šumberk, na Viru ob otroškem igrišču je novi Park japonskih češenj, medtem ko na nasprotnem bregu nastaja nov prostor za sprostitev. Na Homcu zaključujejo z urejanjem tematske Vilinske poti po Homški učni poti. V Kamniku trenutno urejajo kolesarsko povezavo od Kamnika skozi Mekinje do Godiča, ki večinoma poteka ob reki Kamniški Bistrici (po njenem levem bregu). Kolesarska povezava, ki bo zaključena letos poleti, je dolga 3,2 kilometra, od tega je 2,6 kilometra novogradnje. V nadaljevanju bodo tukaj urejena tudi počivališča in informativne table. več tudi opozarjanje na možnosti za izboljšavo in neprekinjeno povezavo Poletno čarobno mesto in Slamnikarski sejem Junijski večeri so že prijetno poletno topli in nas kar vabijo ven, na sprehod v park, na hladno osvežitev, na druženje s prijatelji. Letos smo združili moči in s Slamnikarskim muzejem skupaj pripravili zanimivo in barvito dvodnevno dogajanje v Slamnikarskem parku. V petek, 10. junija, zvečer so nas dodobra ogreli fantje iz zasedbe Help! A Beatles Tribute. Ob večnih uspešnicah legendarnih Beatlesov je uživala velika množica obiskovalcev. Nadaljevali so domači Flirrti s svojimi hiti. Naslednji dan, v soboto popoldan se je v park po dveh letih vrnil Slamnikarski sejem z bogato ponudbo na stojnicah, ponudbo slamnikov, modno revijo, kotičkom za najmlajše … Pestro dogajanje za vse generacije se je nadaljevalo s koncertoma Batista Cadillac in MRFY. Hvala vsem za obisk! Občina Domžale Foto: Jure Ogrin v soboto, 25. junija 2022, ob 20. uri ob pomniku državnosti v parku pod Močilnikom v Dobu, nato pa v Letnem gledališču Dob. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale vas vabi v soboto, 25. junija 2022, ob 19. uri, na slavnostni dvig slovenske zastave ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v Slamnikarski park ob Občini Domžale. Modre novice Foto: Daša Kankaraš Zares čarobno vzdušje v Slamnikarskem parku 4 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Konceptualne rešitve prenove letnega gledališča Studenec V Poletnem gledališču Studenec je v sredo, 25. maja 2022, potekalo odprtje razstave konceptualnih rešitev prenove segmentov tega gledališča, ki so ga v zimskem semestru 2021/2022 pod mentorstvom predavatelja Benjamina Hafnerja izdelovali izredni študentje 3. letnika Fakultete za dizajn. Brezskrbno poletje Ob zvokih trenutno najbolj popularnih slovenskih glasbenih skupin so v začetku junija odmevale melodije v našem Slamnikarskem parku. Kot nekakšna uvertura v poletje, ki prihaja. Čez dan smo se lahko skrivali v senci slamnikov in bili deležni krasnega programa tradicionalnega Slamnikarskega sejma, ki je v Domžale privabil lepo število obiskovalcev. Poletje je torej tu. Še pred koncem šolskega leta smo zato, tradicionalno najboljšim učencem, podelili priznanja in darilo za njihov trud. Verjamem, da se tako šolarji kot tudi njihovi starši že veselite zasluženih počitnic. Brezskrbni poletni čas je pred nami in izkoristite ga v zavetju družine in dobrih prijateljev, za nepozabna skupna doživetja, nova prijateljstva in dragocena znanja. Poletje je asociacija za sprostitev, polnjenje baterij in druženje. Odpravili se bomo proti morju, hribom in drugim prijetnim koncem naproti, ter ob lepih in toplih dnevih vsaj malce pozabili na svoje skrbi. Sproščamo pa se lahko tudi v domači občini, veliko idej in predstavitev za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov najdete v poletnem biltenu Kje bom preživljal poletne počitnice, ki je dostopen na spletni strani Visit Domžale. Raziskujemo lahko tudi naše zelene oaze in se hladimo ob Kamniški Bistrici. Prav tako nas čaka izjemno gledališko poletje, polno čustvenih trenutkov in izjemne glasbe v Poletnem gledališču Studenec. Kulturni dom Franca Bernika v Češminovem parku, tako, kot je že v navadi, pripravlja kino v parku, kjer si lahko ogledate projekcije filmov in to seveda brezplačno. V letošnji poletni sezoni smo h klasičnemu sobotnemu dogodku Kuhna na plac dodali še večerno, ki je velika uspešnica, in veseli me, da se lahko tudi na tak način družimo v središču mesta. V naši občini torej dogaja. Veliko je društev, organizacij in posameznikov, ki pripravljajo raznovrstne vsebine – od športnih pa vse do kulturnih. Želim vam, da vsak izmed vas najde tisto, ki mu je najbolj pisana na kožo. Želim vam lepo, mirno in brezskrbno poletje! Župan Občine Domžale Toni Dragar Pri iskanju rešitev prenove so se študentje ukvarjali tako s funkcionalno kot oblikovno problematiko obstoječega gledališča ter skušali z neinvazivnimi posegi ustvariti dialog med novim in starim. Njihovi razstavljeni projekti, ki bodo na ogled do konca septembra, razkrivajo možnosti dodajanja tistih arhitekturnih in oblikovnih elementov, objektov in prostorskih rešitev, ki bi obstoječe gledališče dodatno nadgradile. Odprtja razstave, ki je sovpadal z letošnjim začetkom poletnega kulturnega festivala Studenec 2022, so se udeležili župan Občine Domžale Toni Dragar, podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar, častni občan in predsednik KD Miran Jarc Škocjan Lojze Stražar, dekanja in redna profesorica Fakultete za dizajn Nada Matičič, višji predavatelj Fakultete za dizajn Benjamin Hafner, študentje, ki so sodelovali na tem projektu, in ostali gostje. Program je povezovala Špela Prenar, za glasbeno popestritev odprtja razstave pa so poskrbeli Kvatropirci in pevka Nika Osolin. Zbrane je najprej nagovoril župan Toni Dragar, ki je povedal, da Občina Domžale ima posluh za to edinstveno letno gledališče, saj je že v preteklosti z raznimi investicijami poskrbela, da ima to gledališče ustrezno infrastrukturo za kvalitetno izvajanje programov in seveda, da je to prijeten prostor, da se v njem lahko nastopajoči kot gledalci počutijo prijetno. »Temeljito sem si pogledal vaše predloge, kako bi prenovili letno gledališče. Veselil me, da je toliko čudovitih idej, za katere vam iskreno čestitam. Vesel bom, če bo v prihodnosti kakšna vaša ideja tudi realizirana,« je še povedal župan. Projektov, ki so jih pripravili študentje Fakultete za dizajn, je bil vesel tudi Lojze Stražar, častni občan in predsednik KD Miran Jarc Škocjan, ki je povedal, da je bil presenečen, ko je izvedel, da bodo pripravili projekte konceptualnih rešitev prenove in da je tudi povabljen, da jim poda kakšno svojo idejo. Ob tej priložnosti je se zahvalil županu in Občini Domžale, da jim vsa leta stojijo ob strani in da si želi, da bi tako ostalo tudi naprej. »Najprej bi se rada zahvalila Občini Domžale za povabilo, saj nas večkrat povabijo k sodelovanju pri adaptacijah, iskanju različnih rešitev … Nam to zelo veliko pomeni. Ena izmed vizij in strategij Fakultete za dizajn je, če je le mogoče, da se študentje pri realizaciji, v ogledu realnih problemov, spopadajo s projektnimi rešitvami. Ogledala sem si vse projekte. Sem izjemno presenečena, kako ste razvijale svoje bogate ideje, da bi vse tukaj izkoristile istočasno, pa tudi intimo nekega gledališča. Povedati moram, da vam je to fantastično uspelo. Ravno zaradi takšnih projektov smo deležni največjih svetovnih nagrad,« je v uvodu svojega nagovora dejala Nada Matičič, de- kanja in redna profesorica Fakultete za dizajn. V nadaljevanju je povedala še, da je strategija njihove fakultete in vzgoja njihovih mladih talentov takšna, da sledijo ciljem agende 2030: »Da izkoristimo avtohtone priložnosti, avtohtone materiale, s čim manjšo porabo energije in seveda, da vdihnemo v naravo tisto malo dodano vrednost, ki prinaša končnemu uporabniku zadovoljstvo. Iskreno bi čestitala vsaki sodelujoči študentki posebej in seveda mojemu kolegu Benjaminu Hafnerju.« Benjamin Hafner, višji predavatelj Fakultete za dizajn in mentor študentom pri tem projektu, je v uvodu svojega govora poudaril, da so takšne idejne zasnove, ki jih večkrat vidimo na razstavah, najboljše zasnove. Danes namreč ni biroja, ki bi nek projekt delal pol leta, kot so ga sami, in ki bi imel na njem 15 kreativnih glav, ki bi razmišljale in se istočasno pogovarjale. Iz tega namreč nastajajo vizije. Prostor namreč nastane iz glave. V nadaljevanju je povedal, da so v zadnjih letih naredili več različnih projektov na območju občine Domžale in vsi ti projekti izkazujejo močno identiteto kraja. »Poletno gledališče Studenec je eno izmed redkih gledališč na prostem v osrčju narave s prelepimi pogledi v naravno okolico in na Kamniške Alpe. Postavljeno je ob rob gozda in deluje kot vmesni povezovalni člen oziroma šiv med naravnim – gozdnim in grajenim – vaškim. Že stari Grki so iskali sporočilo arhitekture, ki vedno zraste iz samega prostora oziroma sledi sozvočju narave. Njihova gledališča so se vedno oblikovala na nagnjenih terenih, iz katerih je sledila logična posledica nastanka amfiteatra, ki je sledilo topografiji terena. Študenti so se pri prenovi ukvarjali tako s funkcionalno kot oblikovno problematiko obstoječega gledališča ter skušali z neinvazivnimi posegi ustvariti dialog med novim in starim. Projekti tako razkrivajo možnosti dodajanja tistih arhitekturnih in oblikovnih elementov, objektov in prostorskih rešitev, ki bi obstoječe gledališče dodatno nadgradile. Skratka, nastal je nabor idej za nadaljnje razmišljanje, kaj vse se lahko tukaj zgodi. Hvala vsem sodelujočim študentkam, dekanji, fakulteti, Občini Domžale ter mag. Renati Kosec, ki se je pred leti povezala za nami in brez katere teh projektov in nagrad ne bi bilo,« je še povedal Benjamin Hafner. Za zaključek so avtorice, študentke 3. letnika izredni, Aliia Iusupova, Ana Mlinar, Brina Ana Lukič, Iva Berendijaš, Julija Kern, Anastasija Andreeska, Kristina Stepan, Nika Korez Meh, Tjaša Bolčina, Urška Laznik, Vesna Čas in Evita Čelesnik zbranim predstavile svoje razstavljene rešitve konceptualne prenove Poletnega gledališča Studenec. Miha Ulčar Foto: arhiv Občine Domžale 60. obletnica mature V petek, 10. julija je praznovalo osemintrideset maturantov Srednje tehnične usnjarske in galanterijske šole Domžale. Leta 1962 so zaključili šolanje na Srednji tehnični usnjarski in galanterijski šoli v Domžalah, ki se danes imenuje Srednja šola Domžale – Šola, ki mi je blizu. Enajst izmed njih je šolo tudi tokrat počastilo s svojim obiskom, in čeprav je od njihove mature minilo že šest desetletij, se nekdanji sošolci na obletnicah srečujejo še danes. Jubilejni maturantje so se zbrali pred Srednjo šolo Domžale, kjer so jim najprej pripeli nageljne. Srečanje je bilo prisrčno. Dijaki srednje šole so naredili špalir, skozi katerega so, na povabilo ravnatelja Srednje šole Domžale mag. Primoža Škofica, pospremili maturante jubilante do učilnice, kjer so imeli predstavitev in krajšo slovesnost. V uvodu so zapeli maturantsko Gaudeamus Igitur, zatem pa je vse zbrane pozdravil Mišo Burger: »Danes je lep dan. Danes je praznik, saj praznujemo šestdesetletnico mature. Mature, ki smo jo opravili v Domžalah leta 1962. Dovolite mi, da se z minuto molka spomnimo na naše preminule sošolce.« Zatem je povabil Metko Zupanek, glavno organizatorko srečanja maturantov jubilantov, da je podala nekaj arhivskih zgodb in nezgod. Metka Zupanek je s projekcijo obudila in prikazala lepo število arhivskih posnetkov iz srednješolskega življenja, obdobja 1958–1962 na Srednji tehnični usnjarski in galanterijski šoli v Domžalah. Tako so pokazali slike prvih diplomantov in predavateljev. Kar nekaj slik je tudi posvečenih športnikom, ki so bili nadvse uspešni v njihovem obdobju šolanja. Skupina samih asov, ki so prebivali v internatu, ki ga več ni, na njegovem mestu pa je zdaj MGC Bistrica. Njihov razred je bil športu zelo predan. Imeli so košarkarja, pokojnega Jožeta Naberšnika, visokega dva metra, ki je igral za Ilirijo, za zimske športne igre usnarijade in šuštarijade, zbrani iz vse Slovenije, z usnjarskih tovarn so se dobivali pod Storžičem ali pa na Ljubelju in v Kranjski Gori, kjer so se v tekmovanjih zelo dobro odrezali. Tudi v šahu so bili odlični, kjer so imeli šahovskega mojstra Stanojeviča. Udeleževali so se šole v naravi. So bili zadnja generacija, ki je ‘pokopala cvek v trugi’. V sprevodu so nesli krsto skozi Domžale s častno stražo ter jo ob koncu vrgli v kanal, poln vode. Tretji letniki, ki so hodili za njimi, pa so jo morali izvleči na suho in jo shraniti za naslednjo maturo. Luštno in lepo je bilo tiste čase. Metka Zupanek je prikazala lepo število arhivskih posnetkov iz srednješolskega življenja. Mišo Burger se je zahvalil ravnatelju Srednje šole Domžale mag. Primožu Škoficu ter mu podaril grb ob šestdesetletnici mature in kožo, na kateri so napisani vsi živi in preminuli maturantje iz leta 1962. S to gesto želijo, da ima šola spomin na njih usnjarje, na njih maturante. Ravnatelj Srednje šole Domžale mag. Primož Škofic se je zahvalil za dragoceno darilo: »Spoštovane maturantke in spoštovani maturantje, res vas je lepo videti. Vsako leto začnemo na ta način maturantske plese. Najprej zapojemo Gaudeamus Igitur, zatem pa tudi zaplešemo. Ko je gospa Metka predstavila te lepe spomine, se človeku utrne marsikatera solza. To so res dragoceni in lepi spomini. Zelo občudovanja vredno je, da po šestdesetih letih še praznujete svojo šestdesetletnico mature. Vi šole niste obiskovali v tej stavbi, ker je bila zgrajena pozneje. Je pa naslednica šole, v katero ste hodili vi. Tako letos obeležujemo 75 let od ustanovitve vaše in zdajšnje šole. Šola se je skozi leta precej spreminjala, izobraževalni programi so prihajali in odhajali. Pred dobrimi dvajsetimi leti smo zaključili z zadnjimi usnjarji, kjer so dobili naziv galanterijski tehnik ...« Maturante je prišel pozdravit tudi domžalski župan Toni Dragar, ki je izpostavil, da je izredno lepo, da ohranjajo spomin na tako pomemben dan v njihovem življenju in obujajo te najlepše spomine. Miro Pivar Foto: Vido Repanšek letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 5 iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Zaključene investicije in investicije v izvajanju V Radomljah je zaključena srednja etapa rekonstrukcije Opekarniške ceste, po kateri je že stekel promet. Na novo je urejen odsek lokalne Opekarniške ceste od Opekarne do OPPN Opekarniška v dolžini približno 270 m z asfaltiranim voziščem, pločnikom širine 1,2 metra ob enem robu ceste, na nasprotnem delu ceste pa je utrjeno cestišče. Poleg tega so na tem delu prestavljeni nadtalni hidranti, urejeni so meteorni kanal, elektro ter drugi vodi in javna razsvetljava. Rekonstrukcijo je izvajalo podjetje Lavaco, d. o. o. Zaključeni sta tudi Poljska pot v Domžalah in cesta Brdo pri Ihanu, kjer je bila zaključena izvedba meteorne kanalizacije. V poletnih mesecih nadaljujemo z izvajanjem regionalne kolesarOd 24. 6. (od 16.00) do 26. 6. 2022 (do 20.00) je predvidena popolna zapora občinske javne ceste (Ljubljanska cesta) od križišča z regionalno cesto Želodnik–Domžale do križišča s Sejmiško ulico v dolžini približno 30 metrov. Zapora se izvede po elaboratu začasne prometne ureditve št. 242/22, ki ga je izdelalo podjetje Gorenjska gradbena družba, d. d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj zaradi izgradnje regionalne kolesarske povezave Domžale–Ljubljana (IV. faza). Poleg tega bo v terminu od 24. 6. do 10. 7. 2022 izvedena tridnevna delna zapora državne ceste Želodnik–Domžale zaradi preplastitve vozišča v sklopu gradnje kolesarske povezave (IV. faza). V središču mesta poteka gradnja enopasovnega krožišča. Drugo krožišče nastaja v Zaborštu. notranjimi deli. Hkrati z gradnjo doma bomo uredili tudi dostopno cesto do objekta. Na Podrečju še v juniju JKP Prod­ nik, d. o. o., začne obnovo komunalne Na domu krajanov v Študi začenjamo z zunanjo ureditvijo Zaključena je srednja etapa rekonstrukcije Opekarniške objekta in notranjimi deli. ceste. infrastrukture, v drugem delu nadaljuje Občina Domžale z obnovo ceste. ske povezave Domžale–Ljubljana. pasovnega krožnega križišča v in Krumperške ceste pod ŠumberV poletnih mesecih začenjamo Naložbo poleg Občine Domžale so- Domžalah na križišču Ljubljan- kom, potekajo vzdrževalna dela v tudi z rekonstrukcijo ceste na Kofinancirata Evropska unija iz Evrop- ske, Kamniške in Masljeve ceste. javno korist. V skladu z Občinskim ličevem. Po koncu šolskega leta sleskega sklada za regionalni razvoj in Na gradbišču je še vedno vzposta- prostorskim načrtom investitor gra- di obnova strehe na Osnovni šoli Republika Slovenija. Venclja Perka v Domžalah in uredivljena druga faza zapore dela Lju- di krožišče. Ministrstvo za infrastrukturo – bljanske ceste, promet trenutno poNa domu krajanov v Študi smo tev betonske ograje. Občina Domžale Direkcija Republike Slovenije za in- teka v smeri Domžale–Kamnik. odstranili gradbeni oder, začenjaFoto: Vido Repanšek frastrukturo izvaja gradnjo enoV Zaborštu, v križišču Kopališke mo z zunanjo ureditvijo objekta in Predstavnice slovenske cheerleading reprezentance na sprejemu pri županu V sredo, 15. junija, je župan Toni Dragar sprejel štiri predstavnice slovenske cheerleading reprezentance. Dekleta so zastopala Slovenijo na ICU svetovnem cheerleading prvenstvu 2022, ki je potekalo od 20. do 22. aprila letos v Walt Disney World Resortu v Orlandu na Flori­ di v ZDA. Mladinska in članska performance cheer reprezentanca sta tako Sloveniji prvič v zgodovini priplesali skupinsko medaljo v pom kategoriji. Dosegle so zares izjemen rezultat, članice so osvojile srebrno medaljo v konkurenci štirinajstih držav, mladinke pa bronasto v konkurenci osmih držav. Cheer zveza Slovenije je v reprezentanco sprejela štiri reprezentantke iz dveh društev, ki delujejo v občini Domžale: Občina Domžale je pooblaščenemu investitorju JKP Prodnik, d. o. o., izdala dovoljenje za poseg v občinsko javno cesto zaradi investicijsko-vzdrževalnih del na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju na naslednjih odsekih: - Podrečje–Dob, od križišča z Litijsko ulico, do mostu prek vodotoka Mlinščica (v dolžini 400 m) – popolna zapora, - JP 571281 Podrečje od stac 0 m do stac. 115 m – popolna zapora, - JP 571282 Podrečje od stac 0 m do stac. 67m – popolna zapora, - JP 571283 Podrečje od stac 0 m do stac. 350 m – popolna zapora, - Litijska ulica od stac 0 m do stac. 350 m – delna zapora, Na omenjenih odsekih se dovoli sprememba prometnega režima v času od 27. 6. do 27. 9. 2022 od 7.00 do 17.00. Izvajalec del je Prenova – Gradbenik, d. o. o. - mladinska performance cheer re- leg tega je vsaka v svojem društvu treprezentanca: Brina Udovč in Maša nirala tudi tri- do štirikrat na teden. Orehek (obe ŠD Sovice) in Veliko dela stoji za tem, da na kon- članska performance cheer re- cu iz vaje nastane izjemna točka in si prezentanca: Karmen Gerič (ŠD prisluži medaljo na svetovnem prvenSovice) in Eva Kapus (ŠKD Leaders). stvu. Ni tako enostavno, kot na prvi Župan Toni Dragar je dekleta pogled izgleda, ampak če imaš trdno sprejel in z njimi poklepetal o nji- voljo in si malo organiziraš čas, se vse hovih uspehih, izjemnem dosežku da,« so povedale Karmen, Eva, Brina na svetovnem prvenstvu, o življe- in Maša. S seboj so prinesle tudi menju, šolanju in prostem času, ki ga dalje, na katere so zelo ponosne. ne ostane prav veliko, ter o vlože»V Domžalah imamo veliko števinem trudu, ki ga dekleta vlagajo vsak lo društev, tudi na plesnem področju dan, da bi dosegle svoj cilj. Povedale smo močni, in kot vidimo danes, uspeso, da gre za neke vrste način življe- šni v najrazličnejših kategorijah. Vernja. »Za reprezentanco smo trenirale jamem, da se v naši občini najde šport vse vikende, od oktobra do aprila, ko za vsakogar. Po sistemu sofinancirasmo odšle na svetovno prvenstvo, po- nja pomagamo mladim, kolikor se da. V Domžalah obstaja približno 27 športnih panog, okrog 80 športnih društev, v trenažni proces je vključenih več kot 7000 mlajših športnikov. Ob vseh vaših uspehih vam čestitam in sem zares vesel ob vašem dosežku in zgodovinskem uspehu slovenske performance cheer reprezentance,« je zaključil župan in jim ob koncu sprejema podelil simbolična darilca. Leta 2020 je Strokovni svet Republike Slovenije za šport performance cheer sprejel kot kategorizirano panogo. S srebrnim odličjem na letošnjem svetovnem prvenstvu so si tekmovalke v članski kategoriji priplesale status vrhunskih športnic, kar je neverjeten uspeh, o katerem se bo v slovenskem prostoru govorilo še dolgo časa. Maša Orehek, Brina Udovč, Eva Kapus in Karmen Gerič na sprejemu pri županu Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale Radio 1 in Deželak junak Tudi letos je ekipa Radia 1 skupaj z Miho Deželakom potovala po Sloveniji. Prišla je tudi v Domžale Štart akcije je bil na Bledu in ob koncu prvega dne se je ekipa ustavila tudi v Domžalah. Njegov cilj je bil, da v desetih dneh prekolesari Slovenijo in s pomočjo poslušalcev zbira denar za počitnice otrok, ki živijo v težkih razmerah. Marsikdo sploh še nikoli ni bil na morju, stopil vanj, kaj šele plaval. In Deželak je ponovno dokazal, da zmore in tako je omogočil nepozabne počitnice malim sončkom. V Domžalah se je ob tem dogodku zbrala množica ljudi, za glasbo je poskrbela skupina Imset, zbrane pa je iz potujočega studia nagovoril tudi podžupan Marjan Ravnikar, ki je Deželaku podaril pravi domžalski slamnik, ki ga je posebej zanj pripravila Ana Cajhen. Hvala vsem, ki ste pomagali s svojimi prispevki. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Podžupan Marjan Ravnikar je Deželaku podaril domžalski slamnik. 6 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si SMUČANJE ME SPREMLJA VSE ŽIVLJENJE MIHA KOSEC, AVTOR ALMANAHA SD DOMŽALE »Smučanje in sneg sta mi prirasla k srcu in duši že v otroštvu,« je v Almanah SD Domžale z naslovom Smučanje v Domžalah skozi čas napisal njegov avtor Miha Kosec, ki ga danes predstavljam predvsem kot avtorja omenjene knjige, čeprav seveda brez kratke predstavitve njegove življenjske in delovne poti ne gre, kakor ne gre brez njegovega prispevka k razvoju smučanja in športa na splošno na našem območju. prostovoljno delo najdemo pri ureditvi trim steze, srečujemo vas v športni zvezi, pa tudi pri nekaterih drugih aktivnostih, ki niso povezane s športom, kot je aktivnosti v Ajdi in na področju pravic izgnancev. Le kje ste našli čas za vse, kako so z vami sodelovali domači? Vse povsod me je spremljala velika odgovornost, da kar prevzamem, tudi naredim. Pa velika pripadnost, tudi zvestoba, posebno Smučarskemu društvu Domžale, ki smo jo čutili vsi, ki smo v njem delali. Se mi zdi, da je tovrstne pripadnosti in odgovornosti v društvih danes manj. K delu na področju smučanja sem pritegnil ženo Silvo, pa tudi obe dekleti. Lahko rečem, da je bilo smučanje način našega življenja in da je to, seveda v manjši meri, tudi danes. Vera Vojska Foto: Iztok Dimc T ako sva najin pogovor začela z datumom njegovega rojstva: 28. september 1934 v Mengšu, kjer se je rodil v družini očeta Filipa, tesarja, in mame Terezije, gospodinje, ki je bila ena od številnih tedanjih šivalk slamnikov, ter v družbi brata in dveh sester. V prijetnem otroštvu je bilo veliko druženja z vrstniki, manjkalo ni niti otroških iger. Na smuči je po zaslugi strica Franca Bokaliča, kolarja iz Mengša, ki je izdeloval tudi smuči, stopil pri štirih letih, pri šestih letih pa ga je oče vpisal v Sokol. Namesto sprejemnega izpita je naredil stojo na glavi, po letu vadbe pa je uspešno po dolgem preskočil konja in se tako zapisal športu, ki ga spremlja še danes. Kaj je bilo značilno za čas po vojni? Druga svetovna vojna je zaznamovala tudi moje otroštvo. Med spomini pa je tudi dobro smučanje enega od nemških zobozdravnikov iz župnišča v Mengšu v začetku vojne, ki sem ga kot otrok občudoval in ga skušal tudi posnemati. Čas po drugi svetovni vojni je bil čas udarniškega dela, obnov dvoran in igrišč, v Mengšu smo otroci pod vodstvom Iva Liparja začeli graditi tudi atletski stadion pod Gobavico in izkope za plavalni bazen pod Lizenkovo gazjo. Bil sem član tedanjega Fizkulturnega društva, pozneje TVD Partizan Mengeš, kjer je bila zelo popularna orodna telovadba. Sam sem bil najbolj uspešen na drogu in rad sem tekmoval. Posebej uspešni smo bili tudi na tedanjih regijskih tekmovanjih. Seveda smo vsi pozimi predvsem smučali. Ukvarjali smo se s smučarskim tekom, pa alpskim smučanjem, tudi skakali smo. Moj rekord je bil 17 metrov. Smučanja smo se učili drug od drugega, Gobavica je bila zelo primeren teren za vsakovrsten smučarski šport. Iz tega obdobja se spomnite tudi nekaterih profesorjev, ki so imeli pomembno vlogo pri razvoju smučanja na našem območju in ste jih posebej omenili tudi v almanahu, v spominu pa imate tudi srečanji s slovenskim športnima velikanoma: Stankom Bloudkom in Mirom Cerarjem. Posebej rad omenjam profesorja Milana Merharja iz tedanje Nižje gimnazije. Z njegovim prihodom se je smučanje na našem območju zelo razširilo. Vesel sem, ker je prva fotografija v Almanahu prav s tečaja učiteljev smučanja na Staniče- Nikoli nisem delal za priznanja, sem jih bil pa vesel, saj pričajo, da mojega dela ljudje niso pozabili, da sledovi prizadevanj in sadovi dela ostajajo. Posebej so mi priznanje pomenili zadovoljni mladi smučarji in njihovo veselje ob uspehih, saj jih je velikokrat vzpodbujalo, da so bili še bolj prizadevni in odgovorni do sebe in družbe. vi koči iz leta 1931, ki se ga je med drugimi udeležil prof. Milan Merhar ter nato svoje znanje posredoval naprej. Hvala še enkrat njegovi hčerki Marjeti, por. Vodnik, ki nam je za objavo odstopila fotografije. Spomnim se tudi profesorja Antona Bukovca, ki je pozimi omogočal smučarske tečaje na Menini planini, kjer smo dijaki nižje gimnazije kot pionirska brigada čistili planinske pašnike. Kmalu po vojni smo otroci in mladinci pod vodstvom Doreta in Maksa Oražma zgradili 19-metrsko smučarsko skakalnico. Tu smo veliko skakali in se usposabljali za sodnike za smučarske skoke, pa tudi teke in alpsko smučanje. Poznejšo željo, da zgradimo 45-metrsko skakalnico na Zaloki smo povezali s strokovnjakom za gradnjo skakalnic Stankom Bloudkom, ki sem ga od skakalnice v Selu - Šinkov Turn s kolesom pospremil do terena bodoče skakalnice. Tudi Stanko Bloudek je bil s kolesom. Žal ta skakalnica ni bila zgrajena. Iz tega obdobja pa se spomnim tudi srečanja z Mirom Cerarjem, našim znamenitim orodnim telovadcem in olimpionikom. Srečala sva se v letni šoli za vaditelje orodne telovadbe v Mozirju, kjer sem kot član TVD Partizan Mengeš pridobil naziv prednjak. Sledi vaših prizadevanj še danes najdemo tudi v zgodovini športa in rekreacije v Mengšu. Na TVD Partizan, zdaj Športno društvo Partizan Mengeš, njegove člane in članice ter številne prijatelje v Mengšu me še danes veže veliko spominov, saj sem bil v društvu vaditelj, pozneje načelnik, štiri leta pa tudi predsednik društva. Športniki smo veliko nastopali v Mengšu, Domžalah tudi številnih drugih krajih, ter na vseh zletih – posebnih prireditvah, ki jih je pripravljal Partizan. Veselili smo se uspehov v mnogobojih, odbojki, atletiki, nogometu in seveda smučanju. Prav na slednje me vežejo posebno lepi spomini. Posebno rad se spomnim tekmovanja, ki smo ga imenovali: Rašiška kombinacija: veleslalom na Dobenu in v Mengšu, tek do skakalnice in skoki na 10-metrski skakalnici v Mengšu z alpskimi smučmi. Nepozabno! Poroka z gospo Silvo je pomenila selitev v Radomlje, pozneje v Domžale, tudi novo službo v tedanji Kemični tovarni, dokončanje strojne fakultete in aktivno vključitev v novo športno sredino – v Smučarsko društvo Domžale, ki ste mu zvest še danes. Res je, bil sem med ustanovnimi člani Smučarskega društva Domžale, ustanovljenega 4. januarja 1965, ki sem mu zvest še danes. V njem sem opravljal vrsto funkcij, med njimi bil tudi več let predsednik društva. Veliko lepih spominov se je nabralo v vseh teh letih. Med njimi se zelo rad spominjam skupne selekcije Domžale, Mengeš, Kamnik, ki je v obdobju med letoma 1982 in 1991 vzgojila najboljše mlade alpske smučarje tega območja, med njimi tudi udeležensko zimskih olimpijskih iger Barbaro Brlec. To je bilo tudi obdobje najštevilčnejšega članstva, saj je na smučarske tečaje vozilo kar 11 avtobusov. Od ustanovitve Smučarskega društva Domžale se z vašim delom srečujemo pravzaprav na vsakem njegovem koraku, od organizacije vadbe, tekmovanj in prireditev, športnih uspehih, prizadevanjih za vsaj osnovne pogoje za smučanje v občini in okolici, pa življenju v klubu, kjer ste organizirali tudi znamenite sejme, plese in druge prireditve. Ob tem pa ste se razdajali tudi v delu v TVD Partizan, kjer vaše Na uspešno delo vas spominjajo številna priznanja vse od občinskega priznanja za življenjsko delo na področju športa do zlatega priznanja Športne zveze Domžale, še občinska priznanja TKS, TVD Partizan, tudi zlata Bloudkova značka. Kaj vam pomenijo? Nikoli nisem delal za priznanja, sem jih bil pa vesel, saj pričajo, da mojega dela ljudje niso pozabili, da sledovi prizadevanj in sadovi dela ostajajo. Posebej so mi priznanje pomenili zadovoljni mladi smučarji in njihovo veselje ob uspehih, saj jih je velikokrat vzpodbujalo, da so bili še bolj prizadevni in odgovorni do sebe in družbe. Obvezo za pisanje almanaha ste podali na skupnem sestanku oziroma družabnem srečanju Smučarskega društva Domžale v letu 2001. Vedno držite svoje obljube? Če jih ne morem, jih ne dam. O almanahu sem sprva razmišljal kot o biltenu že pred omenjenim sestankom. Ko pa sem začel z zbiranjem gradiva, sem kar kmalu ugotovil, da bo gradiva dovolj za kroniko društva, za pregled razvoja smučanja, in nato je bil sprejet dogovor. Bil sem vesel, ko so se zbrani strinjali z menoj in bili nad idejo navdušeni. Celo odbor smo sestavili, ki pa kar ni našel časa, da bi se resno lotil dela, zato sem se sam spravil k delu. Najprej sem porabil vse podatke, s katerimi sem razpolagal o delu v smučarskem društvu in dogajanjih okoli njega. V arhivu je sicer kdaj pa kdaj kaj manjkalo, vendar mi je kar šlo. Ko je bila kronika praktično napisana, sem želel pred njo v almanahu predstaviti kar pestro zgodovino smučanja in njen začetek na Domžalskem, vse od medvojnega časa do današnjih dni. Večkrat ste povedali, da brez pomoči hčerke Polone Almanaha ne bi bilo? letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si čaju na Staničevi koči. Zbrali smo zelo veliko fotografij, pri katerih izboru, oblikovanju in prelomu so mi predvsem pomagali Pavla Bonča, Milan Dedič in hči Polona, s spomini pa tudi ostali. Ob tem naj povem, da se človek včasih kar malo čudi, kako v spominu ostajajo dogodki in ljudje, s katerimi si bil skupaj pred desetletji. Se ti zdi skoraj nemogoče, pa je. Seveda ne, sam sem se namreč zbiranja gradiva lotil ročno – s svinčnikom, vse gradivo pa je pozneje hči Polona računalniško uredila. Lahko rečem, da brez nje ne bi šlo. Kar predstavljam si, kako bi vedno znova in znova prepisoval, ko je bilo treba vnašati popravke, fotografije, nove podatke, podpise k fotografijam in podobno. Lahko rečem, da bi se dela zanesljivo lotil računalniško, če bi ga še enkrat in ne bi več toliko razmišljal o tem, kako internet in vse ostalo, povezano s sodobnostjo, ni najbolj primerno za razvoj civilizacije. V uvodu h knjigi, za katero ste povedali, da je nastajala 18 let, pišete, da v začetku ni bilo prav lahko, da je bilo kar nekaj težav z iskanjem informacij v arhivu, ki je bil mestoma precej neurejen. Ste njeno pisanje vzeli v delo vsak dan, ste si zapisovali, kaj vam še manjka, ste ob njej obujali spomine in jo dopolnjevali tudi s pogovori s člani in članicami kluba, morda tudi z vsebino člankov, ki ste jo našli v domžalskem glasilu Občinski poročevalec in Slamnik ter v drugih poročilih? Pravzaprav sem izkoristil prav vsa gradiva, ki so bila na razpolago, kot osnova pa mi je služil bogat osebni arhiv. Dobrodošli so bili pogovori s člani društva, ki so pomagali tako s spomini kot fotografijami, kar nekaj podatkov sem dobil v Smučarski zvezi Slovenije, Športnem arhivu Slovenije in Univerzitetni knjižnici. V začetku sem se pisanja loteval skoraj vsak večer. In če se je pri pisanju pokazala večja luknja pomanjkanja gradiva. Kako ste reševali tovrstne težave? To se sicer ni zgodilo velikokrat, ampak včasih pa. Najprej smo skušali zadevo rešiti v pogovorih z ostalimi člani in članicami, ki so imeli morda več informacij kot sam, potem pa, tudi z njihovim sodelovanjem, smo dogodek oblikovali tako, da je bila informacija resnična, kot smo se je pač spomnili, nikoli pa si nismo ničesar izmišljevali. Kako vam je uspelo pridobiti toliko fotografij, ste imeli kakšne težave s podpisi? Vesel sem, da je v Almanahu toliko fotografij. Pri njihovem zbiranju je sodelovalo več kot 40 ljudi, ki smo prispevali več sto fotografij. Vsak s svojimi fotografijami in spomini, ki so našli mesto v knjigi. Posebej moram omeniti najstarejšo fotografijo iz leta 1931, ki jo je, poteg drugih, prispevala hči prof. Merharja Marjeta, por. Vodnik. Na njej je skupina zelo priznanih predvojnih učiteljev smučanja in pedagogov na te- Ko se človek sprehaja po podatkih v Almanahu, se mu zdi skoraj nemogoče, kako v več kot petih desetletjih zbrati toliko podatkov imen, priimkov, ur opravljenega dela, prireditev ipd. Ni bilo lahko, ampak so odraz resnično opravljenega dela, tudi pripadnosti smučarskemu društvu, odgovornosti, ki jo je vsak sprejel, ko se je vanj vključil in opravljal katero od številnih funkcij. Ob tem je bilo edino pomembno, da je bilo dogovorjeno delo opravljeno in tudi s številkami zapisano. Res pa je, da včasih ni bilo lahko. Ko je v društvu sodelovalo 53 učiteljev in nekaj sto otrok, si lahko le predstavljate, kako odlično smo bili organizirani in pripravljeni pripravljati vsa poročila, da smo ob posameznem občnem zboru lahko potegnili črto in vse številčno ovrednotili. Ob tem pa naj povem, da je bil eden izmed problemov ta, da so bili v arhivih posamezniki zapisani le z začetnico imena in priimkom, kar je povzročalo kar precej težav, a smo jih uspešno rešili. poletni sameznikov, smo otroke usmerjali in marsikoga tudi pripeljali med vrhunske tekmovalce. Danes si težko brez, reciva, računalnikov predstavljamo zbrati toliko podatkov za posamezno leto, jih shranjevati kar pet desetletij in obenem ne pozabiti vsega, kako je uspelo, da so za vedno ostali zabeleženi podatki o posameznih sekcijah: učiteljska, sodniška, tekaška, komisija za množičnost, gospodarska sekcija, delo posameznih tekmovalnih vrst … Kot že rečeno, smo vsi skupaj delali odgovorno, si tudi pomagali, če je bilo treba, pri pripravi poročil, predvsem pa se trudili, da je bilo delo opravljeno. In če vsi mislimo tako, potem res ni bilo težko. Je pa tudi res, da sem imel pri končnem oblikovanju podatkov veliko pomoč hčerke Polone, že omenjenega Milana Dediča, med drugimi številnimi, vsem iskrena hvala, pa naj omenim tudi Marka Hrena in Rada Igliča. Bil ste pravzaprav kar dolgo obdobje starosta, učitelj z dušo in srcem tako smučarjev, kot vseh ostalih trenerjev, sodnikov, vodij tečajev in organizator, tudi predsednik, in večkrat sem prebrala, da so člani in članice ob različnih poročilih zapisali: Hvala, da sem bil lahko zraven. Kaj vam to pomeni? Veliko, lahko bi rekel tudi vse. Še danes smo prijatelji, se med seboj spoštujemo, nikoli ni bil problem pomagati drug drugemu. Nadomestiti koga, če ga ni bilo. Med nami je bilo iskreno tovarištvo, želja, da mladim omogočimo smučanje, jim polepšamo počitnice; da pomagamo tudi pri drugih tekmovanjih, v šolah v naravi, da sodelujemo, kjer so nas potrebovali. Vselej sem rad delal v Smučarskem klubu Domžale. Nikoli mi ni bilo težko pomagati, kjer je bila moja pomoč potrebna. Posebno vesel pa sem bil, da so bili podobno kot sam, klubu pripadni tudi člani in članice vseh generacij, ki so bili pripravljeni predvsem s prostovoljnim delom, srčnostjo in veseljem delati v društvu ter se veseliti naših skupnih uspehov. Tudi na predstavitvi Almanaha smo se pogovarjali, kako zbrani podatki kažejo na uspešnost Smučarskega društva Domžale in kako je bilo pravzaprav zelo malo obdobij, ko vam ni šlo. Kaj je bilo najpomembnejše za uspešno skupno delo? Rad se spominjam skupnega dela, v katerem sem vedno znova ugotavljal, kako veliko so člani in članice pripravljeni v društvu narediti s prostovoljnim delom, saj smo zagotavljali le pokrivanje najnujnejših materialnih stroškov. Pravzaprav si plačeval članarino, da si lahko delal. Iskali smo načine, da bi se kar najbolj približali mladim, ki so žeNa kratko bi vaše življenje lahko leli smučati. Ne morem, da ne bi ocenila kot smučanje ali drugače omenil Maje Mali, ki nam je s svo– smučanje je vaše življenje. jo kemično čistilnico sredi DomSpremlja vas vse življenje, tudi žal pravzaprav omogočala navezadanes? vo stikov z bodočimi smučarji in še marsikaj. Res smo ji lahko hvaležni. Šport, predvsem smučanje, rad pa Bili pa so tudi drugi, ki so radi dese spomnim tudi svojega udejstvolali z nami. vanja v TVD Partizan, me je res zaznamovalo za vse življenje in tudi Največja dragocenost, lahko danes je še moje veliko veselje, pozapišem, vašega Almanaha je sebej turno smučanje, ki je že pred na stotine imen in priimkov, ki desetletji postalo moja velika ljubev spominih njihovih nosilcev zen. Včasih smo iskali najlepše poostajajo za vedno. Kako ste ligone za turno smučanje v visokonavadno prišli do mladih? gorju, danes se rad povzpnem malo V povezavi z učitelji oziroma profenižje do Kamniškega sedla, Posorji telesne vzgoje, s katerimi smo kljuke, Viševnika in se imam lepo, zelo uspešno sodelovali pri vkljuupam, da še kar nekaj časa. Najraje čevanju otrok v smučarske tečasem v naravi, nekaj časa mi vzameje – tako v Kranjski Gori in drugod jo tudi čebele in vrt. Lepo mi je. kot doma na Postovki in v bližini. Spoštovani gospod Miha Kosec. Številčni mladi so tudi omogočali, Hvala za prijazen pogovor, ki tudi da smo med njimi našli uspešnejohranja številne spomine na Smuše, čeprav to ni bila naša osnovna čarsko društvo Domžale, na katenaloga. Želeli smo namreč priljubirega ste ponosni vi in vsi, ki so imeli ti smučanje vsem, zato smo tudi pri čast, da so lahko delali z vami. Totekmovanjih gledali, da niso bile le vrstne spomine pa bi lahko našli tri medalje, hkrati pa smo ob upotudi na drugih področjih vašega števanju hitrosti in drugih sposobdela, na področju športa in rekrenosti, talenta, pa tudi njihove želje acije, kjer ste, enako kot pri smupo vključevanju v tek, alpsko smučanju, pustili neizbrisne sledočanje ali skoke, usmerjali mlade ter ve in življenje marsikoga obogatise skupaj z njimi, pa tudi starši veli s športom in rekreacijo, za kar selili njihovih uspehov. Skupaj s so vam neizmerno hvaležni. Želim trenerji, za katere imam samo povam, da vam vaša vitalnost omogohvale in znajo oceniti možnosti poči še veliko prijetnih trenutkov. ❒ KINO julij BILO JE NEKOČ V SRBIJI 1.|9.|23. julij drama / Belfast / režija in scenarij: Kenneth Branagh / igrajo: Caitríona Balfe, Judi Dench, Jamie Dornan, Ciarán Hinds, Colin Morgan, Josie Walker, Jude Hill / 2021, Velika Britanija / 97’ Belfast, 15. avgust 1969. Devetletni Buddy na lastni koži doživlja naraščajoče nasilje in nevarnost sektaškega konflikta v Belfastu na Severnem Irskem. Ko se okoli njegove, nekoč mirne delavske soseske, širijo naraščajoči nemiri, Buddy po svojih najboljših močeh poskuša razumeti dogajanje - navsezadnje mora biti nekdo odgovoren za to, da so ljudje prisiljeni bežati s svojih domov. Zdaj se mora Buddyjeva družina soočiti s skoraj nemogočo odločitvijo, ki bo spremenila njihovo življenje: ostati ali začeti pakirati? SONČNI ZATON 5.|12.|29. julij drama / Sundown / režija: Michel Franco / scenarij: Michel Franco / igrajo: Tim Roth, Charlotte Gainsbourg, Iazua Larios, Henry Goodman, Albertine Kotting McMillan, Samuel Bottomley / 2021, Mehika, Švedska, Francija / distribucija: Fivia / 83’ Neil in Alice Bennett sta člana premožne družine, ki z mladima Colinom in Alexo dopustujeta v Acapulcu. Lenobne počitnice prekine nujen klic, zaradi katerega se morajo nemudoma odpraviti domov. Ko prispejo na letališče, jim Neil pove, da je pozabil potni list in da bo ujel naslednji let … Večkrat nagrajeni režiser Michel Franco, znan po pronicljivih in provokativnih študijah posameznikov in družb pod pritiskom, spremlja Tima Rotha na eksistencialnem popotovanju pod žgočim mehiškim soncem. THOR: LJUBEZEN IN GROM 8.|16.|22.|27. julij akcijska pustolovščina / Thor: love and thunder / režija: Taika Waititi / scenarij: Stan Lee, Jennifer Kaytin Robinson / igrajo: Chris Hemsworth, Natalie Portman, Christian Bale, Matt Damon, Melissa McCarthy, Russell Crowe / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 119’ Thor bo soočen z najtežjim potovanjem do sedaj. Podal se bo namreč na pot iskanja notranjega miru. A Thorovo upokojitev prekine galaktični morilec, poznan kot »Gorr the God Butcher«, ki si želi uničiti vse bogove. Thor se bo moral pri soočenju z njim obrniti na pomoč Valkyrie, Korga in svoje bivše dekle Jane Foster, ki, na Thorovo veliko presenečenje, nepojasnjeno naekrat upravlja z njegovim čarobim kladivom, Mjolnirom in to enako, kot on sam. Skupaj se podajo v neznano avanturo, da bi odkrili razloge za Gorrovo maščevanje in ga ustavili preden bo prepozno. ZGODBA MOJE ŽENE 15.|20. julij romantična drama / A feleségem története / režija: Ildikó Enyedi / scenarij: Ildikó Enyedi, po romanu Milána Füsta »Zgodba moje žene: zapiski kapitana Störra« / igrajo: Léa Seydoux, Gijs Naber, Louis Garrel, Sergio Rubini, Jasmine Trinca / 2021, Madžarska, Italija, Nemčija, Francija / 169’ Dvajseta leta prejšnjega stoletja. Jakob Störr, kapitan tovorne ladje, prijatelju oznani, da se bo poročil s prvo žensko, ki bo vstopila v kavarno. Prikaže se Lizzy … Režiserka Ildikó Enyedi pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi oči moža, ki se obupano trudi razumeti svojo ženo, skrivnostno Francozinjo v podobi Lée Seydoux. Sodobna različica legende o letečem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na večno tavanje po sedmih morjih. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, 1230 Domžale blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si online.kinodomzale.si spletni kino z najboljšimi filmi iz udobja domačega kavča 8 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii tema meseca V DOMŽALAH JE ZAŽIVEL CENTER ZA DUŠEVNO ZDRAVJE ODRASLIH Potrebe na področju duševnega zdravja so vedno večje in prav je, da so te storitve čim bolj dostopne. Duševno zdravje je pomembno v vseh obdobjih življenja in ima lahko velik vpliv na kvaliteto življenja. Število ljudi, ki iščejo pomoč zaradi psihičnih stisk, se je v zadnjih letih povečalo, epidemija koronavirusa pa je k temu še dodatno prispevala. nje z običajnimi težavami. Slednje je razumeti v smislu stranskega produkta tako kampanj osveščanja kot prisotnosti obravnave duševnih motenj v sodobni kulturi – nekateri ljudje se težko sprijaznijo že z običajno zaskrbljenostjo ali pričakovanim oziroma ustreznim slabim počutjem,« je pojasnila mag. Rajapakse. Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek V primeru psihičnih težav je treba odreagirati pravočasno V Zdravstvenem domu Domžale se zavedajo omenjene problematike ter potreb občank in občanov, ki se znajdejo v psihični stiski in potrebujejo pomoč oziroma obravnavo. S tem razlogom so si zadnjih nekaj let prizadevali, da bi program duševnega zdravja odraslih umestili v splošni dogovor zdravstvenih storitev ter ga s tem približali občankam in občanom občin, ki jih pokriva domžalski zdravstveni dom ter še nekaterim okoliškim občinam. Konec maja so v Domžalah uradno odprli Center za duševno zdravje odraslih, ki je začel delovali decembra 2021. Težave v duševnem zdravju se lahko zgodijo komurkoli, saj se vsi soočamo s hudimi stresnimi situacijami in življenjskimi krizami Duševno zdravje zajema preplet naših misli, čustev in doživljanja. Kaže se skozi pozitiven odnos do sebe, drugih in sveta ter uspešno soočanje z izzivi vsakdanjega življenja. Kadar pa se oseba težko sooča s težavami, ima težave s samopodobo, spanjem ipd., pa govorimo o težavah v duševnem zdravju. Težave v duševnem zdravju se lahko zgodijo komurkoli, saj se vsi soočamo s hudimi stresnimi situacijami in življenjskimi krizami. Od različnih dejavnikov pa je odvisno, kako posameznik reagira na krizo. Na težave se lahko odzovemo z jezo ali žalostjo, nekateri se zaprejo vase, drugi imajo težave s spanjem ali apetitom, nekateri postanejo nasilni ali se zatečejo k drogam ali alkoholu. Center za duševno zdravje odraslih zagotavlja celostno obravnavo duševnega zdravja odraslih V ponedeljek, 30. maja, so v Domžalah uradno odprli Center za duševno zdravje odraslih (CDZO), ki zagotavlja celostno obravnavo duševnega zdravja odraslih iz občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica, Trzin, Kamnik, Komenda in Dol pri Ljubljani. Center je začel delovati v decembru 2021 in se nahaja na Kamniški cesti 19 c, v prostorih nove stavbe, ki je pred Avtocentrom Kosec. Nasvete in pomoč v tem centru lahko poiščete posamezniki, ki se soočate s psihičnimi stiskami zaradi težavnega vsakdana, kot tudi tisti, katerih težave na tem področju spremljajo že leta. Prav tako lahko pridete po nasvet vsi tisti, ki ste v skrbi za duševno zdravje svojih najdražjih. Obravnava v tem centru je usmerje- Vodja Centra za duševno zdravje odraslih Katarina Barbara Štrukelj in direktorica ZD Domžale Renata Rajapakse ob slavnostnem odprtju centra na v okrevanje – zmanjševanje oziroma boljše obvladovanje bolezenskih težav, izboljšanje funkcioniranja ter posledično izboljšanje kakovosti življenje in zadovoljstva z njim. Da bi v Domžalah izvajali takšen program, so si prizadevali več let ne psihologije, specializant klinične psihologije in psiholog, socialna delavka in delovna terapevtka. S takšnim centrom želijo povečati dostopnost strokovne pomoči vsem, ki se srečujejo s težavami v duševnem zdravju znotraj katere multidisciplinaren zdravstveni tim bolnike obravnava v domačem okolju – takšno obravnavo zagotavljamo tudi v Centru za duševno zdravje odraslih.« Število klinično pomembnih težav v duševnem zdravju se je v zadnjih letih povečalo O novem Centru za duševno zdrav- V zvezi z namenom takšnih cen- Mag. Rajapakse nam je povedala, da je odraslih in njegovem namenu trov nam je mag. Rajapakse poja- pri svojem delu opažajo, da se je v smo se pogovarjali z mag. Renato snila, da centri za duševno zdrav- zadnjih letih povečalo število paciRajapakse, dr. med., spec., direkto- je kot oblika organizacije sledijo so- entov, ki iščejo pomoč zaradi psirico Zdravstvenega doma Domžale, dobnim načelom obravnave težav v hičnih stisk, epidemija koronaviruki nam je povedala, da so si za ta- duševnem zdravju, ki predvideva- sa pa je k temu še dodatno prispevakšen center prizadevali zadnjih ne- jo premik obravnave težav v dušev- la. Po njenih besedah je treba razlokaj let: »V letu 2018 smo se poveza- nem zdravju v skupnost – v lokalna ge nujno iskati v tem, da se je števili z Nacionalnim inštitutom za jav- okolja, kjer ljudje živijo in delujejo: lo klinično pomembnih težav v duno zdravje (NIJZ), jim večkrat pred- »Namen Centra za duševno zdrav- ševnem zdravju povečalo – povečala stavili potrebe na našem področju je je povečati dostopnost strokovne se je osveščenost v zvezi z duševnim in možnosti za uresničitev tega pro- pomoči vsem, ki se srečujejo s teža- zdravjem, zmanjšala se je stigmagrama pri nas. Prek združenja zdra- vami v duševnem zdravju ter zago- tizacija, povečala se je dostopnost vstvenih zavodov smo si z dobrimi tavljati hitro in strokovno obravna- služb. Enako tako moderni temutemeljitvami več let prizadevali in vo duševnih motenj v odraslosti ter po življenja zahteva hitro razrešikončno v letu 2021 uspeli umestiti s tem omogočiti kar najhitrejše okre- tev stisk, dovoljuje manj časa in pota program v splošni dogovor zdra- vanje. Čeprav je center namenjen nuja manj podpornih možnosti, da vstvenih storitev.« obravnavi vseh duševnih motenj, je bi se nekatere težave razrešile brez posebna pozornost usmerjena v naj- strokovne pomoči. »Opažamo, da je V centru delo opravljajo bolj ranljivo skupino – v ljudi s hudo epidemija sprožila klinično pomembrazlični odlični strokovnjaki in ponavljajočo se duševno motnjo, nejše težave predvsem pri tistih, kaV nadaljevanju so aktivno pristo- ki imajo zaradi bolezenske oškodo- terih težave so bile že pred epidemipili k iskanju ustreznih prostorov vanosti težave na številnih podro- jo blago izražene – pogosto se srein uspeli pridobiti v najem odlične čjih funkcioniranja in so se v prete- čujemo z zaskrbljenostjo za telesno nove prostore, ki so jih v sodelova- klosti zaradi tega pogosto vračali v zdravje in depresijo, pri ženskah pa nju z lastnikom v celoti prilagodi- psihiatrično bolnišnico ali pa so bili z izgorelostjo, ki je nastopila (ali se li potrebam delovanja novega cen- celo nastanjeni v socialno-varstve- je razkrila) v spremenjenih delovnih tra. Z dobrimi delovnimi pogoji, sti- ne ustanove. Kot odgovor na težave razmerah. Po šestih mesecih delovamulativnim in prijaznim delovnim te skupine se je v svetu in v zadnjih nja centra opažamo tudi, da del priokoljem, so po besedah mag. Raja- dveh desetletjih tudi pri nas razvila tiska na našo obravnavo predstavlja pakse pridobili odlične strokovnja- skupnostna psihiatrična obravnava, znižana toleranca ljudi za spopadakinje in strokovnjake za delo v njihovem centru. V Centru za duševno zdravje odraslih Domžale obravnavo izvajajo: zdravniki, speciali- Odprtja novega Centra za duševno zdravje odraslih se je udeležil sti psihiatrije, diplomirane medi- tudi podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar, ki je poudaril, da cinske sestre s posebnimi znanji je vesel, da je center aktiven in upa, da bo tistim, ki tovrstno pomoč na področju psihiatrije in dolgole- potrebujejo, dobro služil. tnimi izkušnjami, specialist klinič- Pogosto se zgodi, da se posameznik zaradi različnih razlogov znajde v psihični stiski, ker pa ne odreagira pravočasno, se stiska še bolj poglablja. Se pravi, da moramo v takšnih primerih odreagirati pravočasno in poiskati pomoč. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kdaj je tisti pravi čas, da se odzovemo ali da bližnjemu, ki se znajde v psihični stiski, svetujemo, da se obrne za pomoč za obravnavo v centru za duševno zdravje odraslih. »Vsi ljudje imamo v življenju boljše in slabše dneve, boljša in slabša obdobja. Enkrat nam gre vse zlahka, smo bolj optimistični, bolj spočiti in bolj družabni. Spet drugič pa moramo za naše dnevne opravke vložiti več truda, volje in energije. Vse to so normalna nihanja. Če pa pride do tega, da neka težava ali sprememba v našem doživljanju, počutju ali čutenju začne vplivati na naše dnevno funkcioniranje in le-ta traja več kot 14 dni, je to že znak, da se lahko pričenja bolezen ali pa se stiska stopnjuje v tolikšni meri, da potrebujemo še dodatno pomoč,« je obrazložila mag. Rajapakse in v nadaljevanju poudarila, da je treba stopiti v stik s strokovnjaki vedno, kadar se pojavi samomorilna ogroženost, vedno, kadar je zaradi duševne bolezni ogroženo življenje posameznika ali njegovih bližnjih. Takrat namreč ni časa za čakanje, treba je reagirati takoj in takoj stopiti v stik z ustreznimi službami. Stik s centrom za duševno zdravje lahko direktno naveže kdorkoli Stik s centrom za duševno zdravje Domžale lahko naveže kdorkoli, se pravi posameznik s težavami v duševnem zdravju ali hudo stisko, njegovi sorodniki in bližnji, osebni zdravnik, CSD, patronažna služba, drugi strokovni delavci … Mag. Rajapakse pravi, da za pogovor v tem centru napotnica ni potrebna. Center za duševno zdravje odraslih Domžale, ki je na Kamniški cesti 19 c, je odprt za nove stike vsak dan med 8. in 12. uro ter 14. in 18 uro, najbolje preko telefonske številke 01 724 51 41, kjer v pogovoru naredijo osnovno oceno težav in nujnosti, ter se dogovorite za nadaljnjo obravnavo. Prav tako jim lahko pišete na elektronski naslov cdzo@zd-domzale.si. Temelj vsake zdrave družbe smo duševno in telesno zdravi ljudje – pogumno torej pri reševanju vsakodnevnih stisk, s katerimi se sooča večina izmed nas. ❒ letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 9 občinski svet slamnik@kd- dom zale. si 23. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Domžalske občinske svetnice in svetniki so se v četrtek, 16. junija 2022, sestali na 23. redni seji Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri so obravnavali deset točk dnevnega reda, med drugim so obravnavali in sprejeli tudi rebalansa proračuna za leti 2022 in 2023. 2023 in potrdil Načrt razvojnih programov za obdobje od 2023 do 2026. V Uradnem vestniku Občine Domžale je objavljeno besedilo Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2023 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna in obrazložitve posebnega dela proračuna. Miha Ulčar Foto: Vido Repanšek S ejo, ki je potekala v sejni sobi Občine Domžale, je vodil župan Toni Dragar. Svetniki so v uvodu najprej sprejeli zapisnik 22. redne seje in potrdili predlagani dnevni red. Določitev vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2023 Volitve in imenovanja Občinski svet Občine Domžale je ob začetku seje potrdil Boštjana Deželaka, izvoljenega na lokalnih volitvah 18. 11. 2018, za člana Občinskega sveta Občine Domžale za preostanek mandatne dobe. V nadaljevanju je Občinski svet Občine Domžale izdal soglasje, da se za odgovorno urednico javnega glasila Slamnik za obdobje petih let imenuje Špela Čarman, ki je bila izbrana na javnem razpisu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale; objavljen je bil v Slamniku maja letos. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2022 in Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2023 – skrajšani postopek Gradivo o rebalansu proračuna za leti 2022 in 2023 je svetnikom predstavila mag. Marjeta Podpeskar Omahen, vodja Oddelka za finance in gospodarstvo, ki je povedala, da je namen rebalansa obeh proračunov v štirih točkah: uskladiti vrednost projektov s pričakovanimi inflacijskimi gibanji – pritiski na cene (predvsem na večjih projektih); presoja realnosti izvedbe v določenem času, če bo možno določene projekte izpeljati; povečanje materialnih stroškov občinske uprave in javnih zavodov v lasti občine; presežki v letu 2021 in zamik dveh ključnih projektov – gradnja prizidka Zdravstvenega doma Domžale in garažne hiše ter odplačilo kredita. V bilanci prihodkov in odhodkov se prihodki proračuna v letu 2022 povečujejo iz 34.141.457 evrov na 34.635.457 evrov. Povečujejo se tudi odhodki proračuna, in sicer iz 43.664.645 evrov na 44.652.065 evrov. V računu finančnih terjatev in naložb sprememb nismo evidentirali. V računu financiranja so evidentirali načrtovano delno poplačilo glavnice posojila, ki ga občina odplačuje UniCredit Bank Slovenija, d. d. Znesek dodatnega poplačila znaša 1.506.517 evrov. V predlogu rebalansa proračuna za leto 2023 se celotni prihodki proračuna povečujejo za 158.000 evrov in po rebalansu znašajo 32.111.279 evrov. Povečujejo se tudi odhodki, in sicer za 577.122 evrov in po rebalansu znašajo 37.186.932 evrov. V sprejetem proračunu Občine Domžale za leto 2023 so načrtovali proračunski primanjkljaj v višini 4.656.531 evrov, po rebalansu proračuna pa ga načrtujejo v višini 5.075.653 evrov. V nadaljevanju je potekala pestra razprava, med drugim je mag. Branko Heferle (LMŠ) povedal, da sam ne more glasovati za predloga rebalansov proračuna za leti 2022 in 2023, in sicer zaradi več razlogov. Med drugim se z rebalansom proračunov ugotavlja, da določene načrtovane projekte ne bodo mogli izpeljati zaradi tega, ker Občina Domžale še ne razpolaga z nekaterimi zemljišči. Izpostavil je tudi postavko gradnja prizidka zdravstvenega doma in garažne hiše, ki se zmanjšuje. Ob tem je dejal, da si svetniki zaslužijo obrazložitev, kakšni so razlogi za zmanjšanje te postavke in kakšni so naslednji koraki v zvezi s to investicijo. Matej Oražem (LMM) je v razpravi povedal, da v zvezi s povečanimi materialnimi stroški občinske uprave in javnih zavodov v lasti občine niso vključeni vsi javni zavodi in da po njegovih informacijah nekateri zavodi s strani občinske uprave niso bili povprašani glede povečanja materialnih stroškov, prav tako jim z rebalansom proračuna ne namenjajo več finančnih sredstev. V nadaljevanju je Oražem izpostavil tudi povečanje finančne vrednosti investicije izgradnje prizidka k zdravstvenemu domu in gradnje garažne hiše. Povedal je, da je z nekaterimi svetniki že ob potrjevanju projekta izpostavil, da je vrednost zelo velika, kot odgovor pa so takrat dobili, da vsebuje morebitno povečanje cen na trgu. Po njegovih besedah je bilo ob potrjevanju projekta rečeno, da so pomislili na vse možne potrebe zdravstvenega doma. Pol leta po tem pa so svetniki seznanjeni, da zdravstveni dom potrebuje 600.000 evrov za nakup dodatnih prostorov na drugi lokaciji. Oražem je predlagal, da se ta projekt ustavi, novelira in se namesto garažne hiše naredi dodatne prostore, ki jih potrebuje zdravstveni dom. V razpravi je sodeloval tudi mag. Tomaž Deželak (SDS), ki je v zvezi z nakupom dodatnih prostorov ZD Domžale povedal, da gre za investicijo, ki jo bo ta javni zavod financiral s presežkom prihodkov nad odhodki, se pravi z lastnimi sredstvi. Ob tem je spomnil, da so nekateri javni zavodi v preteklosti na ta način že investirali v določene projekte. Na odgovore svetnikom je odgovarjala tudi mag. Renata Rajapakse, direktorica ZD Domžale, ki je med drugim obrazložila razloge za povečanje njihovih potreb po novih pro- storih, saj so v zadnjem obdobju na podlagi potreb začeli izvajati nekatere dodatne zdravstvene programe. Po razpravi je župan povedal, da bodo pred glasovanjem o osnovnem sklepu najprej glasovali o dveh amandmajih, in sicer je amandma št. 1 predlagala občinska uprava, amandma št. 2 pa je pripravilo in vložilo pet podpisanih svetnikov. V nadaljevanju je Občinski svet Občine Domžale je sprejel naslednja amandmaja k Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2022: Amandma št. 1 V Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2022 – skrajšani postopek se na področju 13 - Promet, prometna infrastruktura in komunikacije, na proračunski postavki 132102 – Ukrepi za povečanje varnosti prometa, zagotovijo sredstva na NRP 13201 – Poligon za varno vožnjo, konto 4204 v vrednosti 50.000 evrov. Sredstva se zagotovijo tako, da se na področju 13 – Promet, prometna infrastruktura in komunikacije, zniža proračunska postavka 132101 – Zimska služba, konto 4025, za 50.000 evrov. Amandma št. 2 V Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2022 – skrajšani postopek se na področju 19 – Izobraževanje, na proračunski postavki 193116 Materialni stroški in oprema osnovnih šol, vzpostavi nov NRP – Najem mobilnih učilnic za OŠ Roje, konto 4026 v višini 30.000 evrov. Sredstva se zagotovijo tako, da se na področju 13 – Promet, prometna infrastruktura in komunikacije, zniža proračun- Vrednost višine točke za obračun nadomestila za zazidana stavbna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča se ne spreminja. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2023 znaša 0,00158 evra. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2023 znaša 0,10298 evra. Sklepa se uporabljata od 1. 1. 2023 dalje. Boštjan Deželak ska postavka 132101 – Zimska služba, konto 4025 za 30.000 evrov. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2022 z obema amandmajema in potrdil Načrt razvojnih programov za obdobje od 2022 do 2025. V Uradnem vestniku Občine Domžale je objavljeno besedilo Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2022 ter tabelarični del splošnega in posebnega dela proračuna in obrazložitve posebnega dela proračuna. Občinski svet Občine Domžale je sprejel naslednji amandma k Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2023. Amandma: V Odloku o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2023 – skrajšani postopek se na področ­ju 19 – Izobraževanje, na proračunski postavki 193116 Materialni stroški in oprema osnovnih šol, vzpostavi nov NRP – Najem mobilnih učilnic za OŠ Roje, konto 4026 v višini 50.000 ev­ rov. Sredstva se zagotovijo tako, da se na področju 13 – Promet, prometna infrastruktura in komunikacije, zniža proračunska postavka 132101 – Zimska služba, konto 4025 za 50.000 evrov. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora DŽ-79 – prva obravnava Jure Košutnik, vodja Oddelka za urejanje prostora, je v obrazložitvi gradiva povedal, da ta OPPN ureja del ožjega centra mesta Domžale, ne zajema pa območja tržnice in zdravstvenega doma. Namen tega OPPN-ja je, da za to območje uredijo osrednje mestne javne površine. Po sprejemu tega odloga v prvi obravnavi pa bo sledila tudi 30-dnevna javna razgrnitev in javna obravnava. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora DŽ-79 v prvi obravnavi in ga posredoval v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Gradivo se javno objavi na spletni strani Občine Domžale in v prostorih Občine Domžale. Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se objavi na spletni strani Občine Domžale. V nadaljevanju seje je Občinski svet Občine Domžale sprejel Dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za leti 2022 in 2023, Odlok o imenovanju ulice v naselju Hudo v prvi obravnavi, sklep o določitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Domžale ter obravnaval delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2021. Na koncu pa so sledila še svetniška vprašanja, pobude in predlogi. ❒ Vabljeni na vodeni ogled z jamarji po pravljično-doživljajski poti | sobota 9. julij • ob 10. uri • Češminov park 10 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si Adam Ravbar 1593 Grad Krumperk, Baja jama in Tabor nad Ihanom nas spominjajo na težke čase turških vpadov na naše ozemlje. Celo stoletje so bili naši kraji kov iz okolice Doba. Ti so se še posebej izkazali v boju. Na bregu narasle Kolpe do našli truplo Hasan Paše Predojevića in ga pokopali z vojaški- Na strokovni ekskurziji krepili medosebne odnose v timu Skoraj vsak, ki sliši ime Goli otok, naprej pomisli na surovo plat hrvaške zgodovine, vendar se je ekipa zaposlenih v Domu upokojencev Domžale na lastne oči prepričala, da je otok izjemno zanimiva turistična destinacija, polna skrivnosti preteklosti. Tja so se odpravili v okviru strokovne ekskurzije na temo sodelovanja in pomena odnosov v timu, saj je uspešno timsko delo pogoj za vzpostavitev dobrega odnosa tudi s stanovalci v domu. Ti čutijo enotnost in povezanost zaposlenih ter njihovo medsebojno pomoč. Da bi se izognili gneči na cesti in mejnem prehodu, so se izpred doma odpravili v zgodnjih jutranjih urah. Čas na avtobusu so izkoristili za izvedbo strokovnega dela dogodka. Ob spremljanju zanimivih in vedno aktualnih vsebin so hitro prispeli do nekdanjega Titovega mostu, ki se danes imenuje Krški most. Po prihodu v mesto Krk in kratkem sprehodu po marini so se povzpeli na streho ladjice, ki jih je po prijetnem soncu peljala proti Golemu otoku. »Bolj sproščeno druženje in tkanje pomembnih medosebnih vezi med zaposlenimi v običajnem delovnem procesu zaradi obilice dela in razlik v delovniku velikokrat ni možno, na strokovni ekskurziji pa smo imeli odlično priložnost, da se po dolgem obdobju, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, spet podružimo,« je povedala mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale. »Zadnji dve leti sta bili za vse zaposlene precej težki Konjenica pred gradom Krumperk iz leta 2019 izpostavljeni roparskim pohodom mi častmi. Turki so truplo ponoči izkopali in ga prekopali v Banjaluko. janičarjev, poturčenih kristjanov. Dne 22. junija bo minilo 429 let Tam zdaj stoji mošeja. Grad Krumperk še danes daje viod velike bitke za trdnjavo Sisak. Vojaško pomoč trdnjavi Sisak so zbi- dez vojaškega objekta, namembnost rali Deželni stanovi, takratna oblast. pa se je skozi zgodovino spreminjaVitez Adam Ravbar je bil poveljnik la. Babja jama je zdaj bolj znana kot Kranjske konjenice, ki je odločilno arheološka postojanka, ime pa izvipripomogla k zmagi nad Turki. Po- ra iz časa turških vpadov. Ob turški moč cesarske vojske trdnjavi Sisak nevarnosti so se ženke z otroki skrije štela 5000 mož, število turških na- vale v jami. Tabor nad Ihanom so padalcev se ocenjuje na 50.000 mož. zgradili naši predniki na lastno poRavbarjevi konjeniki so bili pose- budo. Zanimivo je, da tedanja oblast bej izbrani z vse dežele Kranjske. Za- ni podpirala take obrambne pobude pisi pripovedujejo, da je Ravbar s se- preprostega kmečkega življa. boj v bitko povedel okoli 50 konjeniAleš Stanislav Stražar Mednarodna jamarska akademija za mlade Dom upokojencev Domžale je dom, v katerem bivajo in delajo srčni ljudje. in delovno zelo naporni, sproščeno preživljanje časa v morskem vzdušju pa nas je opomnilo, da smo ljudje, ki nas je sprva povezalo delo, znotraj tega okvira pa so se razvila tudi prava prijateljstva.« Po pristanku v zalivu je vlakec zaposlene popeljal po otoku. Sprehodili so se po zapuščenih stavbah, ki so jim razkrile vsaj majhen del preteklosti, ki jo skriva otok. Po odličnem kosilu, na katerem so razvajali vseh pet čutov, so se z ladjico odpravili na otok Grgur. Tam se nahajajo stavbe nekdanjega ženskega zapora, ki pa so manj številčne kot na Golem otoku. Izjemen prizor je udeležencem srečanja pričarala srnjad, močno vajena turistov, zaradi česar so se ji najbolj pogumni lahko zelo približali. Tudi morje je bilo prijetno toplo in osvežitev je bila po sonca polnem dnevu več kot dobrodošla. Počasi se je bližal čas odhoda z otoka. Na plovbi nazaj na kopno so se zaposleni prek iger za krepitev skupinskega duha še dodatno spoznali in se še bolj povezali, kar bo pozitivno vplivalo na njihovo povezanost tudi na delovnem mestu. »Sveže okolje nam je vsem dobro delo in lepo je bilo družiti se s sodelavci v brezskrbnem, poletnem dnevu, s soncem in nasmehi na naših obrazih. Vsi komaj čakamo na naslednjo skupno avanturo,« je po vrnitvi domov povedala Petra Pekolj, delovna terapevtka v domžalskem domu upokojencev. Vrtenje pedal k Mariji za zahvalo, zase in skupnost Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale deluje v javnem interesu na področju varovanja jam. Društvo deluje na prostovoljni osnovi, osnovni namen združevanja jamarjev pa je raziskovanje jam. Del aktivnosti društva posvečamo organizaciji jamarske šole za odrasle, redno izvajamo jamarsko šolo za otroke od 10 do 15 let. Slovenija je ‘zibelka’ speleologije in tudi jamarstva. Upravičeno smo ponosni na raziskanost naših kraških jam. V času do 14. do 20. avgusta bo v organizaciji Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale in Ukrajinske jamarske zveze potekala druga Mednarodna jamarska akademija za mlade (International Speleological Academy for the Yung). To je dodaten program za otroke, ki so v sezoni 2021/22 redno obiskovali jamarsko šolo. Naše popotovanje po slovenskih jamah bo potekalo od Hude luknje pri Velenju do obiska jam na domžalsko-moravškem osamelem krasu. Obiskali bomo poleg naravnih jam na Krasu tudi dve večji turistični jami na Krasu. Program bo potekal vsak dan od 8.00 do 20.00, spali pa bomo doma. Opremo bo zagotovilo društvo. Pristojbina je 150 evrov. Prijave zbira vodja akademije Aleš Stanislav Stražar, 041 909 949 in na e-naslov: jamarski.dom@gmail.com. Mlada jamarka iz Ukrajine Veliko ljudi in skupin se ob koncu šolskega leta želi zahvaliti za vse prejete darove in sadove. Zato poromajo k Mariji Pomagaj na Brezje. Tudi pri Družinski katehezi Domžale smo to storili b soboto, 11. junija, skupaj z župnikom Klemenom Sveteljem, vendar smo k Mariji poromali s kolesi. Pridružilo se nam je tudi nekaj župljanov iz naše župnije. Vstati je bilo treba precej zgodaj, saj smo iz Domžal štartali ob 3. uri zjutraj. Seveda tega podviga nismo mogli začeti brez molitve s priprošnjo za srečno pot. Nekaj romarjev se nam je pridružilo tudi na poti. Zbralo se nas je od otrok in mladih, ki so si pot popestrili z glasbo in narekovali ritmični tempo, do staršev in starejših. Kljub različnim zmogljivostim smo delovali kot skupina in drug drugega tudi počakali. Pot nas je vodila mimo Mengša do Vo- dic, mimo Valburge ob Savi do Kra- želeli dan izkoristiti za druženje in nja. Tam smo še malo gnali pedala kolesarsko raziskovanje Gorenjske, in dočakali prvi postanek v Naklem, seveda z zasluženim kosilom. V tem malo neobičajnem dnevu kjer smo se tudi okrepili z malico iz kolesarke torbe. Pot smo nadalje- odmeva predvsem zagnanost manjvali do Podbrezij, kjer so nas čaka- ših otrok, ki so vztrajno kolesarili li malo bolj resni klanci, vendar se brez pritoževanja. Otroci zmorejo venismo dali, saj želja priti do konca liko več, kot si mislimo. Poleg tega nam je dajala moč. In ker smo bili odmeva tudi priložnost za dolge pores neutrudni, smo cilj dosegli eno govore ob vrtenju pedal ter tako še uro pred sveto mašo ob 7. uri. Tako globlje spoznavanje drug drugega. da je ostal še čas za prijeten klepet s Vsekakor je kolesarjenje na Brezje tistimi, ki so se nam na Brezjah pri- nepozabna izkušnja, saj ko premadružili z avtomobili. Sledila je sve- gaš samega sebe in svoje izgovore, si ta maša, kjer smo se zahvalili za vse bogato poplačan z intenzivnimi tredoživeto v tem šolskem letu ter pri- nutki v dnevu in s ponosom, da si v poročili Mariji vse naše drage, ki so zahvalo, zase in skupnost, ki ji pripaostali doma. Po maši smo si vzeli daš, naredil nekaj drugačnega, nekaj čas tudi za kratko srečanje z Družin- veličastnega. Drugo leto se gotovo sko katehezo iz Preske, ki je na Brez- tega romanja udeležimo v še večjem številu, saj bo navdušenje tistih, ki jah imela duhovni vikend. Nekateri kolesarji so se odločili smo šli na to pot, še dolgo odmevalo. Liana Bider za pot domov z avti, nekateri pa smo letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 11 novice slamnik@kd- dom zale. si Ko se v ustvarjanju združita zakonca Mija in Božo Stupica »Zakaj nekdo, ki ni pesnik, izda pesniško zbirko?« si je ob izidu pesniške zbirke Le objem vprašanje zastavila avtorica Mija Stupica in v nadaljevanju odgovorila: »Mislim, da sem to naredila z željo, da sebe in morda še koga opogumim za tri stvari, za katere moramo biti neizmerno hvaležni: naš edinstven planet, naše družine in prijatelji, tretja pa mi sami.« Pesniško zbirko je Mija Stupica, sicer članica Literarnega krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Društva Lipa predstavila na prijetni slovesnosti v Pungartnikovi sobi v Lukovici, kjer se ji je s paleto pastelov pridružil mož Božo, grafični oblikovalec, kipar, rezbar in slikar, tudi oblikovalec ženine zbirke, v kateri najdemo tudi njegova likovna dela. Prijetna Pungartnikova soba je bila skoraj premajhna za vse njune sorodnike, prijatelje in znance, ki so se želeli pokloniti njuni umetnosti in jima tudi čestitati za njuno ustvarjanje. Med njimi je bila tudi mag. Olga Vrankar, županja Obči- ne Lukovica, ki je pesniško zbirko in prireditev poimenovala ljubiteljski biser, ter zakoncema Stupica čestitala in se jima zahvalila za njuno močno sled bivanja v občini Lukovica. Izpostavila je izvirno pesniško in likovno doživljanje, saj iz ustvarjanja zakoncev Stupica zaživita ter zadihata ljubezen in hvaležnost, se shranita in prenašata na Lep dan, dragi starostniki Krajevna organizacija Rdečega križa Jarše-Rodica, ki jo vodi Nevenka Narobe, ima, enako kot vse druge na območju naše občine, v svojem programu tudi skrb za starejše, in prav srečanja le-teh so ob drugih aktivnostih postala že stalnica delovanja krajevnih organizacij Rdečega križa, Če tovrstnih srečanj in drugih aktivnosti ne bi bilo, bi jih naši starostniki prav pogrešali. To so namreč priložnosti, da ob kulturnem pa tudi zabavnem programu malo poklepetamo, se pri- jetno družimo in obujamo spomine na mladost, na tiste lepe stare čase, pa tudi priložnost, da malce spremenimo vsakodnevno okolje in izmenjamo izkušnje o boleznih ter križih in težavah, ki nas tarejo. Žal je covid-19 kar dobri dve leti preprečil, da bi organizirali tovrstna srečanja, ni pa preprečil, da so krajevne organizacije Rdečega križa obiskovale jubilante, pomagale socialno ogroženim ljudem in ob prazničnih dneh novega leta obdarile in zaželele starostnikom vse dobro. Zato je bil 10. junij 2022 tako za aktivistke Krajevne organizacije RK Jarše-Rodica kot njihove starostnike prav poseben dan, ki mu je bilo naklonjeno celo vreme. Po prisrčnih pozdravih prav vsakogar, med njimi tudi gostov Braneta Kosmača, predsednika Območne organizacije RK Domžale, Antona Košenina, predse- dnika Sveta KS Jarše-Rodica, predstavnikov drugih organizacij RK ter podpisane, je predsednica Nevenka Narobe spregovorila o velikem veselju vseh, da se lahko srečujemo brez mask, z iskrenimi stiski rok in toplimi objemi, predvsem pa prisrčno veseli, da se lahko družimo polni upanja in pričakovanja. Spomnila je na nekatere aktivnosti Rdečega križa, predvsem pa v svojem imenu in v imenu članic vodstva in vseh prostovoljcev RK izrazila veliko veselje nad števil- nove rodove, v katere so položeni naši vsi upi. Pesmi in slike se med seboj dopolnjujejo, objem zajame vse sorodne duše ter prinaša lepoto, mir, ljubezen, dragocenosti bivanja. O lepoti okoli nas, ki nas osrečuje, in imenitnem svetu ljubezni je spregovorila prof. Anica Grilj, tudi avtorica spremne besede zbirke, s katero Mija Stupica pušča svoje misli, svoje korenine in sledi umetnosti potomcem. Njen objem je topel in srčen, s prav vsakim je nekdo klican, da pride bližje, da v poeziji in kratki prozni izpovedi najde utrinke, zgodbe o lepoti srečanj, korakih objemov, tudi neizgovorjene besede, predvsem pa toplino življenja, če ga znamo sprejeti. Iz nje rastejo ljubezen, družina, življenje, pa tudi skrb za bodoče rodove, hvaležnost zemlji in občutljivost za ljudi, ki nimajo več domovine. Ljubezen je osrednja tema, v pesmih pa tudi spoznanje, da je bilo vredno prehoditi pot do objema, ki bo grel mene, nas in nas vabil, da si vsak dan znova ustvarjamo nove spomine, nov objem – začetek in konec človekove usode. Oblikovalec in akademski slikar Blaž Slapar je izrazil vrsto lepih mi- sli o grafični zgodovini Boža Stupice, o njegovem ustvarjanju na kiparskem in likovnem področju, spomnil na vpliv na okolje, predvsem pa je pozitivno ocenil njegovo dopolnjevanje ustvarjanja z ženo Mijo, ko skupaj oblikujeta čustvo objema topline in sprejetosti, kar vse duhovno bogati njiju in vse, ki sprejemajo njuno ustvarjalnost. Čestitkam ustvarjalnima zakoncema Stupica se je pridružil tudi Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa, na kratko predstavil Univerzo za tretje življenjsko obdobje, posebej vlogo in pomen literarnega krožka ter jima zaželel še veliko ustvarjalnosti. V nadaljevanju prireditve je avtorica zbirke Le objem podrobneje predstavila zbirko, njeni hčeri Nejka in Tina ter vnukinja Zoja pa so predstavile nekatere najbolj značilne pesmi, slavnostni večer pa je s svojimi pesmimi obogatila klapa Sidro. Ustvarjalcema iskrene čestitke, za vse bralce pa še pesem Kljuka: Moje srce ima kljuko./Prikrito, zavito./ Če jo kdo najde,/naj čisto potiho/pritisne nanjo/ in pogleda, če je kdo doma. Vera Vojska Foto: Miro Pivar donirata finančna sredstva Krajevni organizaciji RK Jarše-Rodica in ji omogočata uresničevanje bogatega programa ter jima zaželela uspešno delo. Besede zahvale je Nevenka Na- V družbi sta vse bolj prisotna tesno- najpogostejšimi miti niso hrbtne robe namenila tudi PGD Jarše-Rodica ba in strah, kar vpliva na pojav bole- mišice tiste, ki morajo biti najbolj aktivne in močne pri gibanju, pač ter vsem prostovoljkam RK, prisotne čin, še posebej v hrbtu in vratu. Strah je predvsem posledica ne- pa noge. In strah izklopi noge. Ker pa je pozdravil tudi Anton Košenina, predsednik Sveta KS Jaše-Rodica in zmožnosti soočenja s trenutnimi iz- noge ne delujejo, kot bi morale, pri izpostavil skupno sodelovanje, pred- zivi ali pa tistimi, ki nas čakajo. Vsi gibanju in sedenju začnemo čutiti stavil nekaj investicij in zaželel vsem smo ga že izkusili v tako vsakda- hrbet, saj je nevralni fokus možgaprijeten popoldan. Nato je prisotne njih situacijah, kot je strah pred iz- nov izklopil noge in vklopil hrbet. razveselila s svojim plesom Folklor- pitom, takrat ko podzavestno veš, Vaje za hrbet v takih primerih vaše da se nisi pripravil. Ali pa strah bolečine samo povečajo. pred nevarnostjo. Spet pri drugih se strah kaže v Težava nastane, kadar strah po- kroničnem podzavestnem stiskastane kroničen, kar pa vodi v kro- nju vratnih mišic in ramen. Ta fenično spremembo drže, gibanja, nomen potem spremlja tudi plitvo dihanja itd. Takšen strah nastane in zaprto dihanje, saj nikoli zares tako v službi pri slabih delovnih ne vdihnete s polnimi pljuči. Ker odnosih ali doma v družini. Nasta- se stalno napenja vratni del, ta tip ne takrat, ko izgubimo nadzor ali kroničnega napenjanja povzroča ko podzavestno čutimo, da smo iz- glavobole, šumenje in tinitus v glakoriščani, da naše življenje ni tako, vi, mravljince po rokah in vratu itd. kot bi lahko bilo. Na strah vplivaKaj torej storiti? Moramo se prijo tako dogodki, na katere imamo zemljiti. Treba je začeti z odločnim vpliv, kot družbenopolitična situa- treningom nog in spremembo vzorcija, na katero nimamo vpliva. ca v glavi. Vaje z možgani na off ne Strah se največkrat kaže v šib- bodo pomagale, meditacija tudi ne. kih nogah in volji. Pomanjkanje vo- Pomagata pogum in odločnost. Polje do vsega, nenehno ‘tuhtanje’ in leg zavestnega strokovnega treninpremlevanje različnih scenarijev v ga je potrebne več igre in druženja glavi to nam izklopita noge, zato se skozi igro in šport. Pravilen trening in ozaveščanje, um in telo odtujita. Nismo več prizemljeni, pač pa tavamo v vesolju. čuječnost do gibalnih vzorcev in Strah in zamišljenost nam torej vaj za moč nam povrnejo pravilno izklopita noge. Saj veste, kako se gibanje in s tem prizemljitev. Prav nim obiskom starostnikov. Zahvalila na skupina Groblje, Domžale, ekipa noge pri človeku tresejo, če vas je tako se nam spremeni psiha na bose je vsem, ki so pomagali pri orga- prve pomoči RK Domžale pa je pred- nečesa močno strah. Kronična obli- lje, saj vidimo logično povezavo, nizaciji srečanja, še posebej pa se je stavila temeljne postopke oživljanja ka tega pa sta stalna šibkost in bo- kako nekaj deluje, kadar se težav zahvalila srčnima zakoncema Kofol – ter uporabo avtomatičnega defibrila- lečine v križu. Zakaj ravno v križu? razumno lotimo ter se okrepimo telesno in psihično. Negativne ljudi podjetje MAKOP, d. o. o., Kokaljeva torja, kar je zelo pomembno, saj to- Čisto logična razlaga ... V tem primeru strah pripelje do pustimo za seboj in kletko zameulica 4, 1230 Domžale, ki že vrsto let vrstno napravo v kratkem dobi tudi KS Jarše-Rodica. Za dobro voljo je po- kroničnih bolečin v ledvenem delu, njajmo za svoboden zrak. skrbel Luka Razpotnik s svojim triom, celo do išiasa, ker sile gibanja niso Jure Gubanc, Mehanik hrbta, skupaj z njim pa tudi številni prisotni. več primarno ustvarjene iz nog, pač KInVital kineziološki center Želja predsednice Nevenke Na- pa iz hrbta. Namreč v nasprotju z robe, da bi vsi dan preživeli lepo in naj bi vsem skupaj jesen življenja popestrilo tudi takšno druženje, se je v celoti izpolnila. Dekleta RK so se res potrudila, saj so se mize kar šibile od dobrot, ki so jih napekle, predvsem pa je druženje ob številnih srčnih besedah, toplih stiskih rok in iskrenih objemih pokazalo, kako tovrstna srečanja pogrešamo. Zato, dekleta, hvala za vašo srčnost in trud ter iskrenost in toplino, ki smo jih bili deležni. Od strahu do bolečine Vera Vojska www.kinvital.si info@kinvital.si tel.: 040 155 556, 031 893 284 12 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si Lions klub Domžale doniral in podaril očem nasmeh, za dober namen Poslanstvo Lions kluba Domžale je ustvarjanje in krepitev sporazumevanja med ljudmi, človekoljubnost, prostovoljna pomoč lokalno in širše, srčnost Biti za druge, kjerkoli se pojavi potreba za pomoč in zmožnost, da pomagamo. Pod motom We serve se tako v domžalskem klubu sestajamo ljudje s pozitivno energijo, enakimi idejami in vizijo ter težnjo za pomoč sočloveku in na ta način pripomoči k lepšemu, sinhronemu življenju v okolju, kjer delujemo. 27. maja 2022 je Lions klub Domžale organiziral dobrodelni golf turnir – v Arboretumu v spomin nekdanjemu ustanovnemu članu Lions kluba Domžale Franciju Balohu. Pod vodstvom naše članice Monike Sonc, idejne snovalke, ter članic Marjane Baloh, Slavice Savič in nepogrešljive Nine Fartek smo več kot uspešno izpeljali dobrodelni golf turnir, chipanje, licitacijo, kulturni program in vse, kar spada k odličnosti tako velikega organizacijsko zahtevnega dogodka. Na tem športno dobrodelnem humanitar- Donacija aparature / PCR: doc. dr. Alenka Trampuš Bakija – UKC, doc. dr. Lidija Kitanovski – UKC, Monika Sonc, vodja organizacijskega odbora LK Domžale, in Boštjan Pavlič, predsednik LK Domžale Donacija čeka / otroška igrala: Monika Sonc, vodja organizacijskega odbora LK Domžale, Primož Cimerman, direktor MGC Bistrica Domžale, Boštjan Pavlič, predsednik LK Domžale, in Jure Godler, moderator nem dogodku je bila udeležba več kot odlična in s tem srčnost tega dogodka oplemenitena. Namen je bil izpolnjen, ko je Lions klub Domžale na tem dogodku podaril dve donaciji v vrednosti 11.135 evrov. V 25 letih delovanja Lions kluba Domžale je to največja donacija, ki smo jo podarili v lions koledarskem letu in s tem lepo zaključili okroglo so zahtevna za obravnavo. Aparatura Simpli Amp Thermal Cycler obravnava genetsko PCR diagnostiko. Prevzeli sta jo predstojnica otroške klinike dr. Lidija Kitanovski in vodja laboratorija dr. Alenka Trampuš Bakija. Naslednja donacija v vrednosti 4500 evrov pa je bila namenjena MGC Bistrica Domžale za nakup otroškega zunanjega igrala, ki je kvalitetno leseno zasnovano in ima Bistvo je v kroženju – menjamo, pletemo, pomagamo planetu obletnico našega humanitarno dobrodelnega obdobja. Glavna donacija v vrednosti 6635 evrov je bila namenjena Kliničnemu oddelku za otroško hematologijo in onkologijo (KOOHO) na Pediatrični kliniki v Ljubljani, ki je edini center v Sloveniji, kjer poteka diagnostika in zdravljenje otrok z rakom, pa tudi nekaterimi benignimi neoplazmami ter nemalignimi krvnimi obolenji, ki dodano vrednost simbioze medgeneracijskega sodelovanja starejše in mlajše populacije na našem domžalskem koncu ter s tem pripomoremo za lepša doživetja v starosti življenja. Ček donacije je prevzel direktor MGC Bistrica Primož Cimerman. Boštjan Pavlič, predsednik LK Domžale We serve – Pomagamo Pozdrav s Praznika petja v Piranu ženska klapa kamelije Lani ob pustile doma; vremenska napoved koncu poletja nas je Kamelije prema- je bila precej pesimistična, tako da društvo kreativni nomadi Prvo soboto v juniju pa smo v mil vonj po morju – najele smo kombi, smo namesto teh v prtljažnik vrgle Dandanes vedno bolj ugotavljamo, okviru Tedna vseživljenjskega uče- si nadele slamnike in se odpeljale do raje kakšno jopico ali vetrovko več. da smo kot družba preveč naveza- nja, v čudovitem okolju društva Ter- Kopra, kjer smo začele svoj enodnev- Ampak ti Primorci imajo ali tako veni na materialne dobrine, ki jih ne- ra Anima, pletli Trajnostno prepro- ni pevski potep po mestih na sloven- liko srečo ali pa res dobre veze tam kontrolirano prekomerno kupuje- go iz odsluženih majic. Namen de- ski obali. Nismo dobro vedele, kaj lah- zgoraj – namreč, ravno med tretjo mo in tudi hitro zavržemo. Rezul- lavnice je bil ozavestiti udeležence, ko ob tem pričakujemo, ampak po ko- popoldne in sedmo zvečer, ko so ronskem obdobju smo tako pogrešale petje in klapsko druženje, da nam je bilo popolnoma vseeno, tudi če pojemo same zase; samo, da se poje! No, izkazalo se je, da je petja in druženja manjkalo tudi drugim, saj smo ta dan doživele toliko lepih odzivov na našo muziko, kot bi si jih lahko samo želele – in bile smo deležne neverjetnega primorskega gostoljubja, ko smo, popolnoma po naključju (če naključja obstajajo!), pristale na nekem čisto zasebPletli smo trajnostno preprogo iz odsluženih majic. nem praznovanju na enem od skritat takšnega vedenja pa pušča sledi kako lahko odslužene majice* po- tih izolskih trgov. Od tam nas niso na naš planet. Gore odpadkov, one- novno uporabimo in iz njih naredi- spustili, dokler nismo zapele vsega, snažena voda, pomanjkanje narav- mo nov, unikatni trajnostni izdelek. kar znamo, in še marsikaj, česar do nih virov ter podnebne spremembe. *Ste vedeli, da je za izdelavo ene tistega trenutka nismo znale. Društvo Kreativni nomadi se za- majice s kratkimi rokavi potrebno Potep smo zaključile v Piranu, vzemamo za zmanjševanje potro- 2700 litrov vode? Toliko vode spije kjer nas je ob petju na Tartiniješnje, re-uporabo ter recikliranje pro- en človek v dveh letih in pol!! vem trgu nagovoril prijazen gospod izvodov. V maju smo v sklopu SloIzvedbo delavnice je omogočil z idejo, da bi bil naš nastop kot navenske filantropije Dan za spremem- projekt Climate Of Change, ki ga so- lašč za Praznik petja v Piranu. Ni be organizirali tretjo izmenjevalnico oblikuje in izvaja 16 evropskih orga- nam bilo treba dvakrat reči in tako igrač, družabnih iger in knjig ter le- nizacij, v Sloveniji Platforma SLO- smo 28. maja letos ponovno obiskatos prvič otroških oblačil. Dogodek je GA. Projekt sofinancirata Razvojni le to obmorsko mesto, tokrat na popotekal v Športnem parku Škrjanče- program Evropske komisije za izo- vabilo društva Georgios, ki že več let vo in je bil zelo dobro obiskan. Otroci braževanje in ozaveščanje (DEAR) organizira to pevsko prireditev z več so si izmenjali svoje igrače, družab- ter Ministrstvo za zunanje zadeve. kot 200 nastopajočimi. ne igre in knjige, ki jih ne potrebujeTudi tokrat smo vpregle najo več. Starši pa so pobudo prevzeli Besedilo in foto: Mojca Kočar, jet kombi (Avto Lovše, krasen avto Kamelije pred nastopom na Trgu 1. maja Društvo Kreativni nomadi – hvala!), slamnike pa smo ta dan predvsem pri menjavi oblačil. bili na programu ulični nastopi, so se oblaki skoraj povsem razkadili in ves ta čas ni padla niti kaplja dežja, tako da smo vse nastope lahko izvedli na prostem. Kamelije smo pele na treh lokacijah: na Trgu 1. maja (se spomnite filma Poletje v školjki in scene na tem prelepem trgu z vodnjakom na sredini?), v parku za Pomorskih muzejem in na koncu na Tartinijevem trgu, kjer smo ob zaključku uličnih nastopov zapeli eno pesem še vsi nastopajoči skupaj. Zvečer smo nastopile tudi na koncertu ob zaključku pevskega praznika v znameniti cerkvi sv. Jurija. Na ulici to ni bilo Knjižnica Domžale FOTOGRAFSKI NATEČAJ 22. 6. - 22. 9. 2022 izvedljivo, tu pa smo v program lahko vključile tudi citre – Damjanina več informacij: www.knjiznica-domzale.si spremljava nam je vedno v posebno Tu je naš dom, tu sem doma veselje in užitek. In k sreči kaže, da poslušalstvu tudi. Zdaj Kamelije že usklajujemo svoje planerje za čez poletje, da si bomo lahko privoščile še kakšne pevske potepe po slovenskih mestih in tako združile prijetno s koristnim – vidimo, da so spontani ulični nastopi tudi odlična vaja, ki nam bo čisto koristila, predvsem zato, ker imamo za september v načrtu svoj letni koncert, Dalmatinski pušeljc 2. Če se še spomnite našega prvega Dalmatinskega pušeljca izpred dobrih dveh let, vam ta hip lahko izdamo, da bo lokacija najverjetneje ista (KD Groblje), tudi Kamelije bomo iste, naš večer bo tudi tokrat dopolnila gostujoča moška pevska zasedba – katera, pa naj za zdaj ostane še skrivnost. Vesele bomo, če boste ob tem zgodnjejesenskem spominu na poletje z nami. Do takrat pa se polno naužijte morja in sonca. Vaše Kamelije Marija Kavčič, Kamelije Foto: Darko Mavrič letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 13 novice slamnik@kd- dom zale. si Zaključujemo festival podjetništva za tretje življenjsko obdobje Prvo sveto obhajilo Praznik prvega svetega obhajila smo letos v Domžalah praznovali 22. maja. 34 deklet in fantov se je na ta dogodek začelo pripravljati že na začetku šolskega leta, bolj intenzivno pa v prvih dneh maja. Skozi šmarnično zgodbo so vsak dan spoznavali svetega Frančiška in šivali pisano suknjo prijatelja Jožefa. Dve soboti so spoznavali zgodbo egiptovskega Jožefa ter ob njej začeli pot v svoje srce in svojo dušo. Spoznanje, kaj je prav in kaj narobe, jih je pripeljalo do trenutka prve spovedi. Vznemirjenost, strah in pričakovanje pred tem velikim dogodkom je bilo zelo veliko. Ko pa so prišli iz spovednice, so njihove oči zasijale in na obrazu se jim je narisal velik nasmeh. Sam prazničen dan pa je bil vrhunec celotne priprave. Vsi pražnje oblečeni, polni pričakovanj, predvsem pa s čistimi srci so čakali trenutek, ko so v svoje srce prejeli Jezusa. In bilo je lepo. Hvala pevcem za prekrasno petje, hvala gospodu župniku za vse trenutke, ki jih je preživel z njimi. Marjeta V petek, 10. junija, se je zaključil kar petdnevni festival podjetništva za tretje življenjsko obdobje, na katerem je skozi ves teden več deset domžalskih upokojencev vsak dan sodelovalo na okroglih mizah in prejemalo dragocene individualne napotke glede oblik dela po upokojitvi. Deležni so bili brezplačnega specialnega pravnega svetovanja. Na digitalni svetovalnici so se lahko poučili o funkcijah pametnih telefonov, na knjižni so se seznanjali z literaturo za osebni in karierni razvoj. Poletna šola podjetništva – Diagnoza: podjetnik, ki ne panicira, ampak kdaj tudi zablefira Kaj pravzaprav je blagovna znamka? pomembno je vedeti, kdo je moja Mislite, da so vse stranke podobne stranka – in zakaj. Na poletni šoli vam? Tudi vi zmrznete, ko na se- boste pod vodstvom dr. Roka Stristanku dobite vprašanje, o katerem tarja spoznali metode in načine, nimate pojma? Kakšne so bistvene kako prepoznati stranko, ki želi značajske lastnosti dobrih podjetni- vaš produkt. Za piko na i pa bo Matjaž Smodiš povedal, kako je nastal kov? Kako sanjati realno? Na teh pet vprašanj vam bodo Kralj Matjaž. različni strokovnjaki podali najPriznam, kriv sem: Tako praboljše možne odgovore v okvi- vi Maj Hrovat, mladi Domžalčan, ru prve Poletne šole podjetništva ki je v času koronske krize pridov Domžalah. Za posebno poslasti- bil štiri milijone kapitala za zagonco pa jih bodo ob popoldnevih obi- sko podjetje, ki se ukvarja s proskali še gostje, ki so začeli iz nič in izvodnjo etičnega mesa. Povedal ustvarili vau podjetniške zgodbe. bo, kako neustavljiva trma, velike Obrtna zbornica Domžale v so- sanje in ‘dropoutanje’ s faksa lahdelovanju z Občino Domžale, ki s ko privedejo do uspešne podjetnifinančnimi sredstvi podpira razvoj ške zgodbe. Kako se od študentske podjetnosti v zibelki podjetništva, ideje pride do štirimilijonske investicije v startup. Razkril bo umazavabi na Poletno šolo podjetništva. Kaj pravzaprav je blagovna ne prigode in smešne resnice o veznamka? Na prvi delavnici z Jer- likih podjetnikih. nejem Naratom se bodo udeleženGlavni adut tvojega podjetja ci lotili oblikovanja svoje ideje od A si ti: Poletno šolo podjetništva bo do Ž. Torej od prvih korakov posta- sklenil Jernej Narat, ki bo spregovitve blagovne znamke (cgp, vsebi- voril o tem, da se je motiti povsem na, kupec …), pa do urejanja soci- človeško in da kdor dela, ta grealnih omrežij, kako ustvariti svoje ši. Stara slovenska reka sta namreč prve foto in video vsebine, ter na še vedno aktualna prav v podjetnikaj moramo biti pozorni pri obli- štvu. Skozi vrednote in lastno prekovanju spletne strani. Celotno de- cepcijo se bodo lotili razmišljanja, lavnico bodo spremljali praktič- ‘da si glavni adut lastnega podjetja ni primeri, ki bodo pomagali teo- prav ti’. Skozi načrtovanje ciljev, virijo spraviti v prakso. Popoldne se zije, kako sprejemati informacije in bodo seznanili z e-delovnim zvez- iz njih izvleči najboljše, bodo lahko kom, kamor bodo ves teden zapiso- udeleženci svojo idejo o podjetnivali vse, kar bo treba. štvu postavili na preizkušnjo. LotiNe paniciraj, blefiraj! Ana Ma- li se bodo tudi vprašanja, kako obliria Mitič se bo kot podjetnica, ki že kovati prve cene, kdaj delati za re15 let vodi lastno d. o. o., dotakni- ferenco in kako podjetniško razmila pomembnega faktorja avtentič- šljati in sanjati o drznih ciljih. Vse to nosti in vztrajnosti. Kateri so nujni pa bodo obravnavali še s strani vrekoraki od tega, da najdemo svoj po- dnot in lastnega poslanstva. Šola se bo zaključila s klepetom klic in tega, da od njega dejansko živimo ter kako izluščimo iz tega ko- ob podjetniški kavici. ristno kreativnost? Improvizacija ne spada le na oder, temveč je izje- Če vaši otroci ali nečaki še nimamno uporabna v vseh nivojih delo- jo povsem zapolnjenih počitnic, vanja, predvsem pa v poslu, kjer ve- jim toplo priporočamo udeležbo lja glavno pravilo, da se vse spremi- na domžalski podjetniški šoli. Nenja. Vsekakor pa se bodo dotaknili nazadnje sta obrt in podjet­ništvo tudi teme javnega nastopanja in kaj zapisana v domžalski DNK, kot ima to z biznisom, saj nam bo izku- radi rečejo. Šola bo potekala od šena televizijska voditeljica preda- 27. junija do 1. julija. Vse dodatne la kakšen trik do boljše vidnosti in informacije pa dobite na Obrtni uporabe verbalnih sposobnosti za zbornici Domžale. Obrtna zbornica Domžale, vse priložnosti. Popoldne bo dan Občina Domžale zaokrožil poseben gost Miha Hrovat: zapestnice z dobrim namenom. Diagnoza: podjetnik: Ali tudi vi mislite, da so vse stranke podobne vam? Če da, potem ste v veliki zmoti, ki je prenekaterega podjetnika stala celo kariere. Nadvse glasilo občine domžale Glavna dogodka s širšo zased- kom so med drugim povedali, zakaj bo pa sta potekala v torek in četr- še zmeraj radi delajo in kakšen je tek. V torek so upokojeni gostje z njihov poslovni model. zanimanjem prisluhnili okrogli mizi Četrtkovo srečanje Izzivi in Kako biti aktiven in podjeten v tre- priložnosti v tretjem življenjskem tjem življenjskem obdobju. Na njej obdobju je prineslo debato z Matejo sta spregovorila o svojih izkušnjah Turk iz Medgeneracijskega društva izjemno aktivna upokojenca, ki sta Jesenski cvet, z Zdenko Katkič iz znana tudi v širšem slovenskem Društva Šola zdravja, Društvo upookolju, Andrej Počivavšek ter kojencev Domžale je zastopal Toni Branka Bizjan, pridružila pa se jima Prus, Društvo Lipa pa Marjan Ravje še Zdenka Trobec Milanovič. Gre nikar. Gostje so slušatelje seznanili za ljudi, za katere bi težko dejali, da s programi svojih organizacij, predso sploh upokojeni, saj so aktivni stavili način dela in jih povabili k tako poklicno kot družbeno. Vrstni- vključitvi. Dogodke, po katerih so se upokojenci še nekaj časa povezovali in družili, je pripravila in moderirala Mellanie Grudniik. Festival je potekal pod pokroviteljstvom Občine Domžale, ki s finančnimi sredstvi podpira razvoj podjetnosti v zibelki podjetništva. Dogodek je organizirala Obrtna zbornica Domžale. Glivična okužba nohtov Glivične okužbe nohtov (onihomikoza) niso samo kozmetični problem in jih je treba zdraviti. Čudežnega zdravila, ki bi glivice na nohtih odstranil z enim nanosom, ni! Zaradi dolgotrajnosti zdravljenja je izredno pomembna tudi vztrajnost in potrpežljivost pri zdravljenju. Najpogosteje se okužba z glivicam pojavi v toplejših dneh, saj so naša stopala bolj izpostavljena, hkrati pa so razmere za rast glivic ugodnejše. Glivično okužbo spremlja rumen ali belkasto obarvan noht, ki postane zadebeljen in odstopa od podlage. Sčasoma postaja noht krhek in krušljiv. Če niste prepričani, ali so spremenjeni nohti posledica glivične okužbe ali ne, se posvetujte z vašim zdravnikom ali dermatologom. Pomembna je preventiva, zato ne hodite bosi v javnih prostorih (npr. kopališča, savna …) ter skrbite za primerno higieno stopal in nohtov. Po umivanju dobro osušite prostore med prsti in nohti. Nohti naj bodo postriženi na kratko. Nosite udobno in zračno obutev ter bombažne nogavice. Obutev ustrezno razkužujte s protiglivičnimi pršili. Zelo pomembno je, da začnete z zdravljenjem takoj, ko prepoznate glivično okužbo nohta. Nohti rastejo zelo počasi, zlasti na nogah, kjer zrastejo le 1 do 2 mm na mesec. Zdravljenje nohtov na rokah traja približno 6 mesecev, zdravljenje nohtov na nogah pa od 9 do 12 mesecev. Zdravljenje mora trajati vse dokler noht ni povsem zdrav. Nezdravljena okužba se širi na druge nohte in kožo ter lahko tudi na druge osebe. V prosti prodaji so na voljo pripravki za zdravljenje glivic v obliki lakov, pisal, gelov in pršil. V Sloveniji so registrirani zdravilni laki, ki vsebujejo antimikotike ciklopiroks, amorolfin in terbinafin. Številni pripravki ne omogočijo dolgotrajnega stika s površino nohta in ustrezno prehajanje v noht, zato pri zdravljenju niso učinkoviti. Za lokalno zdravljenje blagih do zmernih glivičnih okužb se odločamo, kadar nohtna matica (lunica) ni prizadeta ali kadar se ne sme zdraviti z peroralnimi antimikotiki. Za trdovratnejše okužbe je učinkovito jemanje tablet ali kapsul, ki vam jih zdravnik predpiše na recept (npr. terbinafin, itrakonazol). Ker imajo lahko ta zdravila resne neželene učinke in vplivajo na delovanje drugih zdravil, niso primerni za vsakogar (npr. za bolnike z boleznimi jeter). Za ustrezen strokovni nasvet in pomoč pri izbiri pripravka lahko povprašate v lekarni. Marko Jurič, mag. farm. 14 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii obrazi domžalske tržnice slamnik@kd- dom zale. si DOMAČE SADJE IZ INTEGRIRANE PRIDELAVE – SVEŽINA IN POLN OKUS MEHO IN LILA ŠKERIĆ, SADJARSKA KMETIJA ŠKERIĆ Na domžalski tržnici že vrsto let kupcem sveže in domače sezonsko sadje ponudi družina Škerič, Meho Škerić z ženo Lilo ter s hčerkama Amelo in Anelo. Družina na kmetiji v Rožnem pri Brestanici, v občini Krško, sadje prideluje integrirano. jagode pa so izredno občutljiv sadež. Sproti jih zlagamo v košarice in jih takoj shranimo v hladnem prostoru, takoj naslednji dan zjutraj pa jih sveže pripeljemo na domžalsko tržnico.« Renata Ucman Foto: Vido Repanšek Od češenj, breskev, marelic, hrušk, jabolk do orehov Na domžalski tržnici kupce, ki raje kupujejo pri domačih kmetih in jih s tem podpirajo, z domačim sadjem iz svojih sadovnjakov oskrbujejo vse leto. »V naših rastlinjakih v juniju obiramo tudi plodove malin, ki jih nato sveže ponudimo na stojnici na tržnici. Konec junija obiramo hruške sorte junijska lepotica, v juliju breskve, marelice, robide in zgodnje sorte jabolk, v avgustu zorijo breskve in nekatere sorte hrušk. V septembru začnemo z obiranjem jabolk, ki nato postopoma poteka vse do konca oktobra. Vse sadje obiramo ročno, nato pa ga takoj naložimo v zabojčke in s traktorjem peljemo v hladilnico. Zrele sadeže z dreves trgamo sproti in postopoma, tako da lahko na tržnici vsak teden ponudimo čim bolj sveže, sočno in kakovostno sezonsko sadje.« N a sadjarski kmetiji Škerić, ki se nahaja v podeželskem okolju v Rožnem pri Brestanici, ga v svojih sadovnjakih skrbno pridelajo z integrirano pridelavo. Sadjarska kmetija Škerić se nahaja v Rožnem pri Brestanici, v občini Krško, točneje na hribovitem območju med Brestanico in Sevnico. »Pred vrsto leti smo to kmetijo kupili. Naša družina je nato na primernih zemljiščih postopoma posadila vse nasade sadnih dreves in jagodičevja. Na kmetiji dela vsa naša družina, midva z ženo Lilo ter hčerki Amela in Anela, vsi člani družine pa izmenično sadje prodajamo tudi na domžalski tržnici. Tako zdaj v naši družini kmetujemo že več kot dvajset let,« pripoveduje Meho Škerić s sadjarske kmetije Škerić, ki obsega okoli osem hektarjev površin, nekaj teh pa imajo tudi v najemu. Sadje uspeva v podeželskem okolju Sadovnjaki družine Škerić se razprostirajo v mirnem, prijetnem podeželskem okolju. »Naši sadovnjaki so oddaljeni od prometnih cest, tako da lahko sadje gojimo v bolj zdravem okolju. Sadna drevesa rastejo na hribovitih predelih, kjer je pridelava sadja težja in zahtevnejša, na ravninskih predelih pa uspeva naše jagodičevje. Tako jagode kot maline in robide smo posadili v rastlinjake. Maline in robide rastejo na stalnem Kupci cenijo domače mestu, z nasadi jagod pa kolobarimo na vsaki dve leti, torej jih prestavljamo iz ene površine na drugo, da si zemlja odpočije. Imamo trideset rastlinjakov jagod in to za nas pomeni res ogromno dela. Naša družina opravi vsa dela v sadovnjakih in nasadih jagodičevja, v času sezone in ročnega pobiranja zrelih sadežev pa zaposlimo tudi sezonske delavce.« Integrirana pridelava sadja Na sadjarski kmetiji Škerić imajo integrirano pridelavo sadja. »Odločili smo se za bolj zdravo, integrirano pridelavo sadja. To je tako nam ljudem, ki uživamo sadje, kot nara- vi bolj prijazna pridelava, z uporabo manj umetnih snovi. Za pridelavo jagod uporabljamo samo ekološke pripravke. Sadna drevesa gnojimo s hlevskim gnojem, ki ga kupimo v kmetijski trgovini, jagodičevje pa z ekološkimi pripravki. Tla v sadovnjakih tako pognojimo v januarju in februarju. Z obrezovanjem sadnih dreves, ki je kar zahtevno in zamudno delo, začnemo že decembra in to nato poteka vse do konca marca. V vseh nasadih sadnih dreves s traktorjem vsak mesec kosim travo, v sezoni tudi dvakrat mesečno. Številnih opravil na kmetiji in v sadovnjakih tako nikoli ne zmanjka, pa tudi delo nas nikoli ne čaka, zato temu posvetimo tudi sobote, nedelje in praznike.« Podnebne spremembe, toča in pomladne pozebe OZVVS DOMŽALE Vabilo na SREČANJE NA RADIO ODDAJNIKU DOMŽALE V OKVIRU PRAZNOVANJA 31. OBLETNICE RAKETIRANJA RADIO ODDAJNIKA DOMŽALE VABIMO VSE PRIPADNIKE TO DOMŽALE, KI SO GA V LETU 1991 BRANILI – DEL ZAŠČITNE ČETE, LAHKE TOPNIŠKE BATERIJE PZO, PROTIDIVERZANTSKEGA VODA IN ODDELKA LRM 128 mm 55OBmoŠTO DOMŽALE. SREČANJE BO V PETEK, 1. JULIJA 2022, OB 19. URI NA ODDAJNEM CENTRU DOMŽALE. PRISOTNI BODO TUDI ZAPOSLENI, KI SO BILI V TISTEM ČASU NA OC. Prosimo, da se na srečanje prijavite na elektronski naslov: sekretar. ozvvs.domzale@gmail.com, ali na telefonsko številko: 031 646 819 VLJUDNO VABLJENI Zaradi vse opaznejših podnebnih sprememb in vse več ekstremnih vremenskih dogodkov po Sloveniji tudi na njihovi kmetiji v Rožnem vsako leto vložijo več truda v svoje sadovnjake. »V spremenjenih vremenskih okoliščinah je pri nas težje pridelati domače sadje. V preteklih letih s pomladnimi pozebami so nam določena sadna drevesa pozebla, zato se, kot druge sadjarske kmetije po Sloveniji, težko soočamo z vsemi podnebnimi spremembami. Zaradi teh je vsako leto pridelava sadja v sadovnjakih težja. Jagode in maline smo posadili v rastlinjake in so s tem zaščitene pred točo, ostala sadna drevesa pa imamo zavarovana.« Sadovnjake dopolnjujejo z novimi drevesi Na sadjarski kmetiji svoje sadovnjake še širijo in dopolnjujejo. »Vsako leto posadimo še nekaj novih sadnih dreves. V naših sadovnjakih tako zdaj raste okoli 6500 jablan in okoli 100 hruškovih dreves, približno 200 breskovih dreves in 60 dreves marelic, pa tudi nekaj češenj, višenj in starih sort orehov, tako da je naša družinska sadjarska kmetija srednje velika. Pri sajenju sadnih dreves sva sodelovala oba z ženo Lilo. Na kmetiji smo v naših začetkih najprej zasadili jablane, zato zdaj pri nas uspeva petnajst različnih sort jablan, med drugim topaz, elstar, gala, carjevič, breaburn, fuji, zlati delišes, idared in druge sorte. V naših sadovnjakih uspeva tudi več sort hrušk, od sorte junijska lepotica, konferans do viljamovk. Poleg teh na kmetiji ohranjamo tudi več starih sort jablan, ki so odlične za izdelavo domačega kisa in jabolčnega soka.« Čeprav se njihova kmetija nahaja na drugem koncu Slovenije, domžalski tržnici kot ponudniki sadja ostajajo zvesti že vrsto let. »Domžalska tržnica je ena najlepših tržnic v Sloveniji. V Domžale radi prihajamo ravno zaradi urejenosti tržnice v središču mesta in velike prijaznosti domačinov, zaradi vsega tega se v vašem mestu dobro počutimo. Veseli smo, da se na tržnici tudi kupci radi vračajo na stojnico z našim sadjem in da cenijo sadeže, ki so bili pridelani z integrirano pridelavo. Mnogi povedo, da jim veliko pomeni, da je naše sadje domače, pohvalijo pa tudi, da ima boljši okus. Pogosto nas povprašajo tudi o podrobnostih pridelave sadja na naši kmetiji. Zabojčke sadja kupcem dostavimo tudi na dom. Naše jagode in maline sicer dostavljamo tudi v šole in vrtce.« Sveže jagode polnega okusa Mnogi pohvalijo poln okus svežega sadja Domače jagode na domžalski tržnici ponudijo v maju in juniju, pa tudi še pozneje. Mnogi se po njihove sladke rdeče jagode radi vračajo. Z integrirano pridelavo jagod, ki jih sveže nabrane pripeljejo na tržnico, imajo v rastlinjakih še posebej veliko dela. »Na domžalski tržnici ljudje radi povprašujejo po naših jagodah, čeprav so malo dražje. A so tudi okusnejše, polnega okusa in pridelane samo z ekološkimi pripravki. Ogromno dela imamo samo z obiranjem jagod v rastlinjakih. Obiralec v eni uri lahko nabere največ do deset kilogramov jagod, saj pri nabiranju ne sme prijeti za jagodo, temveč samo za pecelj. Nabiramo jih od šestih zjutraj do desetih dopoldne in nato popoldne od 16. do 20. ure, sredi dneva pa ne, ker je v rastlinjakih prevroče, Vse več je takih kupcev, opaža, ki želijo kupiti čim bolj zdravo sadje. »Naša družina na tržnici v sezoni ponudi sveže, torej sproti nabrano sadje, ki je dozorelo na drevesih in ne med dolgim transportom. Takšno sveže sadje je bolj okusno, pa tudi zdravo, saj vsebuje več koristnih snovi. Ne uporabljamo nobenih pripravkov za svežino sadja, kar je tudi velika prednost. Poleg tega je naša integrirana pridelava prijaznejša naravi, našemu zdravju in obenem za kmetovalca zahtevnejša od konvencionalne. Iz tujine v Slovenijo pogosto pripeljejo sadje, ki je bilo obrano še nezrelo in to se zagotovo ne more primerjati z domačim sadjem, pridelanim v Sloveniji. Veseli smo, da kupci opazijo razliko tudi v okusu sadežev.« ❒ letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 15 aktualno slamnik@kd- dom zale. si IZ SPOMINA KAMNIŠKE BISTRICE Potujoča razstava z naslovom Iz spomina Kamniške Bistrice je razstava o reki in njenem življenju. Foto: Patrik Komljenović Z odprtjem prve od osmih razstav smo v Galeriji Domžale združili tri aktivnosti in se podali na pot po reki. Osnovo razstave predstavljajo slikoviti zemljevidi in fotografije iz starih časov ter čisto sveži posnetki reke. Tem smo dodali risbe otrok z natečaja Pozabljena reka in zastave, ki so jih prav tako izdelali otroci, in sicer v sklopu praznovanja Svetovnega dneva rib selivk, ki je potekalo prav v času odprtja razstave. Vsaka naslednja razstava pa bo dobila nekaj novih zemljevidov in fotografij z območja, kjer bo gostovala. Razstave nas opomnijo, kakšne so bile reke nekoč, kakšne so danes in kakšne bi morale biti. Ob pogledu na vojaške karte z začetka 19. stoletja se v nas najprej vzbudi radovednost, da iščemo svoj kraj in mesto, kjer živimo. Ker je bilo območje takrat redkeje poseljeno in zgoščeno le na dvignjenih terenih več deset metrov stran od reke ali tik ob mlinščicah, je potrebno kar nekaj časa, da kraje na zemljevidu sploh prepoznamo. Sprehod skozi razstavo nas preseneti, ker nam nazorno pokaže, kako močno so se reke in njihovi koridorji spremenili. To je na prikazu stare in današnje struge Kamniške Bistrice očitno že na prvi pogled. Kje stoji naš dom? Bistrica v tistem obdobju še ni bila zregulirana, kar nam lepo kažeta razgibanost toka in širina struge. Reka je imela namreč takrat še prostor za vedno nove okljuke (rečne zavoje), premeščala je sediment, poplavljala poplavne ravnice in neutrudno prilagajala svoj tok in rečni koridor – območje ob njej. Reka je dihala in z njo vsa okolica. Ljudje so do nje gojili spoštovanje in hvaležnost. Bila je vir pitne vode, hrane, sedimenta, kurjave in prostor za druženje. Redno sezonsko poplavljanje okoliških območij (t. i. poplavnih ravnic) je bilo dobrodošlo in nujno za ohranjanje rodovitnih kmetijskih površin, za samočistilno sposobnost reke, nanos svežega sedimenta, drst rib, gnezdenje ptic in za številne druge funkcije, ki jih naravne reke opravljajo. Danes smo reki nadeli kamnite in betonske okove. Omejili smo njeno gibanje na nekaj deset metrov širine, vzdolžno pa jo na vsakih nekaj metrov pregradili z rečnimi pregradami, ki naj bi umirjale njen tok in pomagale zajemati vodo za najrazličnejše človeške potrebe. Posledica regulacij, velikega števila pregrad, gradnje na poplavnih ravnicah in prevelikega odvzema vode je, da poleti na določenih odsekih popolnoma presahne, jeseni pa povzroča strah, da bo preplavila naše domove. Brez obrežnega rastja se preostanek rečne vode v strugi poleti intenzivno pregreva, kar povzroča izumiranje nekoč številnih vrst rib, zaradi česar je vrstna pestrost in številčnost rib in drugih vodnih organizmov vse manjša. Brez večslojne koreninske zaščite obrežnega rastlinstva se v reko stekajo organske in kemijske odplake iz številnih kmetijskih in urbanih zemljišč, ki pogosto segajo prav na rečni breg. O kopanju v reki in lovljenju rib ‘na roke’ v skritih tolmunih korenin dreves danes krožijo le še zgodbe naših dedkov Sledenje reki do izvira Ogled likovnih del učencev 7. in 8. razredov Damjan Habe in Eva Horvat po uspešnem odprtju Zastava podusti Jerneja B. z učiteljico Danico Rižnar iz OŠ Ormož in babic. Ob reki se večinoma le sprehajamo in kolesarimo. Namesto spoštovanja do nje pa gojimo nasprotujoče si želje, saj bi si jo radi (še) bolj podredili, jo poselili, obenem pa naredili prijetnejšo in lepšo, hočemo jo gospodarsko izkoristiti, a hkrati v njej zaplavati. Naše želje so neskončne. Razstavo smo posvetili opominu, da je rekam treba vrniti prvotno svobodo in prostor, da bodo lahko opravljale svojo vlogo. Tako razstavo dopolnjujejo fotografije iz 20. in 21. stoletja, na katerih lahko prepoznamo jasno sporočilo: naše hiše in domovi so umeščeni v nekdanjo strugo, Kamniška Bistrica pa v betonski kanal. Reko kot ekosistem je zamenjal betonski kanal z odpadno vodo. Fotografije za pripravo razstave so prispevali Anton Tomažič, Binca Lomšek, Domen Stanič, Dušan Letnar, Helena Testen, Jan Potočnik Erzin, Janko Skok, Liza Praznik, Marjanca Tomažič, Matjaž Šporar (fotografije Petra Nagliča), Max Petač, Mimi Pollak, Saša Škof, arhiv Šuštar in domoznanska zbirka Knjižnice Domžale, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo. Ob razstavi smo pripravili tudi kratek film Iz spomina Kamniške Bistrice, v katerem smo opozorili na neprimerno in netrajnostno upravljanje z reko ter mačehovski odnos, ki ga gojimo do Kamniške Bistrice in njenih pritokov. V filmu nastopata Pavle Pevec in Matej Godec (RD Bistrica Domžale), naratorka je Ana Aleksandra Zupančič (Šola retorike), film je posnel in montiral Max Petač (Max Visuals), režiral pa Damjan Habe (HD&H – usposabljanje in svetovanje) ob pomoči Eve Horvat (Zavod REVIVO). risane reke niso bile ne divje ne naravne. To nas je opomnilo, da današnje generacije otrok prostih, čistih rek, polnih življenja pravzaprav ne poznajo več in jih zato tudi niso narisali. Reko poznajo kot ravno in nedostopno, zaprto v kanal, brez obrežnega rastja in življenja. Na mnogih risbah so dodali smeti, industrijske odplake, betonsko korito ali urbano infrastrukturo. Te predstave moramo z ozaveščanjem in našim skupnim drugačnim ravnanjem popraviti, saj so ti likovni ustvarjalci generacija, ki bo morala za svoje in za preživetje svojih potomcev rekam vrniti prostor za naravno delovanje. Likovnega natečaja se je udeležilo več kot 60 učencev iz OŠ Rodica, Venclja Perka in Simona Jenka Smlednik. Praznovanje Svetovnega dneva rib selivk Del razstave v Galeriji Domžale smo namenili ozaveščanju o ribah selivkah in prosto tekočih rekah. Svetovni dan rib selivk (World Fish Migration Day) praznujemo vsako drugo leto, vsakič na nekoliko drugačen, a vedno zabaven in ustvarjalen način. Letos smo iskali najlepšo zastavo in k natečaju povabili vse šole v Sloveniji. Mlade smo prosili, da narišejo eno od rib selivk, ki jih najdemo v naših rekah – podust, ogrico, platnico, kečigo ali jeguljo. Odzvalo se je skoraj 40 učencev od drugega do devetega razreda. Zastave smo prejeli iz OŠ Ormož, Fokovci, bratov Letonja Šmartno ob Paki in Belokranjskega odreda Semič. V naslednjih mesecih bomo razstavo Iz spomina Kamniške Bistrice predstavili tudi na drugih mestih znotraj območja LAS Za mesto in Vas ter tako ozaveščali ljudi o pomembnosti ohranjanja naravnih rek ter procesov, ki potekajo v njih. Julija se bomo spominjali reke Pšate v AIA – Mladinskem centru Mengeš (27. 6.–4. 7. 2022) in Knjižnici Mengeš (18. 7.–31. 7. 2022), za ostale lokacije in termine pa sledite naši spletni strani (Facebook – Tokovi prihodnosti ali www.evreka.si). Aktivnosti se izvajajo v okviru projekta Tokovi prihodnosti, LAS Za mesto in Vas, naložbo pa financirajo Republika Slovenija, Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Zavod REVIVO in AIA – Mladinski center Mengeš. ❒ Likovni natečaj Pozabljena reka K likovnemu natečaju Pozabljena reka smo povabili učenke in učence 7. in 8. razredov z območja občin LAS Za mesto in Vas ter jih prosili, da prikažejo, kako oni vidijo divjo in naravno reko. Prejeli smo izdelke različnih tehnik in velikosti, vendar na- O b skoraj 14 milijonov vredni prenovi Železniške postaje Domžale bo izginilo več kot 200 parkirnih mest. Se obeta kolaps? Kje bodo parkirali stanovalci SPB-1, obiskovalci Centra za socialno delo, lokalov v okolici? 16 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 19. 5. do 15. 6. 2022 Minulih tednov si kljub zabeleženim šestindvajsetim intervencijam ne bomo zapomnili po številu intervencij, temveč po izstopajoče velikem deležu prometnih nesreč. Kar zaradi sedemnajstih smo prejeli aktivacijo prek številke 112. To je največji delež, odkar takole mesečno predstavljamo svoje delo, še posebno pa nas mora skrbeti prisotnost alkohola v krvi povzročiteljev mnogih od zgoraj omenjenih nesreč. Večino posredovanj smo opravili v dopoldanskem času. Devet med sedmo in deveto uro. Tudi večina, štirinajst prometnih nesreč se je pripetila med pol osmo in štirinajsto uro. Povod za edino nočno intervencijo je bila seveda tudi prometna nesreča. Na Pšati je nekaj po polnoči zaradi neprilagojene hitrosti voznik z osebnim vozilom trčil v drog ulične razsvetljave, prišlo je do poškodb sopotnice v vozilu. Med udeleženci prometnih nesreč smo pomagali tudi dvema motoristoma in dvema kolesarjema. Prvi motorist je med begom pred policisti padel v križišču na Želodniku, drugi pa je v Domžalah trčil v osebno vozilo, s katerim je voznica zavijala levo na stransko cesto. Eden od kolesarjev je padel ob Kamniški Bistrici, drugi na Kolodvorski ulici. Vsi štirje so utrpeli poškodbe. Med prometnimi nesrečami omenimo še nalet osebnih vozil pri križišču na Želodniku, od koder so reševalci NMP na preventivni pregled odpeljali šestmesečnega dojenčka. V centru Moravč je voznik z osebnim vozilom trčil v traktorsko prikolico. Na avtocesti smo posredovali pri šestih nesrečah, praktično v vseh je šlo za nalete dveh ali več vozil. Udeleženci ene izmed prometnih nesreč pa so očitno že pred našim prihodom zapustili kraj nesreče, opravili smo pregled okolice, a poškodovanih vozil oziroma oseb ni bilo na kraju. Posredovali smo v štirih požarih. Zagorelo je v kleti stanovanjskega bloka v Preserjah. Z gašenjem je bil uspešen že lastnik sam, a je ob tem dobil lažje opekline. V Lukovici je zagorel (in pogorel) manjši tovornjak, poln pohištva. V Domžalah, v bližini železniške postaje, je ob tirih tlelo odpadno vejevje, v grobeljskem drevoredu pa je zagorela lipa. Na Staretovi ulici v Domžalah naj bi čebele ogrožale občane. Za čebeljo družino je nato poskrbel lokalni čebelar. V Preserjah se je širil neznan, neprijeten vonj, ki je pa bil posledica čiščenja v bližnji tovarni in ni bil nevaren. Do prihoda reševalcev smo oskrbeli občana, ki je padel pri gostinskem lokalu v Zaborštu. Posredovali smo tudi na Limbarski gori, kjer se je prevrnil traktor s prikolico, ob tem pa se je poškodoval tudi voznik. slamnik@kd- dom zale. si Jesenski cvet vabi nove člane in Strokovna ekskurzija na Brione prostovoljce V maju smo se veterani OZVVS Domžale, skupaj s člani Člani naših skupin so veseli, da se po dveletni elektronski in telefonski komunikaciji lahko spet pogovarjajo v živo, gredo v naravo ali kako drugače skupaj v prijateljskem vzdušju preživijo uro do dve na teden. medgeneracijsko društvo jesenski cvet Tudi ostale aktivnosti društva so zaživele: izvedli smo zbor članov na Jamarskem domu, prvo izobraževanje v Knjižnici Domžale, ki je bilo številčno obiskano, pripravljamo tradicionalni Medgeneracijski tabor (letovanje) v Izoli, kamor se je prijavilo skoraj rekordno število udeležencev. Za poletne in jesenske mesece prav tako pripravljamo še vrsto zanimivih dogodkov. Zato želimo povabiti vse, ki se želijo včlaniti v naše društvo in želijo postati člani prijateljskih skupin starejših in tudi tiste, ki želijo družbi prispevati še kaj s svojim aktivnim delovanjem in bi želeli postati voditelji skupin. Druženje vsi potrebujemo. Druženje je zdravilno, to je potreba vsakega človeka. Ne smemo dopustiti, da se zapletemo v začarani krog osamljenosti. Strokovnjaki navajajo, da je začarani krog osamljenosti situacija, ko nekako ne moremo izstopiti iz vsakdanjega tesnobnega stanja, se ne počutimo samozavestne in izpolnjene. Ta močno vpliva na tveganje za težave v telesnem in duševnem zdravju, kar povzroča, da se tak človek še težje odloči za druženje z drugimi ljudmi. Zlasti so pogostejše motnje spanja in tudi depresije. Osamljeni in depresivni ljudje tudi bolj tvegajo bolezni srca in ožilja pa tudi rakava obolenja, slabše je zdravljenje teh bolezni. Na srečo se osamljen človek iz tega lahko reši. Zanj je zdravilno druženje z drugimi ljudmi, zdravilno je tudi aktivno delovanje v družbi. Če ste sami, če ste izgubili bližnjega svojca in zaradi tega čutite veliko praznino, če ste preprosto osamljeni ali če želite pridobiti nove prijatelje vaših sovrstnikov, ker ste se upokojili ali ste prijatelje izgubili, se pridružite našim skupinam. Babice in dedki, ki ste doslej skrbeli za vaše vnuke, pa so ti zrasli in vas ne potrebujejo več, pridite med nas, ne bodite sami. Ali pa se nam pridružite, četudi nimate težav, da boste enostavno razširili svojo prijateljsko mrežo in si še dodatno obogatili svoje tretje življenjsko obdobje. Vsi, ki si želite druženja, spoznajte naše društvo, oglasite se nam, pokličite na telefonsko številko društva 041 691 431 ali na številko strokovne vodje društva 041 339 314, ali pa se kar osebno oglasite na sedežu Medgeneracijskega društva Jesenski cvet v Domžalah, Ljubljanska 58, vsako sredo od 14. do 16. ure. V naše vrste vabimo tudi tiste, ki imajo smisel za delo z ljudmi in vodenje male skupine. Potrebujemo tudi nove prostovoljce- voditelje skupin, ki vodijo naše skupine. Prostovoljstvo je dejavnost, ki marsikaterega človeka izpolnjuje in mu osmisli življenje. Že dolgo je znano dejstvo, da je več vredno tisto, kar dajemo iz srca, kot tisto, kar dobimo. In v prostovoljstvu je veliko takšnih občutij, daješ in dobivaš. Če imate željo delati s starejšimi, vabljeni med nas, delo je zanimivo in dinamično. Delovanje našega društva želimo še poživiti in pomladiti. Zelo bomo veseli vašega klica in zanimanja za naše druženje, predvsem pa vsem ponujamo možnost za kvalitetno življenje v tretjem življenjskem obdobju. V prijateljski skupini se boste počutili bolj zadovoljne, obogatili si boste tudi svojo prijateljsko socialno mrežo. Svet bo lepši. Maksimiljana Mali, strokovna vodja MD Jesenski cvet Domžale OZSČ Domžale, odpravili na zgodovinsko tudi za nas zelo pomembno otočje Brioni. veterani ozvvs domžale Tam je bila namreč pod okriljem EU podpisana Brionska deklaracija, ki je pripomogla k ustavitvi vojne na na- dljivem stanju. Brioni so v lasti Republike Hrvaške, a dobra stotnija zaposlenih se ne da preveč motiti v svojem mediteranskem ritmu. Ob puljski areni šem ozemlju in nam omogočila, da je 25. oktobra 1991 zadnji vojak ponižane JA zapustil ozemlje Republike Slovenije. To je zdaj praznik – dan suverenosti. Od doma smo se odpravili že v jutranjih urah in nekako sredi dopoldneva prispeli v Fažano, od koder se pluje na Brione. Samo otočje nosi močan pridih zgodovine, saj je bilo naseljeno že v železni dobi, ponašajo se celo z odtisi mogočnih dinozavrov. Zelo lep je zaliv Verige, ki se ponaša z ostanki rimskega cesarstva, na drugi strani otoka pa je stala v bizantinskem času zelo mogočna utrdba, ki priča o strateški pomembnosti. Leta 1956 je bila na tem otočju podpisana ustanovna deklaracija o neuvrščenosti, ki je združevala večino, predvsem revnejših držav sveta, skoraj vse, ki niso pripadale Zahodnemu ali Vzhodnemu bloku v času hladne vojne. Navzlic precejšnjim denarnim sredstvom, ki jih je prispevala EU, je večina objektov na otočju v nezavi- Nekateri smo si na kopnem privoščili skok v morje, a drugi lahkoten sprehod po obali, tretji pa so se rajši predali senci s hladnim kozarcem piva v rokah. Ogledali smo si še mesto Pulj, kot mi pravimo Puli, z znamenito areno in nekoliko skritim obzidjem starega dela. Pod tem mestom je izkopanih 80 km rovov, ki so nekoč služili kot zaklonišča za zaščito pred napadalci. Sicer pa je lega tega mesta že od Beneške republike pa vse do Avstro-Ogrske in pozneje JLA izredno strateško pomembno. Ne bi bili v Istri, če ne bi obiskali njenega osrčja, saj je tod še nedavno tega živelo veliko Slovencev. Da tam živijo prijazni ljudje, ki znajo nabirati znamenite tartufe (črni dosegajo ceno 50 evrov, beli pa do 5000 evrov za kilogram), so nas prepričali z dobrodošlico in glasbo na agroturizmu, kot naši južni sosedje rečejo kmečkemu turizmu. Janez Gregorič Starejši smo skupaj močnejši Drugo srečanje upokojencev v Domžalah Novo prizorišče, nove vsebine in morda malo tudi slabše vreme, vse to je prispevalo, da letošnje druženje starejših, drugo po vrsti, pod geslom Starejši smo skupaj močnejši, mogoče po pričakovanjih ni bilo najbolj množično, zato pa nič manj prijetno in družabno. To bi vam povedali vsi obiskovalci, ki so drug za drugim prihajali na srečanje. Sama organizacija in scena na prireditvi je bila izvrstno pripravljena in tudi prostor za druženje je bil zelo primeren za izvedbo dogodka. Je pa res, da je vse mogoče načrtovati, le na vreme ni mogoče vplivati in nenadno velika ohladitev ravno ni bila v prid organizatorjem. Na novi lokaciji v Športnem parku Domžale, natančneje v pokritem drsališču, ki je nudilo zavetje tudi v slabem vremenu, je 28. maja 2022 za prijetno razpoloženje, ki so ga nekateri izkoristili tudi za ples, skrbel ansambel Viharnik, tako z raznovrstno glasbo kot s prijetnim napovedovanjem. Prisotni, enkrat jih je bilo več, drugič manj, prevladovali pa so člani Društva upokojencev Domžale, ki je bilo ob Občini Domžale tudi soorganiza- tor srečanja, so lahko prisluhnili pozdravu predsednika Društva upokojencev Domžale Tonija Prusa in podžupanu občine ter predsedniku Društva Lipa – Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale Marjanu Ravnikarju, ki jih je ob pozdravu povabil, da si jesen življenja popestrijo z obiskovanjem njihove univerze. S svojimi dejavnostmi sta se izkazala Odbor za ohranjanje kulturne dediščine naših prednikov Društva upokojencev Domžale s svojim ročnim delom ter Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki sta za vse pripravila prijetne, lepe pa tudi koristne misli. Te so jim zanesljivo popestrile dan, polepšale pa so jim ga tudi rože iz krep papirja, katerih izdelavo si je bilo mogoče celo naučiti. Njihovo delo so bili tudi trije prekrasni aranžmaji z nageljni, ki so polepšali oder. Manjkalo pa ni niti številnega informativnega gradiva o delu Društva upokojencev Domžale in Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, pa zanimivih darilc, kot so: majice, bloki za pisanje, svinčniki, zbornik ob 70-letnici delovanja DU Domžale in 5. zbornik društva Jesenski cvet, ki je bil izdan ob njihovi 20-letnici delovanja. Za veli- ko poučno informativnega gradiva je poskrbel tudi TIC – Turistično informativni center Domžale, kar bo zelo pomagalo obiskovalcem, da se bodo v prihodnje laže odločali za obisk posameznih delov naše občine, pa tudi katere od številnih prireditev, ki jih letošnje poletje ne bo manjkalo. Vsi, ki so se drugega srečanja Starejši smo skupaj močnejši udeležili, so domov odhajali zadovoljni in najbrž malce presenečeni nad ne preveč številčnim obiskom. Pa nič za to. Organizatorji so prepričani, da, tako kot za dežjem pride sonce, tudi za drugim srečanjem pride tretje, na katerega ste že danes lepo povabljeni. Vera Vojska MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 možnost DARILNIH BONOV skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Pevsko romanje na Vrhniko Invalidi znajo tudi zapeti Pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe s ponosom nosimo ime našega ustanovitelja, ki je bil kar dve desetletji tudi naš zborovodja. MDI Domžale ima v svojih vrstah mnoge člane, ki jih veseli petje. ženski pevski zbor stane ke in se odpeljale na Vrhniko. Upahabe Mlajše generacije morda ni- le smo, da se nam bo pridružil prof. majo več pred očmi sivolasega gospo- Tomaž Habe, ki bdi nad našim zboda, ki je po Domžalah hitel na starem rom in je vedno pripravljen pomagakolesu. Ni čudno! Skoraj dve desetle- ti s strokovnimi nasveti in tudi s klatji sta minili, odkar je odkolesaril on- virsko spremljavo. Žal je bil zadržan, kraj mavrice. Kar pa nas je starejših, a smo ga imele ves dan v mislih, saj nam ni treba na Wikipediji prebrati, je tudi on začel svojo življenjsko pot da je bil slovenski glasbenik in zbo- na Vrhniki. rovodja, dolgoletni ravnatelj GlasbeRojstna hiša Staneta Habeta stoji ne šole, 50 let glavno gonilo glasbe- na stari Vrhniki. Mlina ni več, kmenega dogajanja na domžalskem ob- tija pa je živa in lepo urejena, znana močju, soustanovitelj Pevskega ta- po odličnih mesninah. Njena zdajbora v Šentvidu. Mi to vemo. Vemo šnja lastnika, nečak Jože in žena tudi marsikaj drugega iz prve roke. Vera, sta nas sprejela tako, da smo Nekaterim je bil učitelj v šoli ali glas- se takoj počutile kot doma. Prijabeni šoli, nekateri smo tja vozili svo- znost in toplina sta tem ljudem v je otroke. Me pa smo pele in še poje- krvi. Za pravo gostijo in zanimivo mo v zboru upokojenk, ki ga je usta- družinsko zgodovino smo se zahvanovil leta 1979. Ohranjamo spomine lile kar s pesmijo. Močno upamo, da in anekdote, pa tudi hvaležnost, da se jim bomo lahko oddolžile v Domsmo del življenjske poti hodile z njim. žalah, če in ko bomo končno odkrili medobčinsko društvo invalidov domžale Na pobudo pokojne Janje Bevc smo zato pred petimi leti ustanovili invalidski pevski zbor, ki ga obiskujejo invalidke. Zbor sestavlja petnajst članic, vodi pa jih pevovodja Erika Rode. Rade nastopajo na naših prireditvah. Nazadnje so se udeležile našega zbora članov, kjer so se predstavile s tremi pesmimi: Sijaj, sijaj sončece, Na planincah sončece sije in Sijaj mi sončece. Nad njihovim nastopom so bili udeleženci navdušeni in je nanje naPevske vaje ne predstavljajo le ur redil velik vtis. Vsakotedenske vaje so jih pripeljale do udeležbe na 24. pev- trdega dela in zbranosti, pač pa so ski reviji, ki jo organizira Zveza delov- invalidkam omogočile odkritje nonih invalidov Slovenije. Letos je revi- vega talenta, za katerega prej niso ja potekala 14. maja, organiziralo pa vedele. Predstavljajo tudi pomembjo je Društvo invalidov Muta. Na njej no vlogo medsebojnega druženja, ki so se pevke predstavile z afriško ljud- smo ga bili v času covidnih ukrepov sko Tshotsholoza, ljudsko Bom šou prikrajšani. Tudi danes se mnogi člana puanince in pesmijo U. Jašovec z ni zaradi invalidnosti počutijo odmanaslovom Zbadljivka, ki jo je priredi- knjene in izolirane od družbe, zato la Erika Rode. Revije se je udeležilo 21 jih društvo z organizacijo pevskega pevskih zborov, katerih pevci so čla- zbora in podobnih dejavnosti povezuje med seboj. Pevski zbor prikazuni društev invalidov iz vse Slovenije. je tudi sodelovanje med starejšimi članicami in mlajšo pevovodjo. Dokazuje, da je medgeneracijsko sodelovanje pomembno in ključno, saj se tako znanje prenaša iz starejših generacij na mlajše in obratno. V našem primeru pevovodja poučuje pevke o umetnosti petja, one pa ji med vajami zaupajo marsikatero zgodbo. Kljub amaterskosti so se pevke izkazale in smo na njih zelo ponosni. Za MDI Domžale Predsednica Vida Perne Narod si bo pisal sodbo sam Lahko bi zapisala: Končno nam je uspelo. Po kar nekaj poskusih, da bi člani in članice Krajevne organizacije za vrednote NOB Dob Krtina obiskali Ribnico in Kočevje, nam je sredi maja 2022 le uspelo, da smo se zapeljali do teh dveh naših zanimivih lokacij. Ohranjamo spomin na tega nenavadnega moža in se trudimo, da dostojno in odgovorno prenašamo veselje do petja v nove čase tudi z zborovodkinjo Andrejo Polanec in vedno novimi pevkami, ki se nam pridružijo. Ko smo praznovale 40. rojstni dan zbora pod taktirko Marike Haler in pod geslom Kdor poje rad – ostaja mlad, smo se tako tudi počutile. Občinsko priznanje za naše minulo delo nas je prijetno presenetilo, saj je pomenilo, da smo prisotne in cenjene v družbi. Denarne nagrade nismo pretopile v še kako potrebne nove bluze. Odločile smo se, da ob 100. obletnici Stanetovega rojstva (rojen 16. oktobra 1920) poromamo v njegov rojstni kraj – Vrhniko. Minuli dve leti sta postavili na glavo mnoge stvari, naš sklep pa je ostal trden. Tako smo se 10. maja v lepem pomladnem dnevu zbrale aktivne in že ‘upokojene’ pev- spominsko obeležje našemu častnemu občanu. Tudi na že napovedan kulturni dogodek ob 100-letnici rojstva še vedno čakamo. Pot nas je vodila seveda tudi na Klanec. V skromni hišici nas je sprejel ‘Ivan’, s pravimi brki in s skodelico dišeče kave v rokah. Odstrl nam je nekaj skrivnosti iz svojega in družinskega življenja. Proti Trojici smo se odpravile bogatejše za lepa, a tudi grenka spoznanja. V cerkvi na vrhu nam je pesem kar sama privrela iz srca in uživale smo v odlični akustiki. Dan smo zaključile zadovoljne, da smo izpolnile dano si obljubo, in vesele, da smo se po dolgem času družile tudi s pevkami, ki so zbor bogatile s svojim petjem v minulih letih. Še vedno so mladostne in radovedne. Naše romanje je bilo izpolnjeno s pesmijo in upam, da bi bil tudi naš ustanovitelj zadovoljen z nami. ko za vrednote nob dob krtina Kriva je bila seveda epidemija, tokrat pa je k prijetnemu razpoloženju prispevalo lepo vreme in prijetno razpoloženi izletniki, željni spoznavanja zgodovine, sedanjosti in prihodnosti predvsem Kočevja, ki je bilo v času našega obiska v znamenju hude tragedije, povezane z Melaminom. Najprej smo se ob prihodu v Kočevje lotili zgodovine. Obiskali smo namreč Pokrajinski muzej Kočevje, ki je bil ustanovljen leta 1952 in ima od leta 1963 svoje prostore v Šeškovem domu. Ta je bil zgrajen 1936. leta kot Sokolski dom ter predstavlja izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti, saj je v njem prve dni oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda. Po ogledu krajšega filma o tem delu Slovenije smo se preselili v dvorano, v kateri je zasedal zbor odposlancev kovnjaku za izdelavo različnih uporabnih lesenih predmetov pa tudi čisto majčkenih medvedkov, po katerih je Kočevsko posebej znano, smo se zapeljali še do Rudniškega jezera. Prijeten dan smo zaključili v Rokodelskem centru v Ribnici in kratkem postanku v prijetnem parku s formo vivo ter vrsto drevesc in klopi, ki so omogočile prijeten postanek pred odhodom domov. S spoznavanjem Kočevja in Ribnice smo zaključili prvi del letošnjega leta, v katerem so bili zbor članov, sodelovanje v očiščevalni akciji in udeležba na različnih prireditvah v okolici. Druga polovica leta bo namenjena organizaciji slovesnosti ob prazniku krajevne skupnosti, skupaj s KS, in obisku slovesnosti ob priključitvi Primorske k matični domovini in še vrsto drugih aktivnosti. Vera Vojska Obnovljena pot do Lukove bolnice v Kolovcu V marcu 2022 smo člani markacijskega odseka Planinskega društva Domžale začeli z obsežno delovno akcijo v Kolovcu pri Lukovi bolnici (bolnica Triglav). planinsko društvo domžale sek je del Domžalske poti spominov Cilj akcije je bila nadomestitev dotra- – DPS, kot je bila speljana pred časom. janega mostička čez potok tik pod bolV prvi etapi smo lesen mostiček nico, v nadaljevanju pa, v soglasju z pri bolnici popolnoma odstranili in lastnikoma gozda, trasiranje poti od ga nadomestili z daljšo bočno oporo bolnice po potoku do makadamske ter nadelali nekaj stopnic v strmem ceste, ki pelje proti Kolovcu. Ta od- delu, ki vodi proti Dupeljnam. V dru- Ave Roškar Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 slovenskega naroda in sprejel več zgodovinsko pomembnih sklepov. Po vojni stavbo uredili v muzej s številnimi stalnimi in občasnimi razstavami, med drugim o nemškem jezikovnem otoku ter o razvoju slovenske državnosti. Obudili smo spomine na sprejete odločitve in se spet spomnili, da je bil zbor slovenskega naroda največje politično zborovanje med drugo svetovno vojno, pomemben mejnik v razvoju NOB na Slovenskem in temelj slovenske državnosti. Cankarjevo geslo Narod si bo pisal sodbo sam je še zdaj napisano na steni nad odrom, najdemo pa ga tudi v parlamentarni dvorani državnega zbora. Sledil je pravi pohod z vodičko Katarino po Kočevju in njegovi zgodovini, kjer smo spoznavali najpomembnejše zgodovinske stavbe, spomenike in znamenite dogodke. Po kratkem postanku pri rokodelcu, stro- Novi mostiček v Kolovcu gi, bolj obsežni etapi v maju sta bila izvedena dva lesena mostička, ena bočna opora in nekaj stopnic. Čim manj smo poskusili posegati v naravo. Nekaj macesnovega in hrastovega lesa smo zagotovili sami, nekaj smo ga z dovoljenjem lastnika lahko pridobili tudi na sami lokaciji. Za polnitev prostorov med stopnicami in pod mostičkoma smo uporabili skale, kamenje in pesek iz potoka. Na koncu je bilo treba odstraniti le še na novo zaraslo robidovje in ostalo podrast. Akcijo smo izvedli markacisti Planinskega društva Domžale. Veseli smo, da je pot zdaj spet prehodna. Za lažji korak tako planincev kot tudi ljubiteljskih obiskovalcev tega lepega dela naše občine. Polonica Kosec, Planinsko društvo Domžale Foto: Helena Kermauner 18 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii društva slamnik@kd- dom zale. si Volilni občni zbor OZVVS Izlet Medobčinskega društva Sožitje na Ptuj 24. maja so se veterani OZVVS Domžale zbrali v Letnem gledališču Dob na volilnem letnem zboru. Lepo majsko jutro, 15. maja 2022, je spet združilo člane Medobčinskega društva Sožitje, ki vključuje občine Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. medobčinsko društvo sožitje Odšli smo na izlet, ki smo se ga že zelo veselili. Zaradi korone so bila naša skupna srečanja redka, zato je bilo veselje ob ponovnem srečanju veliko. Odpeljali smo se proti Ptuju, v naše najstarejše mesto v Sloveniji. Ptuj je mesto bogate zgodovine in veličastne preteklosti, danes pa središče kulture, mesto festivalov in tradicije, ki je globoko zasidrana v življenja prebivalstva. Ob prihodu na Ptuj smo se v gostilni Pri Tonetu okrepčali z bogato malico, tako da bi lahko ves dan delali na polju. Dobro podkrepljeni smo se odpravili proti staremu mestnemu jedru, kjer nas je prijazni vodič Gregor popeljal skozi zgodovino mesta. Izvedeli smo, da je bilo območje mesta naseljeno že v pozni kameni dobi. Ogledali smo si Mino- vili tudi na Trojanah, kjer si je vsak Res smo se imeli ‘fajn’ in komaj ritski samostan, kjer se nahaja izje- zaslužil velik trojanski krof. Da se čakamo naslednji izlet. Vabimo tudi ozvvs domžale Najprej so izvedli Anton Žnidaršič, Bine Kladnik, Mar- mna samostanska knjižnica. Spre- Zofka, ki je godovala ta dan, ni iz- tiste, ki so tokrat ostali doma, da se krajši kulturni program in nato sko- ko Trampuž, Lado Skok, Marjan Kve- hodili smo se mimo mestnega stol- neverila, nas je ob prihodu domov nam pridružijo. Ne bo jim žal. Marjana Plaznik in Metka Mestek zi poročila predsednika in sekretar- der, Marjan Ocepek in Dušan Grošelj. pa, kjer so ohranjeni rimski spome- pričakalo nekaj kapelj dežja. ja preleteli dejavnosti, ki so jih opra- Predsednik NO je ostal Janez Kušar, niki iz antične Poetovie in izvedeli vili v preteklem letu. Ni jih bilo malo, ki je tudi zelo učinkovito vodil zbor, nekaj o menihih iz Dominikanskega čeprav zdravstvena situacija ni bila člana pa Franc Habe in Anton Cerar. samostana. Vodič Gregor nam je poČastno razsodišče bo še naprej vodil vedal veliko o Gospodih Ptujskih, ki najugodnejša. Med drugim so opravili tudi dva Emil Gorjan, ki se sicer z vodenjem so pustili Ptuju velik pečat. spominska pohoda po poteh vojne za do zdaj ni preveč namučil, ker že vrPo obvezni kavici in sladoledu … je treba spodobno proslaviti, smo se dogovorile Slovenijo. Prvega so združili s preno- sto let niso obravnavali nobenega smo se odpravili na grad. Nekateetnologinje. vitvijo obeležij tajnih skladišč, kjer so primera, člana pa sta postala Janez ri, ki težko hodijo, so se tja odpev letih 1990–1991 posamezniki hrani- Lomovšek in Boris Razpotnik. ljali s posebnim prevozom. Ogledali orožje in strelivo, ki je bilo uporaV programu dela so se osredotočili li smo si lepo ohranjen in vzdrževan univerza za tretje življenjZato je bilo res vredno praznovabljeno v osamosvojitveni vojni. Dru- na bližnje naloge, predvsem pa na pri- Ptujski grad. V gradu domuje Pokra- sko obdobje – društvo lipa ti. Najprej smo po uri kot po navagi pa je potekal od pomnika v Dom- merno obeležitev junijskih dogodkov. jinski muzej. Grajski grič je bil po- domžale Naprej smo se zbra- di sedle h kavici. Potem pa smo se žalah prek Trzina, kjer smo si ogleda- Na koncu so zbor pozdravili: Peter Lo- seljen že od 5. tisočletja pred našim le v učilnici in zaključile našo šir- odpeljale na Brdo pri Lukovici v Goli nov spomenik osamosvojitveni voj- žar, župan Občine Trzin, veterani iz štetjem. Na gradu je več zbirk: glas- šo temo o domu z igro dopolnjeva- stišče pri čebelici, kjer smo najprej s ni, ki je bil postavljen ob 30. obletnici. Ljubljane in Moravč ter zvezni prapor- bila, orožje, stanovanjska kultura, nja pregovorov. Saj poznate tiste- petjem nadomestile vse zdravice za Ker je bil zbor volilni, je bilo iz- ščak Dominik Grmek. Ob zaključku je pustne maske. Popoldan smo se od- ga: »Ljubo doma, kdor ga ima!« Pa nazaj, ki jih ni bilo ob pravem času. voljeno tudi novo, nekoliko spreme- vsak veteran dobil knjigo Klic domo- peljali proti Dravskemu polju in v še dva za pokušino: »Neumen je ti- Pridružila se nam je tudi naša čanjeno predsedstvo, in sicer v sestavi: vine, ki jo je združenje izdalo v prete- gostilni King na Dravskem dvoru so sti ptič, ki se sramuje svojega gnez- stna članica Vida Gliha, ki bo kmapredsednik Janez Gregorič, s pono- klem letu. Zahvala gre tudi KUD Jožef nas lepo postregli z dobrim kosilom. da. Naj človek pol sveta obteče, naj- lu dopolnila enaindevetdeset let. vitvijo četrtega mandata, podpred- Virk Dob, ki je že drugič ponudilo proCvetje, zahvale vsem ‘zaslužnim’ in Polni lepih vtisov in prijateljske- boljši kruh doma se peče!« sednik Marjan Galien in sekretar stor v zavetju Močilnika. Ko se oziramo na zadnji dve leti, darila so še polepšale dan in razpoga druženja smo se proti večeru vrJanez Gregorič Vasja Novak ter člani Jože Kosmač, nili domov. Seveda pa smo se usta- je občutek tak, kakor da ju ne bi bilo, loženje. Najlepši pa je bil nagovor saj ni bilo pomembnih dogodkov, prof. Majde Gnidovec, ki ga, prirejezato tudi nobenih spominov – kakor nega kot voščilo vsem članom Lipe, da bi se čas skrčil. Prvo šolsko leto zapisujem vsem vam: 2020/21 je bilo skoraj brez vsakih sre»Danes je praznik – po etimoločevanj. Tako nam je ostalo le, da se škem leksikonu – dan posebnega pospodbujamo po telefonu in težka ob- mena za nas, naš praznik, ki ga lahZ junijem 2022 se je, podobno kot v drugih šolah, v Univerzi za tretje življenjsko čutja delimo na dvoriščih, pred vra- ko oblikujemo po svoje. Smo skupina, ti … a brez rokovanj, da o objemih ki je med vsemi pri Lipi verjetno najobdobje – Društvu Lipa Domžale končalo študijsko leto 2021/2022. niti ne govorimo. Letošnje šolsko bolj povezana, že petnajst let. Dobro leto je bilo nekoliko boljše, pa ven- se počutimo, rade se družimo … Touniverzi za tretje življenjdar se nismo srečevale od novembra rej zdaj so počitnice! Vzemimo si čas sko obdobje – društvu lipa do sredine decembra. Bilo je težko, • za igro – to je skrivnost mladih; domžale Študentke in študenti so saj je enkrat zbolela ena, drugič dru• za premišljevanje – to je vir moči; ga – če ne s covidom-19, pa zaradi svoja nova in obnovljena znanja, iz• za smeh - to je glasba duše; delke in prijetne spomine za čas podrugih zdravstvenih težav. A pomi• za prijaznost – to je pot k sreči; čitnic zaklenili v svoja srca, še prej pa slimo: vse smo se nekako izvlekle iz • za dobra dejanja – to je ključ do skušali z njimi seznaniti oz. pokazatežav, še vedno smo tukaj, še vedno nebes; ti svoje izdelke vsem, ki jih želijo vise ne damo, se povezujemo, si po• za razdajanje – kajti življenje je deti. Pomembno je, da ustvarjalnosti magamo, svetujemo, in ne nazadnje, prekratko.« na njihovih razstavah velikokrat tako se učimo in najraje se druga od druge nalezemo le dobre volje. Naj ostaManica Perdan Ocepek, navdušijo in celo presenetijo gledalanimatorka skupine etnologija ce, da se sami odločijo, da se Društvu ne še dolgo tako! Lipa pridružijo in naslednja leta sami svojo ustvarjalnost v tretjem življenjDruštvo Lipa obiskujejo slušate- obdobje, vsem slušateljem za njihoskem obdobju pokažejo vsem, ki si pridejo ogledat tovrstne razstave, ka- lji iz Domžal in okoliških občin. Zelo ve uspehe in tudi prijetno druženje terih odprtja navadno povežejo s pri- radi razstavljajo v občinah, od koder ter sodelovanje v vrsti prireditev, s prihajajo slušatelji študijskih krož- katerimi so polepšali življenje sebi srčnimi kulturnimi programi. Tako si je bilo mogoče v prvi polo- kov in tak namen je imela tudi razsta- in vsem, ki so si njihove prireditve, vici junija v Knjižnici Domžale ogle- va ročnih del v avli Centra Ivana Hri- razstave in druge aktivnosti ogledali dati razstavo Čipke plešejo, prave barja v Trzinu v juniju. Predstavljale ter ob tem začeli razmišljati, da bi se umetnine, nastale s srcem in preda- so se ustvarjalke iz naslednjih študij- kateremu od študijskih krožkov tudi nostjo v jeseni življenja. Razstavo Čip- skih krožkov: mozaik, keramika, kle- sami pridružili. Dobrodošli Vsem direktor Marjan Ravnikar ke plešejo so v Knjižnici Domžale po- kljanje, slikarstvo ter punčke Unicef. stavili na oddelku za otroke in mla- Razstava je bila čudovit prikaz sadov želi prijetne počitnice, veliko sonca, dino. Čipke so rezultat ustvarjalne- naših deklet in fantov v njihovih jese- prijetnega druženja in nove energiga dela Klekljarske skupine Slamice nih življenja in si prav vsi zaslužijo za je do jeseni, ko vse in še nove slušatelje čaka Dan odprtih vrat Univerze v okviru Društva Lipa – Univerze za ustvarjalnost iskrene čestitke. Ob koncu šolskega leta pa še is- za tretje življenjsko obdobje – Drutretje življenjsko obdobje Domžale in so se v čudovitih oblikah tradicional- krene čestitke Marjana Ravnikar- štvo Lipa Domžale. Vera Vojska no predstavile obiskovalcem, ki jih to- ja, predsednika Društva Lipa DomFoto: Miro Pivar vrstna ročna dela vedno navdušujejo. žale – Univerze za tretje življenjsko Konec šolskega leta To je delo naših pridnih rok letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 19 iz naših vrtcev in šol | starejši slamnik@kd- dom zale. si Izmenjava Erasmus+ v Belgiji Danica Marinček praznovala 90. rojstni dan V ponedeljek, 2. maja, je nekaj dijakov Srednje šole Domžale in učencev Osnovne šole Venclja Perka v sklopu projekta Erasmus+ odpotovalo v Belgijo. Iskrene čestitke sš domžale in oš venclja perka Prvi dan smo se spoznali z družinami v mestu Grimbergen, pri katerih smo nato preživeli teden. Najprej smo se dijaki iz različnih držav spoznali, po otvoritvenih predstavitvah pa je sledilo skupinsko ustvarjanje kratkih filmov o Evropski uniji. Zvečer smo se vsi skupaj odpravili v Bruselj in si v kinu ogledali filmsko predstavo po izbiri. Drugi dan je bil namenjen ogledu evropskega parlamenta in mesta Bruselj. Seveda smo tam pokusili vaflje, ki so bili božanski. Dan smo zaključili z ogledom mini Evrope. Tretji dan smo preživeli v mestu Nechelen. Naša naloga je bila posneti kratki film o različnih evropskih tematikah, pozneje pa smo si filme ogledali v kinu. Za večerjo so nam postregli pomfrit, na katerega so vsi Belgijci zelo ponosni. Zadnji dan našega obiska smo se odpravili v Brugge, ki mu domačini pravijo belgijske Benetke. Mesto je res prečudovito. Potem smo šli z vlakom do obmorskega mesta Ostende, kjer smo imeli obilo prostega časa, ki so ga nekateri izkoristili celo za namakanje v morju. Takoj ob prihodu v naše domače mestece Grimbergen smo se začeli pripravljati na poslovilno zabavo, ki je bila seveda nepozabna. V soboto, 7. maja, smo se poslovili od svojih gostiteljev in se, nekateri celo v solzah, odpravili do letališča in pozneje do Domžal. Na izmenjavi smo spoznali veliko novih ljudi, stkali prijateljske vezi in skupaj ustvarili veliko lepih spominov. Ela Razboršek, SŠ Domžale Foto: Teja Koren V maju je 90. rojstni dan praznovala Danica Marinček, Psagova Danica iz Češenika, katere življenjska pot se je začela v Šmarci 6. maja 1932 v družbi pet let starejše sestre Mile, za njo pa se je v družini trgovca Edvina in mame Agice pet let za Danico rodila še sestra Cveta. Oče je bil lastnik daleč naokoli edine trgovine z mešanim blagom, v kateri je bilo mogoče kupiti moške srajce in ženske bluze, pa perilo za oba spola ter vsakovrstno blago, ki so ga imenovali fasunga – vse, kar je potrebno za kuhanje. Prijetno otroštvo je prekinila vojna. Ker je očetov brat odšel v partizane, so Nemci 5. junija 1942 obe Jermanovi družini, skupaj enajst ljudi, odpeljali v zbirno taborišče v Goričane, od tam pa s tovornim vlakom v taborišče na Bavarsko. Desetletno dekle se spominja velike ograjene stavbe, v kateri so v posameznih sobah na pogradih spale po štiri družine. Obdelovali so bližnja polja ter hrepeneli po domu. Otroci, stari do deset let, so pobirali pridelke, v vseh letnih časih in hodili v šolo, kjer jih je učila nuna iz Škofje Loke, ki je znala nemško. Starejša sestra Mila je hodila na delo v tovarno umetnih gnojil in tako tudi zbolela. Mama se je vozila vsak dan k bližnji nemški dru- žini gospodinjit, oče se je vozil v tovarno, oddaljeno približno 20 km, od koder se je vračal le enkrat na teden. V izgnanstvu so ostali vse do 15. julija 1945. Gospa Danica se še dob­ro spominja, kako je oče v Nemčijo kar s kolesom odšel po bratranca. V očeh se ji zasvetijo solze, ko se spomni, na težko pot in kako težko so se izgnanci pripeljali v Kranj, od koder jih je stric Mirko odpeljal v Šmarco, kjer jih je čakala prazna hiša, ki so jo počasi na- Telovadne urice pri ŠD Želva Tekom celega leta so predšolski otroci (oz. otroci do 1. razreda) telovadili v telovadnici Osnovne šole Preserje pri Radomljah. Domžalska delegacija pred Evropskim parlamentom. Izmenjava Erasmus+ v Bolgariji Proti koncu maja smo se dijaki Srednje šole Domžale na nedeljsko jutro odpravili na letališče na Dunaju, od koder smo leteli v Bolgarijo. šd želva Ob četrtkih smo se zbrali in delček popoldneva športno obarvali ter se zabavali. Preko različnih iger, dejavnosti in poligonov smo naša telesa krepili in urili v preciznosti ter ravnotežju. Tekmovali smo sami s seboj, pa tudi drug z drugim, vselej pa smo prijateljsko sodelovali ter se bodrili med seboj. Vsako uro telovadbe smo začenjali s priljubljenimi igrami, nada- ljevali pa z dejavnostmi, kjer smo spoznavali naravne oblike gibanja (plazenje, lazenje, plezanje, hoja, tek …) ali določene pripomočke, rekvizite (žoge, kolebnice, obroče …). Na koncu smo vedno postavili raznolik poligon in se v njem preizkusili. Zaključili smo z igro za umiritev, pozdravom in nasmehom na obrazu. Ana Bartol polnili z raznoraznim pohištvom. Oče je počasi odprl trgovino, vendar le za kratek čas, saj je potem, ko so jo vzeli, začel hoditi v službo na Duplico. Ona in mlajša sestra sta obiskovali šolo. Zjutraj se je v Kamnik v nižjo gimnazijo odpeljala, domov so dekleta hodila peš. Ko ji je 2. maja 1948, vse datume ima jubilantka skrbno shranjene v majhni knjižici, umrla mama, je nekaj časa ostala doma, saj je bila po mnenju domačih najbolj pripravna za gospodinjenje. Nato je šla delat v tovarno v Šmarci. Tam je ostala do leta 1960, ko se je poročila z Valentinom Marinčkom, Psagovim Tinetom iz Češenika in odšla na delo v Tosamo. Kljub delu na manjši kmetiji si je vzela še nekaj časa za izobraževanje ob delu in odšla v pokoj kot pointerka. V zakonu je rodila hči Almo in sina Aleša, danes pa imata Psagova Tine in Danica, ki sta 2. junija 2020 praznovala diamantno poroko, tri vnukinje in vnuka ter že pet pravnukov. Žal je stanje v času virusa, korenito spremenilo njuno življenje. Po daljšem zdravljenju v bolnišnici se zaradi posledic virusa covid gospod Tine ni več vrnil domov, saj njegovo zdravstveno stanje zahteva bivanje v domu, kjer ga domači redno obiskujejo. Poslabšalo pa se je tudi jubilantkino zdravje, vendar se gospa Danica ne da. Njeno življenje je bilo namreč ved­ no povezano z delom v tovarnah, posebno v Tosami, doma na manjši kmetiji in v gospodinjstvu, ob tem pa si je vzela še čas za v delo v organizacijah in društvih. Tako je bila vrsto let prostovoljka v Krajevni organizaciji Rdečega križa Dob, bila je članica vodstva Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina, rada se je družila v Društvu podeželskih žena Domžale, srečevali smo se v Društvu izgnancev Slovenije, zelo rada pa se je družila tudi z dekleti, ki so se ukvarjala z raznoraznim ročnodelskim ustvarjanjem v prostorih KS Dob, z možem pa sta bila tudi člana Društva upokojencev Dob. Rada sta hodila na izlete in se vključevala v aktivnosti naštetih organizacij. Še danes je jubilantka zgovorna, dobre volje in še vedno vse postori sama, tudi vrt ima. Sama pravi, da jo pokonci drži gibanje in delo, ki ju spremljata vse življenje. Visok življenjski jubilej je praznovala kar večkrat, saj ima veliko prijateljev in znancev. Posebnih želja ob 90. rojstnem dnevu nima, le zdravje in prijetne trenutke, tako z možem kot z domačimi. Le to si želi in to ji ob čestitkah tudi privoščimo. Srečno, draga jubilantka Danica! Otroci iz vrtca Dominik Savio na Pokljuki Vera Vojska sš domžale V mesto Razlog, ki skali rezervat medvedov, kjer smo si je približno tri ure oddaljeno od lahko te prečudovite živali ogledali V času protikoronskih ukrepov smo marsikaj pogrešali; ni bilo druženj, izletov in taborov. glavnega mesta Sofija, smo prispe- od blizu. Za večerjo so nas odpeljali v večernih urah. Prvi dan projek- li v bližnjo ribjo farmo. Pred nami je ta smo si najprej ogledali predstavi- bila samo še naloga posneti kratek vrtec dominik savio V vrtcu Do- se lahko udeležili tabora na Pokljuki. tovske dogodivščine. Nastanjeni so tvene videoposnetke držav, nato pa TED talk. Zadnji dan smo si v prije- minik Savio so bili otroci iz skupine Preživeli so tri dni v neokrnjeni naravi, bili v hotelu Šport, kjer so za njih zelo smo imeli delavnice na temo TED tnem soncu ogledali mesto Plovdiv, Lučk in Zvončkov zelo veseli, da so na gorskem zraku in spoznavali škra- dobro poskrbeli z nastanitvijo in hrano. Najbolj so si zapomnili srečanja s talk. Pozneje so nam razkazali bli- kjer smo imeli tudi nekaj prosteškratom Poštarčkom, ki jim je prinežnje mesto Bansko, ki je priljubljeno ga časa. Ob vrnitvi v hotel sta nam sel pismo z navodilom hoje po Škratsmučarsko središče. Drugi dan so preostala le še pakiranje kovčkov in kovi poti, Škratovega gozdnega golfa, bile predstavitve na različne teme, druženje z našimi novimi prijatelji. iger sodelovanje, izdelavelave škratokot je na primer varnost na interneV petek smo se zgodaj odpravivih kapic, igralnih postaj, še posebno tu. Po kosilu smo se odpravili na bli- li v Sofijo in si jo na hitro ogledali pa zabave pri Veselem škratu. Otrožnji ranč, kjer so nam razložili in po- – nato pa pot do letališča in domov. ci so v dejavnostih zelo uživali in kar kazali nekaj bolgarske tradicije. Tre- Ta teden je minil prehitro, v poneprehitro so jim minili trije dnevi. tji dan smo se udeležili delavnic o deljek smo se morali spet vrniti v Polni lepih vtisov so se vrnili doumetnosti in našem odnosu do so- šolsko rutino. Doma pogrešam tudi mov. V skupinah pa večkrat slišimo cialnih omrežjih. Ta delavnica mi je bolgarsko hrano, ki je bila resnično pogovor otrok: »A se spomniš, ko res odprla oči, da niso vsi ljudje tako okusna. Ela Razboršek, SŠ Domžale smo na Pokljuki ...« popolni, kot se prikazujejo na druFoto: Marko Majce Ana Dolinšek žabnih omrežjih. Popoldne smo obi- Mestni kino Domžale 18.30 | ELVIS Biografska glasbena drama / Elvis / režija: Baz Luhrmann / scenarij: Baz Luhrmann, Sam Bromell, Craig Pearce, Jeremy Doner / igrajo: Austin Butler, Olivia DeJonge, Tom Hanks, Dacre Montgomery, David Wenham, Kodi Smit-McPhee, Luke Bracey / 2022, Avstralija, ZDA / distribucija: Blitz / 159' / portret glasbe in življenja enkratnega in nepono- Tržni prostor Domžale 10.00 | KUHNA NA PLAC Kulinarični dogodek 2. julij, sobota Kino v parku 21.30 | IZGUBLJENO MESTO + BIG BAND Akcijska komedija / The Lost City of D / režija: Adam Nee, Aaron Nee / scenarij: Oren Uziel, Dana Fox, Adam Nee Aaron Nee / igrajo: Sandra Bullock, Channing Tatum, Daniel Radcliffe, Da'Vine Joy Randolph, Brad Pitt, Patti Harrison, Bowen Yang / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 92' / briljantna, a osamljena pisateljica romantično-pustolovskih romanov se mora odpraviti na pustolovščino po džungli, kjer bo prvič na lastni koži doživela svoje lastne zgodbe. Mestni kino Domžale 19.00 | BILO JE NEKOČ V SRBIJI Romantična komedija / Bilo jednom u Srbiji / režija: Petar Ristovski / igrajo: Dragan Petrović Pele, Ivan Bekjarev, Miodrag Miki Manojlović, Mira Banjac, Nemanja Oliverić, Sloboda Boba Mićalović, Teodora Ristovski, Viktor Savić, Zoran Cvijanović / 2022, Srbija / distribicija: Fivia / 135' / romantična komedija v treh dejanjih združuje pravljico z zgodovino, kako je malomeščanska 'kasaba' postala 'mali Manchester' in je orientalsko nošo zamenjala dunajska in pariška moda. 19.00 | MEMORIA Drama / režija Apichatpong Weerasethakul / scenarij Apichatpong Weerasethakul / fotografija Sayombhu Mukdeeprom / montaža Lee Chatametikool / glasba César López / igrajo Tilda Swinton, Elkin Díaz, Jeanne Balibar, Juan Pablo Urrego, Daniel Giménez Cacho / distribucija FIVIA – Vojnik / festivali, nagrade Cannes (nagrada žirije); Chicago (nagrada za najboljši film); Gent (posebna omemba); eden desetih najboljših filmov leta po izboru revije Cahiers du cinema; Palm Springs; Sydney; KRAFFT, Kino Otok Mestni kino Domžale 10.00 | BARABE Družinski animirani film / The Bad Guys / režija: Pierre Perifel / scenarij: Etan Cohen, Hilary Winston / slovenski glasovi: Boris Car, Gorazd Žilavec, Alenka Tetičković, Rok Kunaver, Robert Korošec, Maja Martina Merljak, Damjan Trbovc, Aja Kobe, Ota Širca Roš / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 100' / sinhronizirano, 7+ / kriminalna ekipa živalskih izobčencev poskuša izvesti najzahtevnejšo prevaro doslej – postati vzorni državljani. 7. julij, četrtek 20.30 | ELVIS Biografska glasbena drama / Elvis / režija: Baz Luhrmann / scenarij: Baz Luhrmann, Sam Bromell, Craig Pearce, Jeremy Doner / igrajo: Austin Butler, Olivia DeJonge, Tom Hanks, Dacre Montgomery, David Wenham, Kodi Smit-McPhee, Luke Bracey / 2022, Avstralija, ZDA / distribucija: Blitz / 159' / portret glasbe in življenja enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleyja skozi prizmo zakompliciranega odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem, ki je vztrajal celih 20 let, od Presleyjevega vzpona pa vse do vrhunca njegove slave. Mestni kino Domžale 20.30 | ELVIS Biografska glasbena drama / Elvis / režija: Baz Lu- Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC: USTVARJANJE NAKITA Glej opis pod 6. julij. 13. julij, sreda 20.30 | SONČNI ZATON Drama / Sundown / režija: Michel Franco / scenarij: Michel Franco / igrajo: Tim Roth, Charlotte Gainsbourg, Iazua Larios, Henry Goodman, Albertine Kotting McMillan, Samuel Bottomley / 2021, Mehika, Švedska, Francija / distribucija: Fivia / 83' / večkrat nagrajeni režiser Michel Franco, znan po pronicljivih in provokativnih študijah posameznikov in družb pod pritiskom, spremlja Tima Rotha na eksistencialnem popotovanju pod žgočim mehiškim soncem. Mestni kino Domžale 10.00 | JAZ, RDEČA PANDA Družinski animirani film / Turning Red / režija: Domee Shi / scenarij: Julia Cho, Domee Shi / slovenski glasovi: Vita Renko, Mojca Funkl, Zoja Trbovc Mihajlović, Toja Tetičković Oman, Ela Đurič Ribič, Nejc Heine, Maja Končar, Martin Pibernik / 2021, ZDA / distribucija: Blitz / 100' / sinhronizirano, 7+ / samozavestna, a rahlo nerodna 13-letna najstnica Mei Lee se vsakič, ko se razburi, spremeni v rdečo pando. Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | ODKLOPI SE! Glej opis pod 1. julij. 12. julij, torek Mestni kino Domžale 20.30 | ZGODBA MOJE ŽENE Romantična drama / A feleségem története / režija: Ildikó Enyedi / scenarij: Ildikó Enyedi, po Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC: POČITNIŠKO BRANJE Glej opis pod 6. julij. 20. julij, sreda Knjižnica Domžale E-vsebina | PODOBE MENGŠA NA AKVARELIH MILANA MERHARJA Predstavitev akvarelov / zgodba s portala Kamra / org.: Knjižnica Domžale. 18. julij, ponedeljek Kino v parku 21.30 | VESOLJE MED NAMI + OPAZOVANJE ZVEZD Mladinski film / režija: Rahela Jagrič Pirc / scenarij: Rahela Jagrič Pirc, Darja Medič / igrajo: Kolja Chilima Budišin, Ivo Barišič, Manca Dorrer, Irena Mihelič, Alenka Kraigher, Aljaž Jovanovič, Aliash Tepina, Matic Jamar, Neja Cušin, Jakob Cilenšek, Liam Cimperman / 2022, Slovenija / distribucija: Con film / 100' / v slovenščini, 10+ / zapuščen observatorij združi slepega astronoma Hermana in najstnika Tobija, ki je z mamo poleti pripotoval v Slovenijo. Mestni kino Domžale 19.00 | THOR: LJUBEZEN IN GROM Akcijska pustolovščina / Thor: love and thunder / režija: Taika Waititi / scenarij: Stan Lee, Jennifer Kaytin Robinson / igrajo: Chris Hemsworth, Natalie Portman, Christian Bale, Matt Damon, Melissa McCarthy, Russell Crowe / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 119' / Thor v boju proti krvoločnemu Gorru, ki hoče iztrebiti vse bogove, za pomoč prosi Valkiro, Korga in povsem nepričakovano, bivšo punco Jane Foster. Knjižnica Domžale E-vsebina | PODOBE LUKOVICE NA AKVARELIH MILANA MERHARJA Predstavitev akvarelov / zgodba s portala Kamra / org.: Knjižnica Domžale. film o eni najredkejših in najbolj izmuzljivih velikih mačk; opazovalni dokumentarec, v katerem je pot pomembnejša od cilja, z nami velikodušno deli užitek odkrivanja / glasbo za film sta napisala Warren Ellis in Nick Cave. Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | ODKLOPI SE! Druženje ob družabnih igrah / za osnovnošolce / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. Film: Zgodba moje žene Mestni kino Dimžale, 15. julija 16. julij, sobota Animirani film: Barabe Mestni kino Domžale, 7. julija 11. julij, ponedeljek Komedija: Izgubljeno mesto Kino v parku, 1. julija številka 6 | junij 2022 | letnik lxii 20.30 | MEMORIA Drama / režija Apichatpong Weerasethakul / scenarij Apichatpong Weerasethakul / fotografija Mestni kino Domžale 10.00 | LUKA Animirani film / Luca / režiser: Enrico Casarosa / 100' / sinhronizirano, primerno za 6+ / mladi deček na italijanski rivieri doživi nepozabno poletje, polno sladoleda, špagetov in neskončnih voženj s skuterji. 26. julij, torek Knjižnica Domžale e-vsebina | PODOBE MORAVČ NA AKVARELIH MILANA MERHARJA Predstavitev akvarelov / zgodba s portala Kamra / org.: Knjižnica Domžale. 25. julij, ponedeljek Arboretum Volčji Potok 21.00 | TOP GUN: MAVERICK Akcijska drama / Top Gun: Maverick / režija: Joseph Kosinski / scenarij: Ehren Kruger, Eric Warren Singer, Christopher McQuarrie / igrajo: Tom Cruise, Val Kilmer, Jennifer Connelly, Jon Hamm, Ed Harris, Glen Powell, Lewis Pullman, Miles Teller / 2020, ZDA, Hong Kong / distribucija: Karantanija / kultni Top Gun je dobil nadaljevanje – stotnik Maverick (Tom Cruise) se po 30 letih uspešnega službovanja kot pilot vrača na elitno vojaško letalsko šolo. Mestni kino Domžale 19.00 | BILO JE NEKOČ V SRBIJI Romantična komedija / Bilo jednom u Srbiji / režija: Petar Ristovski / igrajo: Dragan Petrović Pele, Ivan Bekjarev, Miodrag Miki Manojlović, Mira Banjac, Nemanja Oliverić, Sloboda Boba Mićalović, Teodora Ristovski, Viktor Savić, Zoran Cvijanović / 2022, Srbija / distribicija: Fivia / 135' / romantična komedija v treh dejanjih združuje pravljico z zgodovino, kako je malomeščanska 'kasaba' postala 'mali Manchester' in je orientalsko nošo zamenjala dunajska in pariška moda. Gledališka predstava: Deseti brat Poletno gledališče Studenec, 23. julija 31. julij, nedelja Arboretum Volčji Potok 21.00 | DC LIGA SUPER-LJUBLJENČKOV Animirana pustolovščina / DC League of Super-Pets / režija: Jared Stern / distribucija: Blitz film & video distribution, d. o. o. / 100' / v DC ligi super ljubljenčkov sta super pes Kripto in Superman nerazdružljiva in najboljša prijatelja, ki delita enake supermoči in se drug ob drugem borita proti kriminalu v Metropolisu. Mestni kino Domžale 18.00 | ELVIS Biografska glasbena drama / Elvis / režija: Baz Luhrmann / scenarij: Baz Luhrmann, Sam Bromell, Craig Pearce, Jeremy Doner / igrajo: Austin Butler, Olivia DeJonge, Tom Hanks, Dacre Montgomery, David Wenham, Kodi Smit-McPhee, Luke Bracey / 2022, Avstralija, ZDA / distribucija: Blitz / 159' / portret glasbe in življenja enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleyja skozi prizmo zakompliciranega odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem, ki je vztrajal celih 20 let, od Presleyjevega vzpona pa vse do vrhunca njegove slave. Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Glej opis pod 23. julij. 30. julij, sobota Arboretum Volčji Potok 21.00 | TAJNI AGENT 117: IZ AFRIKE Z LJUBEZNIJO Vohunska komedija / OSS 117: Alerte rouge en Afrique noire / režija: Nicolas Bedos / scenarij: Jean-François Halin, Nicolas Bedos po romanih OSS 117 Jeana Bruca / igrajo: Jean Dujardin, Pierre Niney, Fatou N'Diaye, Natacha Lindinger, Gilles Cohen, Wladimir Yordanoff / 2021, Francija, Belgija / distribucija: Cinemania / vohunska parodija z Jeanom Dujardinom v glavni vlogi (Sean Connery do zadnjega manšetnega gumba in šarmantnega nasmeška) je nasmejala občinstvo na zaključni projekciji lanskega festivala v Cannesu. Film: Tajni agent 117: Iz Afrike z ljubeznijo Arboretum Volčji Potok, 29. julija Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ julij 1. julij, petek Odklopi se! Knjižnica Domžale, ves mesec julij DogaJa se ... slamnik koledar dogodkov Mestni kino Domžale 18.30 | SNEŽNI LEOPARD Dokumentarni film / La panthère des neiges / režija: Marie Amiguet, Vincent Munier / scenarij: Marie Amiguet, Vincent Munier / glasba: Warren Ellis, Nick Cave / nastopata: Vincent Munier, Sylvain Tesson / 2021, Francija / distribucija: Fivia / 92' / Snežni leopard je veliko več kot vizualno čudovit Kino v parku 21.30 | ENA ZA REKO – ZGODBA SAVE + POGOVOR Z EKIPO Dokumentarni film / ideja: Rok Rozman / režija: Rožle Bregar / pripovedovanje: Sabina Kogovšek, / 2022, Slovenija / distribucija: Leeway Collective / 84' / izrezuje kanjone, prinaša rodovitno prst, ustvarja brzice, gnezdišča in globoke tolmune. Ljudje pijejo njeno vodo, je navdih za pesmi in prepire ter vir energije – reka Sava je tekoča povezava med štirimi državami in neštetimi ekosistemi. Mestni kino Domžale 19.00 | BILO JE NEKOČ V SRBIJI Romantična komedija / Bilo jednom u Srbiji / režija: Petar Ristovski / igrajo: Dragan Petrović Pele, Ivan Bekjarev, Miodrag Miki Manojlović, Mira Banjac, Nemanja Oliverić, Sloboda Boba Mićalović, Teodora Ristovski, Viktor Savić, Zoran Cvijanović / 2022, Srbija / distribicija: Fivia / 135' / romantična komedija v treh dejanjih združuje pravljico z zgodovino, kako je malomeščanska 'kasaba' postala 'mali Manchester' in je orientalsko nošo zamenjala dunajska in pariška moda. 9. julij, sobota Kino v parku 21.30 | DESET V POL Komedija / Deset u pola / režija: Danis Tanović / scenarij: Nikola Kuprešanin, Danis Tanović / igrajo: Branko Đurić – Đuro, Izudin Bajrović, Helena Vuković, Kerim Čutuna, Almir Palata Prle, Anja Matković, Goran Navojec, Faketa Salihbegović-Avdagić, Mirvad Kurić, Nermin Tulić / 2021, Bosna in Hercegovina / distribucija: Con film / 90' / prihod kulinarične blogerke nenadejano sproži spor o tem, kdo v Sarajevu dela najboljše čevape. Mestni kino Domžale 19.00 | THOR: LJUBEZEN IN GROM Akcijska pustolovščina / Thor: love and thunder / režija: Taika Waititi / scenarij: Stan Lee, Jennifer Kaytin Robinson / igrajo: Chris Hemsworth, Natalie Portman, Christian Bale, Matt Damon, Melissa McCarthy, Russell Crowe / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 119' / Thor v boju proti krvoločnemu Gorru, ki hoče iztrebiti vse bogove, za pomoč prosi Valkiro, Korga in povsem nepričakovano, bivšo punco Jane Foster. Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | ODKLOPI SE! Glej opis pod 1. julij. 8. julij, petek Kino v parku 21.30 | MORENA + SEJEM PLAKATOV Drama, triler / Murina / režija: Antoneta Alamat Kusijanović / scenarij: Antoneta Alamat Kusijanović, Frank Graziano / igrajo: Gracija Filipović, Danica Curcić, Leon Lučev, Cliff Curtis, Jonas Smulders, Niksa Butijer, Mislav Cavajda / 2021, Hrvaška, Slovenija, Brazilija, ZDA / 92' / napeti odnos med šestnajstletno Julijo in avtoritarnim očetom Antem se začne krhati, ko na njihov dom na jadranskem otoku prispe stari družinski prijatelj. / tajski poet Apichatpong Weerasethakul nas v svojem prvem filmu, posnetem zunaj domovine, skupaj s Tildo Swinton in Jeanne Balibar popelje na skrivnostno notranje popotovanje, ki ga sproži veliki pok. Kino v parku 21.30 | PRAVI MOŠKI Romantična komedija / Ich bin dein Mensch / režija: Maria Schrader / scenarij: Jan Schomburg, Maria Schrader / igrajo: Maren Eggert, Dan Stevens, Sandra Hüller, Hans Löw, Wolfgang Hübsch, Annika Meier, Falilou Seck, Jürgen Tarrach, Henriette Richter-Röhl / 2021, Nemčija / distribucija: Cinemania / 105' / da bi si Alma zagotovila sredstva za svoje znanstvene raziskave, privoli v sodelovanje pri nenavadnem eksperimentu: tri tedne bo morala sobivati s humanoidnim robotom, ki naj bi se v tem času preobrazil v njenega idealnega partnerja. Mestni kino Domžale 19.00 | ZGODBA MOJE ŽENE Romantična drama / A feleségem története / režija: Ildikó Enyedi / scenarij: Ildikó Enyedi, po romanu Milána Füsta Zgodba moje žene: zapiski kapitana Störra / igrajo: Léa Seydoux, Gijs Naber, Louis Garrel, Sergio Rubini, Jasmine Trinca, Luna Wedler, Josef Hader, Ulrich Matthes, Udo Samel / 2021, Madžarska, Italija, Nemčija, Francija / distribucija: Fivia / 169' / režiserka Ildikó Enyedi (O telesu in duši) pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi oči moža, ki se obupano trudi razumeti svojo ženo, skrivnostno Francozinjo v podobi Lée Seydoux / sodobna različica legende o letečem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na večno tavanje po sedmih morjih. Tržni prostor Domžale 17.00 | VEČERNA KUHNA NA PLAC Kulinarični dogodek Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | ODKLOPI SE! Glej opis pod 1. julij. 15. julij, petek 21.30 | V PARKU: NOTRE DAME V PLAMENIH Drama / Notre-Dame Brule / režija: Jean-Jacques Annaud / scenarij: Jean-Jacques Annaud, Thomas Bidegain / igrajo: Samuel labarthe, Jeremie Laheurte, Eloide Navarre / 2022, Francija / distribucija: Blitz / 110' / Notre Dame v plamenih poustvarja dogajanje med uničujočim požarom 15. aprila 2019, ko je veličastna pariška katedrala utrpela največji požar v zgodovini stavbe. Mestni kino Domžale 10.00 | ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE Animirana družinska pustolovščina / Maya the Bee 3 / režija: Noel Cleary / scenarij: Adrian Bickenbach, Noel Cleary, Fin Edquist / slovenski glasovi: ??? / 2022, Nemčija, Avstralija / distribucija: Blitz / 88' / sinhronizirano, 6+ / mala Maja je živahna in radovedna čebelica, ki ne mara pravil. V novi pustolovščini Maja in njen najboljši prijatelj Vili zapustita Makov travnik in se podata novim zapletom in zmagam naproti. 14. julij, četrtek hrmann / scenarij: Baz Luhrmann, Sam Bromell, Craig Pearce, Jeremy Doner / igrajo: Austin Butler, Olivia DeJonge, Tom Hanks, Dacre Montgomery, David Wenham, Kodi Smit-McPhee, Luke Bracey / 2022, Avstralija, ZDA / distribucija: Blitz / 159' / portret glasbe in življenja enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleyja skozi prizmo zakompliciranega odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem, ki je vztrajal celih 20 let, od Presleyjevega vzpona pa vse do vrhunca njegove slave. Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Premiera Domača gledališka predstava / v Poletnem gledališču Studenec bo uprizorjen Deseti brat, po romanu Josipa Jurčiča, ki je bil osnova za dramatizacijo Davorina Petančiča, po kateri je režiser Alojz Stražar priredil odlično predstavo za izvedbo na prostem in kot nalašč za studenški oder / doživimo igro Deseti brat, polno zabavnih prigod in pevskih vložkov v popolnosti na Studencu / rezervacija vstopnic: 051 61 61 51 | 051 61 41 41 | www.studenec.net / Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan. 23. julij, sobota Arboretum Volčji Potok 21.00 | THOR: LJUBEZEN IN GROM Akcijska pustolovščina / Thor: love and thunder / režija: Taika Waititi / scenarij: Stan Lee, Jennifer Kaytin Robinson / igrajo: Chris Hemsworth, Natalie Portman, Christian Bale, Matt Damon, Melissa McCarthy, Russell Crowe / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 119' / Thor v boju proti krvoločnemu Gorru, ki hoče iztrebiti vse bogove, za pomoč prosi Valkiro, Korga in povsem nepriičakovano, bivšo punco Jane Foster. Mestni kino Domžale 10.00 | KOZMOBLISK Animirana družinska pustolovščina / Lightyear / režija: Angus MacLane / scenarij: Pete Docter / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 100' / sinhronizirano, 7+ / nova Pixarjeva zgodba o nastanku Kozmobliska, mladega testnega vesoljskega robota iz Sveta igrač in njegove poti k uresničitvi največje želje – postati kapitan Enote za zaščito vesolja, ki je osredotočena na boj proti zlobnemu cesarju Zurgu. Mestni kino Domžale 18.00 | ELVIS Biografska glasbena drama / Elvis / režija: Baz Luhrmann / scenarij: Baz Luhrmann, Sam Bromell, Craig Pearce, Jeremy Doner / igrajo: Austin Butler, Olivia DeJonge, Tom Hanks, Dacre Montgomery, David Wenham, Kodi Smit-McPhee, Luke Bracey / 2022, Avstralija, ZDA / distribucija: Blitz / 159' / portret glasbe in življenja enkratnega in neponovljivega Elvisa Presleyja skozi prizmo zakompliciranega odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem, ki je vztrajal celih 20 let, od Presleyjevega vzpona pa vse do vrhunca njegove slave. Mestni kino Domžale 19.00 | SONČNI ZATON Drama / Sundown / režija: Michel Franco / scenarij: Michel Franco / igrajo: Tim Roth, Charlotte Gainsbourg, Iazua Larios, Henry Goodman, Albertine Kotting McMillan, Samuel Bottomley / 2021, Mehika, Švedska, Francija / distribucija: Fivia / 83' / večkrat nagrajeni režiser Michel Franco, znan po pronicljivih in provokativnih študijah posameznikov in družb pod pritiskom, spremlja Tima Rotha na eksistencialnem popotovanju pod žgočim mehiškim soncem. Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Glej opis pod 23. julij. 29. julij, petek Arboretum Volčji Potok 21.00 | SANJSKI KONJ Komična drama / Dream Alliance / režija: Euros Lyn / scenarij: Neil McKay / igrajo: Toni Collette, Owen Teale, Alan David, Lynda Baron, Damian Lewis, Karl Johnson, Steffan Rhodri / 2020, Velika Britanija / distribucija: Filmbankmedia / 113' / zgodba o Dream Alliance, dirkalnem konju, ki ga je vzgojila barmanka Jan Vokes iz majhnega obubožanega valižanskega mesta – popolnoma brez izkušenj je Jan prepričala sosede, da s svojim skromnim zaslužkom pomagajo pri vzgoji žrebca v upanju, da bo lahko tekmoval z dirkaško elito. 28. julij, četrtek Mestni kino Domžale 20.30 | THOR: LJUBEZEN IN GROM Akcijska pustolovščina / Thor: love and thunder / režija: Taika Waititi / scenarij: Stan Lee, Jennifer Kaytin Robinson / igrajo: Chris Hemsworth, Natalie Portman, Christian Bale, Matt Damon, Melissa McCarthy, Russell Crowe / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 119' / Thor v boju proti krvoločnemu Gorru, ki hoče iztrebiti vse bogove, za pomoč prosi Valkiro, Korga in povsem nepričakovano, bivšo punco Jane Foster. Knjižnica Domžale E-vsebina | Z NAŠIH POLIC: ODKRIVANJE SLOVENIJE Glej opis pod 6. julij. 27. julij, sreda Sayombhu Mukdeeprom / montaža Lee Chatametikool / glasba César López / igrajo Tilda Swinton, Elkin Díaz, Jeanne Balibar, Juan Pablo Urrego, Daniel Giménez Cacho / distribucija FIVIA – Vojnik / festivali, nagrade Cannes (nagrada žirije); Chicago (nagrada za najboljši film); Gent (posebna omemba); eden desetih najboljših filmov leta po izboru revije Cahiers du cinema; Palm Springs; Sydney; KRAFFT, Kino Otok / tajski poet Apichatpong Weerasethakul nas v svojem prvem filmu, posnetem zunaj domovine, skupaj s Tildo Swinton in Jeanne Balibar popelje na skrivnostno notranje popotovanje, ki ga sproži veliki pok. 22. julij, petek Arboretum Volčji Potok 21.00 | NE ČAKAJ NA MAJ Brezplačna projekcija. Mestni kino Domžale 10.00 | BARABE Družinski animirani film / The Bad Guys / režija: Pierre Perifel / scenarij: Etan Cohen, Hilary Winston / slovenski glasovi: Boris Car, Gorazd Žilavec, Alenka Tetičković, Rok Kunaver, Robert Korošec, Maja Martina Merljak, Damjan Trbovc, Aja Kobe, Ota Širca Roš / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 100' / sinhronizirano, 7+ / kriminalna ekipa živalskih izobčencev poskuša izvesti najzahtevnejšo prevaro doslej – postati vzorni državljani. 21. julij, četrtek romanu Milána Füsta Zgodba moje žene: zapiski kapitana Störra / igrajo: Léa Seydoux, Gijs Naber, Louis Garrel, Sergio Rubini, Jasmine Trinca, Luna Wedler, Josef Hader, Ulrich Matthes, Udo Samel / 2021, Madžarska, Italija, Nemčija, Francija / distribucija: Fivia / 169' / režiserka Ildikó Enyedi (O telesu in duši) pripoveduje ljubezensko zgodbo skozi oči moža, ki se obupano trudi razumeti svojo ženo, skrivnostno Francozinjo v podobi Lée Seydoux / sodobna različica legende o letečem Holandcu, fantomski ladji, obsojeni na večno tavanje po sedmih morjih. iz urada župana koledar dogodkov Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v avgustu 2022 pošljite do 19. julija na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbrala in uredila: Maša Rener Fotografije: promocijsko gradivo. Koledar dogodkov Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) T 01 724 84 08 Muzej je odprt vse poletje: od torka do petka od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Zaprto ob nedeljah in praznikih. Več informacij: slamnikarski.muzej@kd-domzale.si ali info@kddomzale.si ali telefonska številka: 01 724 84 08 (v odpiralnem času muzeja). Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 50 50 Poleti zaprta. S programom nadaljujemo v oktobru. Tudi v tem času je možna predhodna najava obiska na e-naslov menacenk@kd-domzale.si ali info@kd-domzale.si ali na telefonski številki: 01 722 50 50 (v uradnih urah Kulturnega doma Franca Bernika Domžale). Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, Domžale T 01 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 50 80, info@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Info POČITNICE SO ČAS ZA … Razstava knjig bo na ogled od 4. julija do 15. avgusta. VSAK NAJ ZA DOBRO VSAKEGA SKRBI Razstava izdelkov skupin iz vrtca Dominik Savio Karitas je na ogled do 2. julija. LES – ki ne mine Razstava fotografij avtorja Franceta Steleta bo na ogled od 11. julija do 6. avgusta. KNJIŽNICA DOMŽALE DRUŽENJE S PTICAMI # 2 Razstava fotografij avtorja Ivana Petriča je na ogled do 9. julija. Razstave Poletno gledališče Studenec 21.00 | DESETI BRAT Glej opis pod 23. julij. slamnik@kd- dom zale. si Knjižnica Domžale e-vsebina | Z NAŠIH POLIC: V GORE Kadar vam zmanjka navdiha za branje, potrebujete nasvet ali vam izbira primerne knjige povzroča prevelik stres, vam bo v pomoč rubrika Z NAŠIH POLIC / spletna stran Knjižnice Domžale / org.: Knjižnica Domžale. 6. julij, sreda 20.30 | SONČNI ZATON Drama / Sundown / režija: Michel Franco / scenarij: Michel Franco / igrajo: Tim Roth, Charlotte Gainsbourg, Iazua Larios, Henry Goodman, Albertine Kotting McMillan, Samuel Bottomley / 2021, Mehika, Švedska, Francija / distribucija: Fivia / 83' / večkrat nagrajeni režiser Michel Franco, znan po pronicljivih in provokativnih študijah posameznikov in družb pod pritiskom, spremlja Tima Rotha na eksistencialnem popotovanju pod žgočim mehiškim soncem. Mestni kino Domžale 10.00 | KOZMOBLISK Animirana družinska pustolovščina / Lightyear / režija: Angus MacLane / scenarij: Pete Docter / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 100' / sinhronizirano, 7+ / nova Pixarjeva zgodba o nastanku Kozmobliska, mladega testnega vesoljskega robota iz Sveta igrač in njegove poti k uresničitvi največje želje – postati kapitan Enote za zaščito vesolja, ki je osredotočena na boj proti zlobnemu cesarju Zurgu. Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | ODKLOPI SE! Glej opis pod 1. julij. 5. julij, torek Knjižnica Domžale e-vsebina | PODOBE DOMŽAL NA AKVARELIH MILANA MERHARJA Predstavitev akvarelov / zgodba s portala Kamra / org.: Knjižnica Domžale. 4. julij, ponedeljek Kino v parku 21.30 | 2017 + POGOVOR GORAN VOJNOVIĆ Dokumentarni film / režija: Goran Vojnović / scenarij: Goran Vojnović / nastopajo: Goran Dragić, Jaka Blažič, Vlatko Čančar, Žiga Dimec, Luka Dončić, Edo Murič, Aleksej Prepelič, Andy Randolph jr, Matic Rebec, Gašper Vidmar, Igor Kokoškov / 2021, Slovenija / distribucija: Gustav film / 113' / dokumentarni film 2017 obnavlja zgodbo z Evropskega prvenstva v košarki v Carigradu z besedami vseh dvanajstih igralcev, selektorja in njegovega trenerskega štaba ter vodstva reprezentance. vljivega Elvisa Presleyja skozi prizmo zakompliciranega odnosa z njegovim menedžerjem, polkovnikom Tomom Parkerjem, ki je vztrajal celih 20 let, od Presleyjevega vzpona pa vse do vrhunca njegove slave. letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 21 22 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii pogled na domžalsko preteklost slamnik@kd- dom zale. si METAL ROCK – BREZNO ZLA Heavy metal je prek zasedbe Brezno zla zaznamoval tudi glasbeno sceno na Domžalskem, saj je v zasedbi pel Dominik Kozarič iz Trzina, bas kitarist pa je bil Jože Žankar iz Stoba. Jože Skok V zvrst glasbene nostalgije spada film Železne stopinje Denisa Brnčiča iz leta 2017, ki govori o razvoju oziroma prvem desetletju metalskih zgodb na Slovenskem. Dogaja se v glavnem v osemdesetih letih, ko je v drugem planu – mimo punka, popa in lojtrice domačih – v Novih Jaršah in proti Fužinam vzniknila metalska scena. Vse to je Denis izkusil neposredno na lastni koži ter s pomočjo režiserja Jureta Gorjanca posredoval zgodbo, ko je določen del mladih poslušal Pomarančo, Lene kosti, Brezno zla, Sneguljčico in Sarcasm. Brezno zla med koncertom v Domu španskih borcev v Mostah oktobra 1982. Z leve: Jože Žankar, Gregor Meše, Dominik Kozarič in Aleksander Kogoj Brezno zla pustilo pridih heavy metala tudi na Domžalskem V zasedbi je poleg Jožeta Žankarja nastopal tudi Dominik Kozarič iz Trzina, za njim se je skoraj izgubila sled, sicer pa živi na Tenerifu, španskem otoku. Je pa naredil zelo zanimivo glasbeno kariero tudi kot avtor pesmi. V Breznu zla je bil edini in glavni pevec, pozneje igral tudi v drugih zasedbah, postal poklicni glasbenik in se uveljavil na RTV Slovenija. V osemdesetih letih je igral tudi v domžalski zasedbi Kan Kan. V ansamblu je igral solo kitaro Aleksander Kogoj iz Ljubljane, Marjan Slokar ritem kitaro, Gregor Meše je bil na bobnih. Snemanje je potekalo v Studiu Aleksej. Obstaja tudi posnetek na Televiziji Slovenija iz leta 1982, ko je na prireditvi Novi Rock nastopalo Brezno zla v ljubljanskih Križankah, ob robu rokovskih skupin Pomaranča in Šank Rock. O tem koncertu sta na široko poročali tedaj najbolj znani glasbeni reviji Stop in Džuboks, razpisala sta se tudi Dnevnik in Delo. Na Televiziji Ljubljana so leta 1982 posneli spot Brezna zla – Vojak, na drugem programu TV Ljubljana pa so predvajali dokumentarni film o koncertu, medtem ko je na Valu 202 potekal neposredni radijski prenos. Popravek: V majski številki Slamnika je bil v članku Vsi na ples zaradi tehnične napake napačen napis pod fotografijo, ki se glasi: Milan Kokalj (drugi z leve) med nastopom s sinom Gašperjem na basu (prvi z leve) v Volčjem potoku na mednarodni razstavi cvetja z vokalno skupino ODA leta 1999 Brezno zla v preddverju Hale KC Domžale (z leve): Aleksander Kogoj, Dominik Kozarič in Jože Žankar. Za bobni se Gregorja Mešeta ne vidi. Brezno zla ohranilo posnetek s koncerta leta 1982 Tedaj so izvajali avtorske pesmi: Brezno zla, Hudičev raj, Vojak, Peklenska droga, Beton in Podnajemniki. Pa studijske posnetke s pesmimi: Vojak, Brezno zla, Kako si sexi, Rajši zapleši, Človek med ljudmi, Stari ljubimec in Mlin. Jože Žankar pripoveduje: »V skupino Brezno zla sem se vključil, ko je ta že začela delovati, predvsem tudi zaradi poznanstva z Dominikom Kozaričem. Najbolj mi je ostal v spominu nastop na prireditvi Novi Rock v ljubljanskih Križankah. Za RTV Ljubljana smo posneli video spot. Imeli smo kar nekaj avtorskih pesmi, vendar pa se ne spomnim točno, kdo so bili avtorji, glavni pevec je bil Kozarič, mislim, da je glasbo pisal Aleksander Kogoj. Glasba je bila zahtevna, kar tudi malce moreči metal. Ta skupina je igrala kakšni dve leti in potem je vanjo posegalo služenje vojaškega roka. Bili smo med znanilci heavy metala zlasti v osrednji Sloveniji. Pomaranče so bile tedaj nedvomno vodilne, igrali so pozneje zelo znani Šank Rock iz Velenja in druge zasedbe. Dokler smo nastopali, smo imeli veliko igranj, skupina je bila mešana, ljubljansko-domžalska.« V plodovitem obdobju rokovske in druge glasbe, od šestdesetih do osemdesetih let, so se ohranili le redki posnetki, zato je vsak ohranjen nosilec zvokov še kako hvaležen zgodovinski spomin. Tako je Brezno zla ohranilo posnetek z nekega koncerta, pa tudi studijske posnetke. Žankar se spominja: »Snemanje je potekalo v Studiu Metro, pa Top Ten na Igu, ter Studiu Činč na Brodu v Ljubljani.« Dominik Kozarič: Na Tenerifu sem našel svoj mir Eden najuspešnejših pevcev devetdesetih let je pred leti zapustil Slovenijo in se preselil na otok večne pomladi. Njegovi hiti, med katerimi sta tudi pesmi Reka luči in Ljubi jo nežno, še vedno niso pozabljeni, tako kot tudi on ne, čeprav se je pred 17 leti preselil na Kanarske otoke. Na Tenerifu se še vedno ukvarja z glasbo, sicer pa na kanarskem otoku poje turistom, ki so željni zabave: »Izvajam mednarodno glasbo in različne zvrsti, vsega po malem. Poleg glasbe se ukvarjam tudi s fotografijo, slikarstvom, potapljanjem, občasno pa tudi kot vodič turistom, ki si želijo podrobneje spoznati otok,« je pred leti izjavil za nek spletni medij. Aleksander Kogoj, pobudnik Brezna zla Aleksander v filmu Železne stopinje Denisa Brnčiča ni sodeloval. »Tudi moje ime v filmu ni omenjeno, čeprav je večina pesmi avtorsko mojih. In tudi skupine Brezno zla ne bi bilo brez mene, ker sem bil pobudnik, da se igra taka glasba in naredi ta band, v katerega sem povabil tudi Dominika Kozariča. Je pa res, da sem vse člane videl na enem kratkem posnetku.« V tistem obdobju so bile vodilne metal zasedbe Pomaranča, Lene kosti, Brezno zla, Sneguljčica in Sarcasm. Sandi je sodeloval z Miom Popovičem, ki je nastopal v omenjenem filmu. »Kot mlademu metalcu mi je kazal Weeping Willow (Vrba žalujka): z leve Rok Marolt, solo kitara, Jože Vidmar, bobni, Luka Grilc, ritem kitara in Gregor Musa, bas kitara, na Žalah v Ljubljani leta 1994 in učil trike na kitari. Čisto prve strune pa me je naučil igrati Borut Činč, klaviaturist skupine Buldožer. Vili Resnik in Brane Lindič sta bila fužinski del ‘hevi’ metala in rocka, Dominik Kozarič pa je z menoj sodeloval že v skupini Gumiflex, iz katere se je potem delno razvilo Brezno zla.« Solo kitaro je igral Sandi Kogoj, Marjan Slokar ritem kitaro, Gregor Meše je bil na bobnih, ob tem Sandi pripominja: »Tako je bilo na začetku, pozneje pa Brezno zla nastopa brez ritem kitare, samo solo kitara, bas kitara, bobni in vokal. Pomaranča je bila naš guru in vzornik, Šank Rock pa je bil takrat še podmladek in na koncertu za Tokio so bili naša predskupina, mi pa Pomarančina.« Za večino avtorskih skladb Brezna zla je napisal glasbo Aleksander Kogoj, večino besedil pa Marko Slokar. Po Breznu zla ni nehal z glasbeno kariero »Imeli smo kar precej uspešno skupino Nalanana, nekakšen pop funk, ki je trajala kake dve leti. Par dobrih nastopov, studijska snemanja. Poleg mene so bili v njej Tomaž Grubar, Dragan Trivič in Gregor Reya (žal pokojni), potem je odšel v vojsko za 14 mesecev.« Po prihodu domov ga je Jože Žankar peljal na obisk k Milanu Frankolu (tudi že pokojni). »To je človek, glasbenik in prijatelj, ki je spremenil moj pogled na svet, človek, ki me je naučil praktično vsega, kar danes znam o tehniki. Bil je moj prijatelj, zaveznik in guru. Pri njem sem v majhnem studiu preživel več kot doma in v šoli skupaj. Tam sem se učil glasbe, komponiranja in predvsem studijske tehnike ter obr- ti snemanja zvoka. Tako smo ustanovili skupino A La Mode, jaz in Frankol kitara, Gregor Reya bas in moj sošolec in bobnar iz Brezna zla. Imeli smo kar nekaj dobrih koncertov in snemanj. Naše uspešnice so bile Vžigalice gorijo v temi, Miško.« Aleksander je spoznal pevko Regino in začel pisati pesmi zanjo. Z njo se je začelo pravo ustvarjanje z orkestrom, obenem je postavil enega največjih snemalnih studiev pri nas, produkcijsko hišo AX Production. Weeping Willow (Vrba žalujka) Med ljubljansko-domžalske mešane skupine spada tudi zasedba Weeping Willow (vrba žalujka), v kateri je bil bobnar Jože Vidmar iz Zaboršta. V njej je igral po razpadu Studia 6 sredi leta 1991 kakšni dve leti, do leta 1994. Njen vodja je bil Rok Marolt na solo kitari, Luka Grilc na ritem, Gregor Musa pa na bas kitari. V studiu Akademik v Ljubljani so leta 1994 na kaseti posneli štiri pesmi: Under the Cross (Pod križem). Še pred snemanjem kasete je v zasedbi nekaj mesecev igral bas Jože Žankar. Po besedah Vidmarja so igrali težkometalen, dokaj temačen rock, a vendarle dovolj melodičen, vadili pa so pri njem doma v Zaborštu. Nastopali so v raznih disco klubih, denimo v Dakoti v Ljubljani, pa po Sloveniji in tudi na odmevnem rock festivalu na Primskovem pri Kranju. Jože je 23. maja dopolnil 70 let, ob tej priložnosti so mu v družinski zasedbi D’žvahta pripravili D’žvahtne novice, 3. izdaja, in tako obelodanili njegov okrogli jubilej. ❒ letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 23 aktualno slamnik@kd- dom zale. si KOFUTNIKOVA DOMAČIJA PRED RUŠENJEM, ŽAL … Kofutnikova domačija se nahaja v Srednjih Jaršah in je zaščiteni objekt profane stavbne dediščine. Kulturni dom Franca Bernika Cveta Zalokar N jena lastnica je od leta 2012 Občina Domžale, v letu 2014 pa je bila prenesena v upravljanje Kulturnemu domu Franca Bernika Domžale, ki med drugim opravlja v naši občini tudi muzejsko dejavnost in varstvo kulturne dediščine. Prvotno je bilo namreč načrtovano in zamišljeno, da naj bi objekt obnovili in namenili muzejskemu delovanju. A so žal to ostale zgolj neizpolnjene zamisli posameznih entuziastov, ki so v Kofutnikovi domačiji videli muzejski potencial, ki pa ga lastnica – Občina Domžale – ni prepoznala in tudi ne finančno podprla. Kot upravljalci smo takoj ob prevzemu ugotovili, da je objekt v zelo slabem stanju in da hitro propada. Pozivali smo k takojšnjim ukrepom in celovitejšim zavarovalnim posegom ter zaščiti, a ni bilo prave pripravljenosti s strani lastnice, Občine Domžale. V obdobju, ko smo upravljali z objektom, smo glede na zelo skromne finančne možnosti skušali najprej strokovno oceniti stanje objekta ter pripraviti predloge glede celovite obnove in vsebine, ki bi jih lahko obnovljeni objekt ponudil. V vmesnem obdobju pa smo se trudili za omenjeno nepremičnino skrbeti vsaj toliko, da smo izvajali osnovno vzdrževanje objekta in njegove okolice, opravili smo popis predmetov v hiši ter jih zaradi slabega stanja na objektu (nevarnost rušitve) deponirali v primernejše prostore za začasno hranjenje. A objekt je tekom let ostajal brez pravega interesa s strani Občine Domžale za ambicioznejše posege in zato tudi dokončno propadel. O pomenu domačije Kofutnikova domačija je eden redkih primerov leseno-zidane hiše z identiteto prepoznavnega dela zgodovinskega načina kmečkega življenja na omenjenem območju, zato podaja informacije s področja stavbne zgodovine o gradbeno-obrtnih znanjih v preteklosti ter vsebinsko večplastnost z zgodbami iz lokalnega okolja: omenimo povezavo s slamnikarstvom – nekdanjo pomembno dediščino tega obdobja, delavske zgodbe, vojne zgodbe, vpogled v življenje tistih, ki so tukaj živeli in delali itd. Nekatere izmed njih še niso bile javno predstavljene, na primer rejništvo v antropološkem smislu, domžalsko slamnikarsko izseljeništvo ter življenje v manjši lokalni skupnosti, saj je bil lastnik Johan Giovanelli med drugim nekdanji župan Občine Jarše. Na splošno domačija daje vse tipične sestavine nekdanjega življenja malega kmeta na območju Domžal, ki je sčasoma postal vse bolj odvisen od industrije. O stavbi Kofutnikova domačija je tradicionalno zasnovana v obliki stegnjenega doma, sestavljena je iz leseno zidanega stanovanjskega in go- Kofutnikova domačija v Jaršah leta 1932 (avtor: Peter Naglič; vir: zasebna zbirka Matjaža Šporarja) hitektke Barbare Pirih s sodelavko Špelo Kranjc. Načrtovana je bila preselitev oziroma novogradnja Kofutnikove domačije v Slamnikarski park ter predlog umestitve še dvema objektoma (med drugim tudi ponujene domačije Romana Kosa iz Štude). Idejni projekt je bil v začetku leta 2018 predstavljen vodstvu Občine Domžale, v februarju 2018 pa tudi širši javnosti v okviru Srečanj pod slamniki. V mesecu juliju 2017 je začela z delom tudi Delovna skupina za pripravo vsebinskega koncepta Kofutnikove domačije, delo je skupina v sestavi Vilma Vrtačnik Merčun, Saša Roškar, Andreja Jarc Pogačnik in Katarina Rus Krušelj končala v septembru 2017 in ga poimenovala Kofutnikova domačija kot ekomuzej – Načrt interpretacije. S strani dr. Renate Pamić je bilo v ok- Nerealizirani načrt prenove Kofutnikove domačije s prestavitvijo v Slamnikarski park v obliki muzeja na prostem. (Vir: idejni načrt avtoric Barbare Pirih in Špele Krajnc) spodarskega dela. Je ena redkih lesenih, delno zidanih še ohranjenih ostankov dediščine domžalskega območja. Njena ocenjena starost je med 200 do 250 leti, morda je tudi starejša. Najstarejši stanovanjski del (‘hiša’) je delno lesen oziroma sestavljen iz lesenih brun in delno zidan, v osrednjem zidanem delu so črna kuhinja, shramba, veža in kamra. Objekt preide v gospodarski del s hlevom, šupo s svinjakom, straniščem na štrbunk in lopo za orodje. Podstrešje je leseno z gankom na južni strani. Strešna kritina je bila prvotno slama. Prva prizadevanja za ohranitev V letih 2008 in 2009 je OŠ Rodica organizirala Iniciativni odbor za zaščito Kofutnikove domačije, v katerem so sodelovali predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Krajevne skupnosti Jarše - Rodica, Občine Domžale, Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in OŠ Rodica. Rezultati delovanja tega odbora so bili: sprožitev postopka za razglasitev Kofutnikove domačije kot spomenika lokalnega pomena, aktivnosti v smeri odkupa nepremičnine ter organiziranje ogledov in raziskav. Na osnovi strokovnih ugotovitev je iniciativni odbor organiziral izvedbo nujnih gradbenih del za obnovo dimnika in lope, da se na objektu ni delala nadaljnja škoda. Največ vsebinskih raziskav o Kofutnikovi domačiji so opravili mladi raziskovalci OŠ Rodica pod mentorstvom Vilme Vrtačnik Merčun s šestimi razisko- valnimi nalogami. Leta 2007 je etnologinja Saša Roškar izdelala strokovno nalogo z etnološkimi konservatorskimi izhodišči za prenovo domačije. Arhitekturni posnetek hiše so izdelale študentke Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom prof. dr. Petra Fistra. Po našem mnenju je bila ena večjih napak narejena, ko je bil prodan sadovnjak in ko je v neposredni bližini domačije zrastel nov stanovanjski objekt, saj je bila s tem bistveno okrnjena celovitost in vrednost kmetije. Predvsem na pobudo takratne podžupanje Andreje Jarc Pogačnik je vendarle prišlo v letu 2012 do nakupa domačije. Ponujena rešitev s preselitvijo v Ekopark pri Občini Domžale V letu 2017 je Občina Domžale zagotovila v proračunu 20.000 evrov sredstev za pripravo Idejnega projekta obnove ter najnujnejša vzdrževalna dela. Na tej osnovi je bila imenovana posebna strokovna komisija, v kateri so sodelovali tudi predstavniki ZVKDS OE iz Kranja, Občine Domžale in OŠ Rodica. Na osnovi poročila o stanju objekta ZVKDS OE Kranj so bile oblikovane in izvedene usmeritve za najnujnejša vzdrževalna dela ter urejanje zunanje okolice objekta. Izvedeni so bili tudi Elaborati geodetskega načrta na obstoječi lokaciji in za lokacijo v Slamnikarskem parku. Ob koncu leta 2017 je bil izdelan Idejni projekt z oceno stroškov obnove z umestitvijo v prostor za objekt Kofutnikova domačija, ar- tobru 2017 pripravljeno tudi Poročilo o stanju lesne konstrukcije in drugega vgradnega lesenega materiala na objektu. Žalostni propad ideje o Ekoparku Projekt je bil v letu 2018 predan v nadaljnjo obravnavo in odločanje Občini Domžale. 30. maja 2018 je bil sprejet Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditev območja D1/1 ob Kolodvorski. Razlog za pripravo prostorskega akta je preureditev parka v kulturno-zgodovinski park s prezentacijo domačij in načina življenja s konca 19. in začetka 20. stoletja. Prav tako naj bi se začeli tudi postopki za pridobitev GD, ki pa do konca leta 2018 niso realizirani. S projektom naj bi v letu 2019 kandidirali tudi na razpis na evropska sredstva v okviru Regijske razvoje agencije LUR, pogoj za to pa so pravočasno sprejet prostorski akt, pridobljeno GD in priprava ustrezne dokumentacije za razpis. Čakalo nas je vsaj 500.000 evrov sredstev! Pravega odgovora s strani Občine Domžale, zakaj se kljub 200.000 evrom, ki so bili že zagotovljeni v proračunu Občine Domžale za leto 2018, nismo nikoli dobili … Propadla Kofutnikova domačija je nevarna Objekt je dokončno propadel, vse več je bilo pritožb s strani krajanov Jarš in pritožb s strani sosedov. Bil je nevaren za okolico, naselili so se neprijetni glodavci, malo večji sneg pa bi objekt tako porušil. Zato smo juniju 2021 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območno enoto Kranj pozvali k ponovnemu pregledu stanja objekta in pripravi usmeritev, na osnovi katerih bi pristopili k spremembi statusa objekta v registru nepremične kulturne dediščine v arhivsko varstvo. Februarja 2022 smo prejeli Kulturno varstveno soglasje za odstranitev hiše in stanovanjskega poslopja. Kranjski zavod pa je tudi predlagal, da ostane zemljišče v javni lasti in se uredi kot javna površina, na kateri naj bi se predstavilo zgodovino in pomen Kofutnikove domačije. Kofutnikova domačija bo odstranjena v juliju V vmesnem obdobju smo začeli s postopki za pripravo dokumentacije za odstranitev objekta in jo konec meseca maja tudi oddali. Z javnim naročilom pa smo tudi izbrali najugodnejšega izvajalca za omenjena dela. Tako bo v mesecu juliju 2022 dokončno odstranjen objekt, izvedeni odklopi in urejena zatravitev. Prav tako smo o dogajanju tudi obvestili vodstvo KS Jarše - Rodica in predlagali, da bi sodelovali pri pripravi Idejne zasnove parkovne ureditve in vsebin, ki bi na tem javnem prostoru našle svoje mesto. Tako bo prostor nekdanje Kofutnikove domačije postal prostor, namenjen druženju krajanov, obenem pa bomo poskrbeli, da bomo primerno obeležili in javnosti tudi predstavili bogato dediščino, ki je zaznamovala domačijo. ❒ CNS, avtoma�zacija stavb, vzdrževanje in servisiranje prezračevalne, ogrevalne in hladilne opreme. T3 TECH d.o.o., Vojkova cesta 58, 1000 Ljubljana www.t3-tech.si info@t3-tech.si 24 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii aktualno slamnik@kd- dom zale. si POLETNO ČAROBNO MESTO IN SLAMNIKARSKI SEJEM Letos smo združili moči in s Slamnikarskim muzejem skupaj pripravili zanimivo in barvito dvodnevno dogajanje v Slamnikarskem parku. 1. Bogata ponudba slamnikov in šivilja slamnikov Joži Košak na stojnici Slamnikarskega muzeja (Foto: Vido Repanšek) Katarina Rus Krušelj, v imenu organizacijskega odbora Slamnikarskega muzeja Domžale in Službe za turizem občine Dožale V petek zvečer, 10. junija 2022, so nas dodobra ogreli fantje iz zasedbe Help! A Beatles Tribute. Ob večnih uspešnicah legendarnih Beatlesov je uživala velika množica obiskovalcev. Nadaljevali so domači Flirrti s svojimi hiti. V soboto popoldan, 11. junija 2022, se je v park po dveh letih vrnil Slamnikarski sejem, z bogato ponudbo na stojnicah, ponudbo slamnikov, modno revijo, zaključkom festivala Bralnice pod slamnikom, kotičkom za najmlajše in slavnostnim odprtjem nošenja slamnikov. Pestro dogajanje za vse generacije se je nadaljevalo s koncertoma Batista Cadillac in MRFY. 2. Domžalska oblikovalka slamnikov Ana Cajhen (desno) v tradicionalni opravi med obiskovalci sejma (Foto: Vido Repanšek) 2 1 4 3. Slamnikarski sejem v Slamnikarskem parku z bogato ponudbo izdelkov iz slame in drugih naravnih materialov je odprl vrata za vse generacije, ki so ga že vzele za svojega. Na letošnjem sejmu je sodelovalo 30 razstavljavcev. (Foto: Vido Repanšek) 3 5 6 7 Modna revija slamnikov spet navdušila Na Slamnikarski modni reviji avtorice Mateje Kozine je bilo predstavljenih osem različnih kolekcij oblačil in slamnikov za vsako priložnost. Prva so bila retro oblačila – unikatna, ročno izdelana s pripadajočimi starimi in novimi slamniki, sešiti po starih modelih. Druga kolekcija je dopolnjevala prvo – postavljeno v sodobnost! Slamniki so bili veliki, predelani iz starih in tako so na novo zaživeli. Tretja je bila kolekcija poletnih oblek s poudarkom na dolžini. Slamniki so bili narejeni iz 7. Slavnostno odprtje nošenja slamnikov v spremstvu Godbe Domžale in Vrtca Urša ter z razglasitvijo slamnikarskega ambasadorja Anžeta Laniška (Foto: Vido Repanšek) 8 8. Čarobno mesto s Help! A Beatles tribute … (Foto: Jure Ogrin) 9. Utrinek z modne revije na Slamnikarskem sejmu (Foto: Binca Lomšek, FKVK Mavrica) 10. … in Flirrt … (Foto: Jure Ogrin) 11. … ter MRFY (Foto: Jure Ogrin) 10 Slama in vse, kar iz nje naredimo Tudi letošnji sejem je bil tematski – slama in vse, kar iz nje naredimo, seveda pa v prvi vrsti slamniki in prikaz pletenja kit iz slame. Za bogato ponudbo slamnikov je poskrbela ekipa trgovine Slamnikarskega muzeja: Joži Košak, Roman Kos in Ana Cajhen ter Tatjana Zupan s slamnikarskima tečajnicama Matejo Penca in Martino Grašič. Poleg predstavitve slamnikarstva in slamnatih izdelkov domačih in tujih razstavljavcev (iz Hrvaške in Srbije) smo pri izboru razstavljavcev nadaljevali z vsebinsko nadgradnjo izdelkov iz naravnih materialov z demonstratorji različnih slovenskih rokodelskih spretnosti in eko izdelki. 5. Pogled na slamnikarski igralni kotiček (Foto: Vido Repanšek) 6. Modna revija avtorice Mateje Kozina je ekskluzivna posebnost našega sejma, na kateri prikažemo nove in moderne smernice nošnje slamnikov in oblačil. Slamnike so sešili Joži Košak, Ana Cajhen in Roman Kos. (Foto: Miro Pivar) Že osmi po vrsti Slamnikarski sejem bi moral šteti že 10 let, a je tradicionalno prireditev prekinil dveletni koronski molk. Kot ugotavljamo, sta bila tako popoldanski čas dogajanja kot tudi sodelovanje s Čarobnim mestom zelo dobro in z odobravanjem sprejeta. Tokrat smo praznovali tudi 10. rojstni dan Slamnikarskega muzeja, ki je bil odprt v času sejma s stalno razstavo 300 let slamnikarstva na Domžalskem, občasno razstavo 10 let: 10 spominov ter ekskluzivno pripovedno predstavo s kamišibajem za otroke z naslovom Slamnikarska zgodba, ki se je odvila ob 17.30. 4. Pogovor med moderatorjem Ambrožem Kvartičem (levo) in pisateljem Tadejem Golobom v sklopu zaključka 12. mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom z naslovom Do konca in naprej (Foto: Miro Pivar) 9 barvnih slamnatih kit. Četrta, športna kolekcija, je bila opremljena s slamnatimi čepicami s šildom. Svojo kolekcijo je predstavila tudi modna oblikovalka Aleksandra Ilič iz Ljubljane (Aleksandra Unikatne pletenine). Oblačila so bila unikatna, izdelana iz bombažnega jerseyja. Slamniki so imeli moško obliko, bili so pisani s širšimi krajci. Bela poletna oblačila so bila prekrita z žirardi slamniki – neklasičnimi, s širšimi krajci, opremljeni z belimi trakovi. Črna klasična kolekcija je bila opremljena z velikimi črnimi slamniki in barvitimi dodatki. Ekskluzivna elegantna kolekcija dolgih kril in topkov je imela poudarek na čudovitih unikatnih pasovih, ki jih je ročno izdelala Milka Ilič. Slamniki so bili posebne oblike – prirezanih stožcev, brez dodatne dekoracije, v različnih temnih barvah. Slamnike za modno revijo so sešili Joži Košak, Ana Cajhen in Roman Kos. 11 Sejem kot zaključek Bralnic pod slamnikom Na Slamnikarskem sejmu so se prvič odvile Bralnice pod slamnikom – mladinski literarni festival v organizaciji Miš založbe z razglasitvijo nagrajencev natečaja in podelitvijo nagrad. Predstavili so posebnega gosta, pisatelja Tadeja Goloba in njegovo knjigo Kam je izginila Brina, pripravili knjižnico na prostem in branje pravljic z Nino Mav Hrovat, delavnico izdelovanja obrazov z ilustratorjem Ivanom Mitrevskim in interaktivne delavnice z Mašo Jazbec, Sebastjanom Kovačem in Klaro Jurečič. Soorganizatorji iz Miš založbe so se predstavili tudi s ponudbo knjig na stojnici sejma. Slamnikarski kotiček za najmlajše Slamnikarski sejem je otrokom prijazna prireditev. Najmlajši obiskovalci so z veseljem ustvarjali v de- lavnicah Slamnikarskega muzeja, s pletenjem slamnatih kit pod vodstvom pletilj Breznikove in Usnikove, izdelovali so tudi papirnate slamnike z Meto Kos. Starodavne igre so pripravili ŠAD Mavrica, na obisku je bila maskota Grini iz Prodnika. Sodeloval je Teater Cizamo s pravo tovarno milnih mehurčkov ter že omenjena Miš založba z ustvarjalnimi in interaktivnimi delavnicami v okviru festivala Bralnice pod slamnikom. Bogat kulturni program z razglasitvijo novega slamnikarskega ambasadorja in slavnostnega odprtja nošenja slamnikov Sejem vsakič popestrimo z bogatim spremljevalnim programom z različnimi glasbenimi, plesnimi in pevskimi nastopi domžalskih skupin. Letošnjega so izvedli Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale, Mo- ški pevski zbor upokojencev Janez Cerar Domžale, Folklorno društvo Groblje, Pevski zbor Glasbene šole Domžale, Plesna skupina Češminke iz Domžal, Ženski pevski zbor Stane Habe, Mešani pevski zbor DROUZ Radomlje in Banda citrarska s tenoristom Klemenom Torkarjem. Letošnji ambasador nošenja slamnika je postal uspešni domžalski športnik, smučarski skakalec Anže Lanišek, in je z organizatorji sejma sodeloval v slavnostnem odprtju začetka sezone nošenja slamnikov, v spremstvu otrok in vzgojiteljic iz Vrtca Urša ter slavnostno promenado Godbe Domžale. Bilo je čarobno Razveselilo nas je lepo vreme, odziv razstavljavcev in nastopajočih ter predvsem obiskovalcev. Slamnikarski sejem je ponovno pridobil na svoji odmevnosti, slamnikarstvo pa tako postaja prepoznavna domžalska posebnost, s katero izkazujemo spoštovanje do naših prednikov. Koncerti priznanih slovenskih glasbenih skupin so popestrili večerno dogajanje. Zagotovo z organizatorji letošnjega poletnega Čarobnega mesta v Slamnikarskem parku – Občina Domžale in Služba za turizem občine Domžale, Blunout, Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Slamnikarski muzej – skupaj rečemo, da je bilo čarobno. Hvala vsem za obisk! ❒ letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 25 kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle Kristian Bang Foss Smrt se vozi v audiju KUD Sodobnost International, 2020 s Poletje se začne Po Kinom v parku. ča dveh letih se vra iletni kino v Češm d novem parku. O . 30. junija do 16 letne julija vrtimo po o več! filme in še velik ij četrtek, 30. jun PRASICA – RAZ SL ABŠALNI IZ ZA ŽENSKO petek, 1. julij IZGUBL JENO MESTO nd & 20.30 Big ba Godbe Domžale sobota, 2. julij ran 2017 & gost Go Vojnović četrtek, 7. julij MORENA & 20.00 sejem plakatov petek, 8. julij DESET V POL sobota, 9. julij ENA ZA REKO – ZGODBA ZA SAVO & ekipa filma: Rok Rozman, Rožle Bregar j četrtek, 14. juli EV NOTRE DAM PL AMENIH ka & 20.00 gasils demonstracija / o in Center za zaščit reševanje petek, 15. julij I PRAVI MOŠK Roman je postavljen v Stentoft, betonsko predmestje Köbenhavna, katerega prebivalci so prežeti z obupom in resignacijo, brez kančka upanja v boljšo prihodnost. V to okolje pride Asger, nekoč uspešen piarovec, ki zaradi nespoštovanja avtorskih pravic praktično v trenutku izgubi vse – službo, partnerko, stanovanje in nenazadnje tudi samospoštovanje. Dneve preživlja na prijateljevem kavču s steklenico v roki, dokler ne doseže dna in mu tudi prijatelj namigne, naj si vendarle poišče službo. Edino delo, ki ga v dani situaciji lahko dobi, je delo spremljevalca dvaindvajsetletnega Waldemarja, invalida s celo paleto redkih in neozdravljivih bolezni, ki živi v Stentoftu. Moška, oba nekoliko posebna, se povežeta na osebni ravni, postaneta prijatelja in čas zapravljata z nesmiselnim nakupovanjem, kajenjem marihuane in obešenjaškim humorjem. A Waldemar si želi več – odpotovati želi k zdravilcu v Maroko. Čeprav se Asgerju potovanje čez celo Evropo do zdravilca dvomljivega slovesa zdi nesmiselno, Waldemarju vendarle pomaga zbrati denar za ta podvig. Kupita volkswagnov kombi in se odpravita na dolgo potovanje, polno dogodivščin, ki se za Waldemarja sicer izkaže za enosmerno, a kljub temu pomeni pobeg iz Stentofta in osmislitev njegovega kratkega, zaradi bolezni in invalidnosti zelo omejenega življenja. Dinamično in zabavno branje, ki hkrati z ironijo presoja dansko družbo, avtorjev slog pa dopušča tudi globlji vpogled v osnovna bivanjska vprašanja in doživljanje sveta obeh junakov. Leila Slimani Dežela drugih sobota, 16. julij D VESOL JE ME NAMI as & po koncu film zuteleskopom opa jemo zvezde F Vstop je prost3!0 uri, ilmi 1. se pričnejo ob 2 valnih lje m pričetki spre b urah, ki programov pa o filmih. V so navedene ob projekprimeru dežja se estni kino cija prestavi v M nska 61). Domžale (Ljublja 50 ljo 2 V parku je na vo šli pa so stolov, dobrodo i, stoli in tudi vaši ležalnik itorij je dekce. Naš avd oj prinesite park, zato s seb e vidimo v topla oblačila. S Češminu!!!! le.si www.kd-domza Mladinska knjiga, 2022 Roman se dogaja v zadnjih letih francoske kolonialne oblasti nad Marokom. Maročan Amin, ki se je med drugo svetovno vojno boril v francoski vojski, se je po vojni poročil z Alzačanko Mathilde. Dom sta si ustvarila na oddaljeni kmetiji v Maroku, kjer se Amin trudi, da bi zemlja dobro obrodila. Po nekaj letih sreče pa Mathildo začnejo obhajati dvomi, občutek tujosti in samota, saj so kulturne razlike res velike. Medtem pa naraščata tudi družbeni nemir in nacionalizem, zaradi česar Francozinja v Maroku ni zaželena oseba … (A. P.) Thomas Piketty A Brief History of Equality The Belknap Press of Harvard University Press, 2022 Novo Pikketyjevo delo o neenakosti, v katerem pristopi k vprašanju z optimistične strani in pokaže, kako lahko v zgodovini najdemo številne dokaze, da se navkljub stranpotem, človeštvo razvija v smeri večje enakosti. Kako danes zmanjšati neenakost in krepiti družbeno blaginjo. Kako graditi uspešne družbe, v katerih ljudje dobro živijo. Ključ je v moči socialne države in aktivni vlogi, ki jo ima le-ta v gospodarstvu. Razvoj velja po njegovem usmeriti k oblikam demokratičnega socializma, kjer bodo – denimo – zaposleni vključeni v soupravljanje in lastništvo podjetij. Pikkety pravi, da je težišče razprave treba prestaviti na področje pravičnejše porazdelitve davčnih obveznosti, na progresivno obdavčevanje. Socialna države ne sme biti talec nevidne roke trga, za katero vemo, da vselej boža bogate in klofuta revne. V knjigi so predstavljeni številni predlogi, ob katerih se bo klenemu zagovorniku tržnih načel zagotovo zaletelo v grlu, a prvi korak k spremembi je, da jo začnemo misliti. (G. J.) Izbral in uredil: Janez Dolinšek Patrick Modiano Nevidno črnilo Mladinska knjiga, 2022 Najnovejši Modianov roman prinaša neke vrste kriminalko. A po pisateljevi maniri se le-ta kmalu zasuče v roman o sebi, raziskovanju doživljanja spominov. Pisateljev alter ego je mladi kriminalist, ki raziskuje izginotje neke mladenke. Ob tem naleti na pomanjkljive dokaze, ki trčijo tudi ob izmuzljivost človeškega spominjanja in videnja preteklih dogodkov. Še posebej, če gre za delikatna vprašanja izpred mnogih let. Zanimiva analiza človekovega dojemanja, pomnjenja in interpretiranja. Kaj je konec koncev resničnost? Knjiga je pravi bralski užitek zaradi pisateljeve pronicljivosti, pretresljivega uvida v človeško psiho in bogastva njegovega jezika. (C. H.) knjige za otroke in mladino Jaco Jacobs Dober dan za plezanje po drevesih Miš, 2022 Marnus je srednji med tremi brati, a vedno se počuti, da je v njuni senci, saj v ničemer ne izstopa. Starejši petnajstletni brat plava, telovadi z utežmi, pije beljakovinske šejke za gromozanske mišice in je zelo popularen med puncami. Mlajši brat pa je pri devetih letih že pravi poslovnež, saj stalno kuje načrte, kako zaslužiti. Nekega dne pa potrka na njihova vrata Leila, dekle s peticijo za rešitev drevesa witkaree. Drevo deklici veliko pomeni, saj jo nanj veže veliko spominov, zato se Marnus odloči, da bo z neznanko splezal na drevo in se boril zanj. Jima bo uspelo rešiti drevo? Imenitna zgodba o prijateljstvu, o odraščanju, iskanju lastne identitete, pa tudi zgodba o sodobni Južni Afriki. (S. Z.) Pavla Hanáčková Miti in stereotipi o živalih Morfemplus, 2018 Ljudje zelo pogosto živalim napačno pripisujemo lastnosti, pogosto neprijetne, ki v resnici ne držijo. Stereotipi, ki jih je o živalih kar veliko, so precej razširjeni, toda zadeve vendarle niso takšne, kot se zdi poenostavljeno in na prvi pogled. V knjigi je navedenih nekaj najbolj pogostih neveljavnih prepričanj. Predstavljenih je 15 živali in ob vsaki šest stereotipov in pripadajočih razlag, zakaj temu vendarle ni tako. Poskusimo skupaj, tako odrasli kot otroci, spremeniti napačne predstave, ki smo jim (pre)dolgo verjeli, ker je bilo takšno naučeno mnenje, pogosto osnovano na nevednosti in strahu. Otroci pa se bodo ob branju knjige zabavali ob smešnih in prisrčnih ilustracijah ter komentarjih. Danijela Pavlek Jaz Celjska Mohorjeva družba, 2022 Slikanica Jaz nam postreže z ganljivim pogovorom med hčerko in materjo oziroma otroškim jazom in odraslim jazom. Odprtost življenju, sproščenost, dopuščanje sanj in neobremenjenost otroškega jaza je v ostrem kontrastu s hitečim odraslim jazom, ki zasleduje želje, nima časa, je poln skrbi in potrebuje veliko stvari. Čudovite ilustracije so samo pika na i tega presunljivega opomina, kako odraslost pogosto ubije sposobnost živeti tu-zdaj, kako pozabimo na otroško igrivost in spontanost. In kako se vsega tega vsak dan lahko učimo od otrok. Le čas si moramo vzeti. (J. D.) 26 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC KAKO PA KAJ TURISTI Konec je krize s korono, zapiranja meja in ne glede na vojno, ki ne divja niti ne tako zelo daleč stran, se Evropa vrača v staro poletno rutino. P ač človek si želi vračanja v trenutke, ko se je imel lepo in se oklepa te resničnosti, pa čeprav je le navidezna. Šolska vrata se niso še niti povsem zaprla, prava turistična sezona je še pred vrati in že se valijo kolone ljudi v razbeljeni pločevini proti morju, proti spominom na lepše čase, proti upanju, da bodo stvari boljše. Upanje ostaja, pa čeprav trenutno ne kaže, da bi šlo karkoli resnično na bolje, nenazadnje Evropi grozi hladna in draga jesen in za njo zima. Pa vendar, to je še daleč, živimo v trenutku in se mu prepustimo! Počitnikovanje, še zlasti ob morju se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja globoko usidralo v življenjski slog in kulturo evropskega človeka, Slovencev pa še sploh, saj še vedno štejemo jadranske otoke in Dalmacijo nekako za naše, pa čeprav je od skupne države minilo že trideset let. Seveda pa ta kultura počitnikovalcev pomeni tudi lepo poslovno priložnost za naše kraje, pač popotniki potrebujejo ob poti počitek. Z vprašanjem, kako dlje zadržati turiste v različnih krajih ob poti, se seveda že leta nekje bolj, drugje manj uspešno ukvarjajo turistični delavci. Tu pa pride vprašanje, kako je kaj z Domžalami, ki imajo kar nekaj lastnih prednosti, ki pa so žal slabo izkoriščene. Pač, ponudba preko aplikacij kot sta Booking in Airbnb, lahko pomenita lokalnemu prebivalstvu lep dodaten dohodek, občini pa seveda izkupiček turistične takse, tako prvo kot drugo pa le doprinaša kvaliteti lokalnega življenja. Za Domžale je zelo pomembna neposredna, z vlakom dosegljiva bližina turistično oblegane prestolnice, ki ima kapacitete prenočišč bolj ali manj razprodane. Velika prednost Domžal je železniška proga, ki turista zapelje v sam center Ljubljane, ne da bi si moral beliti glavo s tem, kje bi pustil svoj avto, ali kako bi sploh našel center. Vlaki med Domžalami in Ljubljano sicer vozijo lepo na gosto, pa vendar zadnji se vrača ob 21.15, kar je vendarle nekoliko prezgodaj, sploh poleti, ko se zvečer šele lažje zadiha. Na srečo je tu še avtobus, ki bi ga turisti lahko ujeli ob 23.32 in se tako naužili ljubljanskega večernega življenja. Seveda pa bližina prestolnice ni edina prednost. Domžale so obdane s čudovitim, gozdnatim hribovjem, z lepimi peš potmi, ki pa so žal preslabo označene, da bi se tuji popotniki odpravili po njih na izlet. Ravno zaradi slabega obiska tu verjetno primanjkuje tako turističnih kmetij s ponudbo domače hrane, kot možnostjo za spanje, ali celo možnostjo privatnega kampiranja. Ob sistematičnem načrtovanju turističnega razvoja in medobčinskem regionalnem povezovanju bi bilo to seveda enostavno rešljivo, pa vendar občina kakšnega posebnega interesa za razvoj turizma ne kaže. V samih Domžalah in okolici imamo nekaj odličnih gostiln, celo eno prvih slovenskih pivnic in malih pivovarn, pa vendar se o tem govori premalo, da bi bila domžalska gostinska ponudba resnično regionalno prepoznavna in kot takšna ostaja predvsem namen lokalnemu prebivalstvu. Še slabše pa je z domžalskim večernim življenjem. Okrog devetih zvečer Domžale izgubijo še tisti zadnji pridih samostojnega mesteca, in se prelevijo v bolj ali manj izumrlo spalno naselje, pač pred- Za začetek bi bilo nujno postaviti domžalski občinski turistični center na vidnejšo točko! Pač, če je skrit nekje, kjer tudi lokalci komajda vemo za njegov obstoj, ga bodo tisti, ki ga resnično iščejo, težko našli, in priznati si moramo, da je turistični center pač nevralgična točka vsakega kraja, ki si vsaj deloma želi razvijati to panogo! Mozart in odsev današnjega časa Finale sezone 2021/22 s hišnim komornim orkestrom KDFB ter dirigentom in solistomklarinetistom Matejem Bekavcem kdfb Zelo pomenljivo, spet programsko dognano, (glasbeno) dramaturško prepričljivo in seveda izvedbeno se je v domžalski Tomčevi dvorani KDFB končala letošnja bolj ali manj uspešna glasbena sezona 2021/22. Bekavčev ciklus je tudi v 24. sezoni pomenil bolj vzpone kot pa kakšne (bolj poredke) padce kot ne. Poleg dirigenta in solista-klarinetista ter idejnega in programskega vodje Mateja Bekavca je bil tokratni osrednji izvajalec ‘Hišni’ (godalni) Komorni orkester KDFB. Tokrat ga je sestavljalo 14 mladih godalk in godalcev: Uroš Bičanin, Marijana Gregorič, Barbara Kolbl, Oskar Longyka (koncertni mojster prvega dela), Mojca Menoni Sikur (koncertna mojstrica drugega dela), Ana Mezgec, Nina Pirc in Mirjam Šolar (violine); Sam Burstin, Gea Pantner in je obe deli oddirigiral brez takritke, zato pa so bili njegovi gibi in posegi v vse kontraste, ki jih nudita dve tako nasprotni si partituri pa z nekaj skupnimi točkami, glasbeno in muzikalno odlično. Ansamblu godal so se tu pa tam prikradli kakšni majčkeni, drobceni (intonančni) ‘ocvirki’, ampak njuni celotni arhitekturni podobi pa sta bili naravnost inovativni, sveži, novi. Ne le, da so vsi dosegli skrajna nasprotja vseh izvedbenih elementov. Šlo je za posebej poudarjene kontraste tudi v vseh muzikalnih elementih vseh stavkov obeh skladb. Domžalski oder je dobesedno zardeval ob teh inovativnih interpretacijah, zgodovinsko pretekla glasba pa je poleg pozabljene morebitne zaprašenosti dobivala nove in nove, zanimive in privlačne podobe. Ni šlo le za morebitno in navidezno mladost izvajalcev, delih (Mozart in B. Ipavec) je sledil še nasprotni … odsev današnjega časa. Tukaj je dirigent in solist M. Bekavac posegel še po svojem nenadkriljivem klarinetu in v neke vrste (attacca/nadaljevanja brez premorov) zaporedju je sledila še glasba, ki je prvi svetli, lepi … del postavila ob bok žalostinkam in solzam, nevihti in potresu, tožbi … Vse to se je namreč zvrstilo v glasbi Angležev J. Dowlanda in H. Pucella, Rusa Sergeja Ivanoviča Tanjejeva v sloviti in eni redkih izvirnih del v tem delu koncerta, Francoza J.-P. Rameauja, Ukrajinca Myroslava Skoryka in F. J. Haydna. V času teh grozot, ga je Bekavac pripeljal na naš oder brez komentarja, brez besed. Niso bile potrebne, kajti glasba in vse navidezne in konkretne grozote so bile več kot konkretne, zanje res ni bilo potrebno iskati in najti besed. mestje glavnega mesta. Tu je seve- Roberto Papi (viole); Jošt Kosmač in lahko bi rekli, da je šlo za neke vrste Še več: koncert je njegov glavni proda nekaj hvalevrednih, svetlih iz- Martin Sikur (violončela) in Žiga Tri- preinterpretacije sicer povsem aktu- tagonist (med enakimi) le-te posprejem, kot je na primer jazz klub Blu- lar (kontrabas). Če smo v prvem delu alnih, popularnih in znanih partitur. mil »[…] Izzven s Purcellovo tožbo nout, o katerem sem že pisal, pa ne- slišali le dvoje popularnih in zahtev- Če že vmes izpostavim nekatere soli- obupa, ko življenje ugaša […].« Še kako vznemirjeno in radonazadnje kavarna Flerin, ampak to nih orkestrskih godalnih suit Mozar- stične vložke posebej izpostavljenih je žal premalo, da bi lahko ohra- tovo 4-stavčno Malo nočno glasbo- članov orkestra: oba koncertna moj- vedno pričakujemo na podlagi lenjalo nek kulturni nivo domžalske- -Serenado št. 13, KV 525 in 5-stavč- stra, violončelist M. Sikur in kontra- tošnjih, bližnjih in preteklih let in ga večernega življenja. Pred leti je no Serenado za godala (na lok) na- basist Ž. Trilar, tudi še nisem končal. rezultatov: novo glasbeno sezono bilo že govora o tem, kako se bo in- šega Benjamina Ipavca, zagotovo ni- Kajti po obeh uvodnih in radoživih KDFB 2022/23. Dr. Franc Križnar vestiralo v širitev Kulturnega doma smo rekli še vsega: dirigent Bekavac ansambelskih, orkestrskih, cikličnih Franc Bernik, ki naj bi dobil celo letni atrij, pa se v vsem tem času, do zdaj žal ni zgodilo nič. Zavedati se namreč moramo, da če želimo privabiti goste na njihovi poti na morje za dlje kot, da prespijo čez noč, ali zavijejo recimo na obrok v McDonalds, Organizatorji so pripravili pester zaključni dogodek, ki je bil letos prvič v okviru jim moramo ponuditi kaj več. Prej Slamnikarskega sejma v Domžalah. omenjena bližina Ljubljane je seveda pozitivna, vendar sem prepričan, da je tako domžalskim gostincem, Mladinski literarni festival Bralnice nejša literarna in likovna dela, se žame, z mladimi družil priljubljeni kot vsem ostalim zainteresiranem v pod slamnikom, ki ga organizira Miš pogovarjali o priljubljenih knjigah avstralski pisatelj Barry Jonsberg. Barvito festivalsko dogajanje so razvoju lokalnega turizma bolj v in- založba z Gorjuše nad Dobom v sode- in se družili s številnimi priljubljeniteresu, da obiskovalce prepričamo, lovanju s soorganizatorskimi knjižni- mi ustvarjalci mladinske literature. organizatorji po treh mesecih skleniKot vedno je tudi tokrat v okviru li na domačem terenu – v okviru Slada zapravljajo denar in se zamotijo cami iz najrazličnejših koncev Slovenije, med njimi je že vse od začetka festivala izšla festivalska knjiga, to- mnikarskega sejma so se razvrstili tu, v Domžalah. Kot rečeno, bi se bilo, če bi hote- tudi Knjižnica Domžale, je pred dnevi krat je bila to slikanica Gaje Kos in številni ‘bralnično’ obarvani dogodJake Vukotiča Ne pozabi na naslov! ki: najmlajši so tako lahko prisluhli požeti sadove tudi iz turizma, tega sklenil svoje pestro dogajanje. 12. Bralnice pod slamnikom, ki Tudi letos so Bralnice pod slamnikom nili pisateljici Nini Mav Hrovat med lotiti sistematično, se odločiti, kako bomo turizem razvijali ter dogovo- jih vsa leta prijazno sofinancira prav pripravile odmeven ustvarjalni nate- prebiranjem slikanic, ilustrator Ivan riti časovnico in strateške kontrol- Občina Domžale, so letos pripravile čaj, v katerem so s svojimi prispev- Mitrevski je otroke učil poslikav na nike razvoja lokalnega turizma. Tu več kot 90 dogodkov po slovenskih ki sodelovali številni učenci iz 2. in 3. obraz, odvijale so se poučne delavso možnosti široko odprte, od pod- šolah, vrtcih, knjižnicah in drugih triletja slovenskih osnovnih šol. Žiri- nice, v goste pa je prišel tudi priljupore ljudem, ki bi bili pripravljeni ustanovah. Mladi bralci so, navdah- ja je na koncu najboljšim podelila na- bljeni pisatelj Tadej Golob. Miš založba je v sodelovanju z izponuditi spalne kapacitete, do ku- njeni z letošnjo osrednjo rdečo festi- grade in dve od njih sta romali v roke branimi knjižnicami iz vse Slovenilinaričnega in kulturnega turizma, valsko nitjo, ki se je pletla skozi pu- učenkam domžalskih osnovnih šol. Tudi letos so organizatorji pova- je znova dokazala, da ji v organizapa seveda do izletov v naravo. Am- stolovske in zgodovinske romane za pak za začetek pa bi bilo nujno po- mlade pod osrednjim sloganom Do bili v svoje vrste tujega gosta; tokrat ciji festivalov ni para! Vesna Sivec Poljanšek staviti domžalski občinski turistični konca in naprej, v okviru festival- se je v spletnem klepetu, ob odličFoto: arhiv Miš založbe center na vidnejšo točko! Pač, če je skih dogodkov ustvarjali najrazlič- nem vodenju Boštjana Gorenca - Piskrit nekje, kjer tudi lokalci komajda vemo za njegov obstoj, ga bodo tisti, ki ga resnično iščejo, težko našli, in priznati si moramo, da je turistični center pač nevralgična točka vsakega kraja, ki si vsaj deloma želi razvijati to panogo! Sicer ne vem, kako razmišljate ostali, ampak meni je hudo, če se tako pomembno branžo, ki bi nedvomno koristila vsem, popolnoma zanemari. ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. 12. Bralnice pod slamnikom uspešno pod streho Pogovor s priljubljenim pisateljem Tadejem Golobom (desno), ki je že pred leti pri Miš založbi izdal mladinski roman Kam je izginila Brina?, roman pa je prav zdaj doživel ponatis, je vodil Ambrož Kvartič. letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si Koncert generacij Groblje 2022 Servus Wien-Ojla Dunaj-Alo Beč V letu jubilejev in obletnic glasbene Groblje ponovno oživele Majski koncert klasične glasbe 23. sezone koncertnega programa ‘za izven’ KDFB Kar nekaj letošnjih jubilejev je potrebnih, da so naše glasbene Groblje spet oživele. Kajti v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Florijana se je prav na račun 50-letnice odkritja restavriranih fresk baročnega iluzionista Franca Jelovška (1700– 1764), 20-letnice smrti enega prvih Horvat, in ne glede na to, kaj se je potem še dogajalo pod obokom Jelovškovih (slikarskih) iluzij, bi lahko ugotovil že zdaj, da je bil že tole eden prvih vrhuncev tega večera. (Nekdanji) Habetovi učenci in dijaki pa so po njegovem izboru kar nadaljevali svoje perfekcije. V Vivaldi- arija Motet Exultate, jubilate za sopran in orkester, KV 165. J. Steklasa je odpela še eno bravurozno in zahtevno (Mozartovo) arijo, kar samo še enkrat pomeni, da je bil dirigentov, Habetov izbor perfekten, odličen. V zasedbi orkestra (poleg godal, para oboj in /francoskih/ ro- kdfb Šesterica izvajalcev, glasbe- koč diha z vsakim od vodilnih solinikov si je razdelila letošnji majski stov, v vsakem odtenku tako različkoncert s sicer prestavljenega prej- nih agogičnih in dinamičnih fines šnjega meseca v Tomčevi dvorani pa je tako rekoč mnogo več kot neke KDFB (18. maj 2022) in to skoraj v vrste formalni spremljevalec. Biščeneke vrste aritmetični sredini: flav- vićeve spremljave so najmanj, kar tistka Irena Grafenauer, klarinetist je: enakovredne ali še kaj več s preMate Bekavac in pianist Aco Bišče- ostalimi akterji. Drugi del tega koncerta z uvović-prvi del in (pianist in pevec A. Biščević in klarinetist M. Bekavac), dnim in hkratnim petjem in igraharmonikar Klemen Leben, kontra- njem klavirja (A. Biščević) pa je že basist Janez Krevel in pripovedova- imel popolnoma drugačno, zabavno lec ter pevec Tilen Artač-drugi del. funkcijo: v slovenskem in nemškem Bil je to Dunaj in poseben, glasbeni jeziku je bila že od samega začetka pozdrav staremu (Wien) in še kako obarvana humorno. Ta humor se je novemu Dunaju-Beču z vsemi ume- samo še stopnjeval in kulminiral v tnostnimi, likovnimi, geografskimi, nekaterih finalnih recitatorskih vlokulinaričnimi in še kakšnimi podo- gah pevca in moderatorja Tilna Artabami pa vse do skrajno zunaj glas- ča: vse od uvodne vloge ‘ministra za benega in kar se je čisto na koncu kompozicijo’ pa do njegove psihologinje Ifigenije. V zapisanih improvisprevrglo v pravo kakofonijo. Če so prvi del tega koncerta (spet zacijah trdnega in skoraj drugačneje trajal z odmorom skoraj dve uri in ga (inštrumentalnega) tria: M. Bekapol) in v spregi treh odličnih inštru- vac-K. Leben-J. Krevel je le-ta segel mentalistov Grafenauer-Bekavac- od virtuoznega (judovskega) klez-Biščević tvorila in zaokrožila glas- merja, petja vse četverice na odru, ba D. Šostakoviča, F. Chopina, F. Sc- pivskih in še kakšnih drugih (duhuberta, F. Kreislerja, E. Korngolda, najskih) pesmi, skratka do popolne F. Dopplerja in J. Brahmsa pa so v ali kar totalne zabave: do tam, kjer drugem delu v bolj sodobni in mo- v kontrabasovsko futrolo zavitega in derni, zabavni podobi, če že hoče- opitega T. Artača) odvlečejo z odra. te. Ta je tvorila še dela avtorjev-skla- Tudi neke vrste happening bi bil dateljev G. Kreislerja, C. Riederja, G. lahko tole. Širok razpon umetniške Schrammela in G. Breinschmidta. V in še kakšne druge glasbe pa je spet prvem delu je bila na sporedu odlič- enkrat od uvodne in izključno umena klasična, resna ali tudi umetna tniških do zaključnih humornih eleMed drugim je bila izvedena tudi Habetova skladba Giuseppe – vzhodno in zahodno concerto grosso, na kateri sta bila solista glasba v nekaj različnih kombina- mentov pokazal na izvrstno dramadomačin violinist Janez Podlesek in čembalist Luca Ferrini. cijah, osnovo in (do)končno podo- turgijo podobne, interdisciplinarne in glavnih sopotnikov slovitega slo- jevem tristavčnem Koncertu v g-mo- gov je bil edino orgelski part zara- bo pa je le tvoril že omenjeni inštru- ali kar multidisciplinarne prireditve. venskega pianista in domačina Aci- lu za dva violončela, godala in čem- di pogojev zamenjan s čembalom) mentalni trio. Naša prva dama flavPa letos vseh teh dosežkov ali že ja Bertonclja (1939–2002) in hkra- balo sta bila tako solista violončeli- je bila tole še ena finalna izvedba, te I. Grafenauer še vedno prednjači z kar presežkov te 11. Bekavčeve (glasti potopa nekdanjega in slovitega sta Maruša Bogataj Turjak in Seba- ‘nota finalis’ večera. Te ni zasenčil izvrstnim tonom in tehniko, briljan- bene) sezone v Domžalah še ni koMednarodnega festivala komorne stian Bertonclj (Acijev sin!) in spet niti dodatek, še ena Habetova pri- co glasbenih podob in muzikalnimi nec. Zanjo ali za kar deset let umeglasbe Groblje z obletnico koncer- čembalist T. Horvat. Posebnost te redba popularne Ave Marie. dosežki tako, da se tudi po tehle za- tniškega vodenja glasbenih koncerta orkestra Zavoda za glasbeno iz- Habetove izvedbe je bila v tem, da Več kot obuditev grobeljskih dnjih domžalskih dosežkih vse pre- tov v KDFB (2021) je iz rok direktoobraževanje Domžale. Na njem sta je v srednjem, počasnem Vivaldije- glasbenih večerov in vloga ter malo pojavlja na koncertnem odru. rice KDFB Cvete Zalokar prejel tudi kot prva nastopila pianist-solist A. vem stavku, dirigent tako rekoč pre- osebna in strokovna prizadevanja Tako kot vedno ji je bil vselej ena- že lani podeljeno posebno občinsko Bertoncelj in dirigent Tomaž Habe. pustil vse tri soliste povsem samim T. Habeta so zatorej obrodila več In zdaj v ‘muzeju Jelovškovih fresk’, sebi in jim je vse njihove poustvari- kot neke vrste obujanje spominov, v Grobljah Koncert generacij 2022 tve povsem prepustil, in se brez di- jubilejev in obletnic. To samo kli(28. maj 2022) z nastopom med- rigiranja celo usedel na stol in poča- če po maksimalni ‘spravi’ med cernarodnega orkestra in dirigenta T. kal še zadnji, 3. stavek. V Bachovem kvenimi in posvetnimi oblastmi, da Habeta, spet glasba izza prezbiteri- dvojnem Koncertu v c-molu za vio- ‘naše’ Groblje spet postanejo rezulja v ladjo grobeljske cerkve. Bilo je lino, oboo, godala in (basso) conti- tat simbioze med arhitekturo, sli(spet) kaj videti in slišati, kajti tudi nuo, BWV 1060R pa ste pred spre- karstvom in glasbo, kot je to nekoč tale (vele)akcija je bila tudi po za- tne godalce stopila še solista violi- in celo dolga desetletja že bilo. Zaslugi aktualnega in naslovnega žu- nistka Lara Trotovšek in oboist Ma- gotovo imamo zdaj po več kot petpnika ter v soorganizaciji KDFB ter tej Šarc. Bil je to še en pristni baroč- desetih letih med nami še bolj spoglavnega pobudnika in organiza- ni glasbeni praznik, glasba, ki je sobne in pametne, idejno neraztorja T. Habeta, izpeljana povsem pred 50 leti zagotovo še nismo sliša- dvojene vodje in voditelje, da tale profesionalno. Polnoštevilno ob- li. Podobna vloga in odnos dirigen- Jelovškov spomenik ne le obdržijo, činstvo pa je potrdilo tudi tovrstno ta T. Habeta do solistov sta se iz Vi- ampak ga glede na možnosti samo pravilno odločitev ter potešitev še valdijevega Koncerta ponovila, diri- še plemenitijo in dvigujejo: izvaene od poslušalskih možnosti tega gent pa je s svojimi posegi briljiral jalci in publika so, organizatorji tako rekoč kot zvezda tega večera. in (verjetno) tudi denar, programkonca Domžal, Grobelj. Sledila je noviteta, krstna izved- sko pa se zagotovo da omenjeni ci- kopraven, skoraj sta neke vrste ne- priznanje. Kajti na koncu tega meKer sem bil tudi sam zraven omenjenega prvega koncerta (1972) in ba Habetovega dela iz leta 2020. V kel tudi glasbeno tako zaokrožiti in združljivi glasbeni tandem seve- seca sta napovedana še dva podobštevilnih v okviru več kot 30 pole- skladbi, ki je bila že takrat name- zaokroževati, da bo sprejemljiv za da M. Bekavac. S podobnimi teh- na ali tovrstna koncerta: 28. maja v tnih mednarodnih poletnih festiva- njena 250-letnici slovitega Piranča- čisto vse faktorje tele morebitne in ničnimi kvalitetami svojega klari- ž. c. sv. Mohorja in Fortunata v Grolov, lahko rečem, da mi je tudi ob na Giuseppeja Tartinija (1692–1770) nove sprege. neta je njegova muzikalnost enaka, bljah Koncert generacij (M. Šarc, T. Dr. Franc Križnar tokratni glasbi Slovencev in tujcev, z naslovom concerto grosso Giusenenadkriljivo perfektna. Tenkoču- Horvat, L. Trotovšek, J. Steklasa, S. Foto: Rok Majhenič izzvenelo podobno; seveda veliko ppe – vzhodno in zahodno sta natna klavirska spremljava A. Bišče- Bertoncelj, M. Bogataj, L. Ferrini in boljše, kajti za nami je tako rekoč stopila solista violinist Janez Podvića še vedno v vsej svoji (spremlje- J. Podlesek) in 31. maja v KDFB Mopol stoletja vseh dosedanjih sklada- lesek in čembalist Luca Ferrini (na valni) prožnosti pomeni tisto kvali- zart in odsev današnjega časa s Hiteljskih in izvajalskih generacij: od željo in posv. Črtomirju Šiškoviču teto (komornega) muziciranja, ki si šnim komornim orkestrom in M. Bebaroka (saj so bile tako označene in in L. Ferriniju). V kar 20 minut traga vsak solist, duo, ansambel lahko kavcem. Dr. Franc Križnar koncipirane prve omenjene priredi- jajočem delu »[…] Tri stavčno delo le želi. Kajti pianist Biščević tako retve in so izhajale tako rekoč iz sa- niha med baročnim concertom mega likovnega izziva, torej od Je- grossom in koncertom za violino, lovškove umetnosti, fresk). Uvodo- čembalo in godala. Zaradi /kompoma je bil tokrat na sporedu najprej zicijskih/ elementov v 1. st.-s penizvirni slovenski barok in glasba tatoniko in liričnimi melodijami v našega Janeza Krstnika Dolarja (ok. 2. st. […]« (T. Habe). Zahtevna (soli1680–1795) in njegova suita Balletti stična) parta sta violinist Podlesek à 4 v F (duru) in za tem prva od na- in čembalist Ferrini izvedla famopovedanih arij, vokalno inštrumen- zno. Crescendo in dramaturgija cetalna arija iz Händlove opere Rinal- lotnega koncerta sta se ves čas tega do Dolenjke in Dunajčanke, odlič- večera v Grobljah več kot stopnjene sopranistke Jerice Steklase. Za vala, saj je bila pred nami samo še čembalom je bil tenkočutni Tadej ena skladba, Mozartova koncertna 28 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Harmonija z navdihom Jelovškovih fresk V celostranskem prispevku o harmoniji z navdihom Jelovškovih fresk, ki ga je prispeval Tomaž Habe ob 50-letnici odprtja Muzeja Jelovškove umetnosti v zadnji številki Slamnika, je lahko nepoučeni bralec hudo zavedèn, poučeni pa lahko hudo prizadet. Milan Marinič četrtki, petki in sobote o od 21. julija d 26. avgusta P rispevek namreč ne prinaša nikakršne vrednostne ocene triintridesetih festivalskih koncertnih let, kar bi glede na naslov pričakovali, ampak zgolj avtorjevo oceno njegovega osebnega prispevka kot dirigenta in avtorja izvedenih del na teh festivalih. Njegov prispevek (dirigiral je na 22 koncertih v okviru grobeljskega festivala) je vsekakor pomemben, kakor je pomembna tudi njegova ideja za koncert v grobeljski cerkvi, ki je bil 28. maja letos. Festivalski koncerti v grobeljski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata so potekali od leta 1971 pod različnimi poimenovanji (Stilni koncerti – Groblje, Koncerti Groblje, Mednarod­ ni poletni festival komorne glasbe – Vivat Gallus, Mednarodni poletni festival komorne glasbe) in različnimi organizatorji (Kulturna skupnost Domžale, Zveza kulturnih organizacij Domžale, Knjižnica Domžale, Gallus Carniolus, d. o. o., Kulturni dom Franca Bernika Domžale), kot soorganizatorja pa sta v posamez­ nih obdobjih sodelovala še Društvo glasbenih umetnikov Slovenije in Festival Ljubljana. Zadnji, 33. festival, je bil leta 2003 v celoti realiziran v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Grobeljski festival se je uveljavil v slovenskem kulturnem prostoru kot prepoznavno in priljubljeno koncertno prizorišče. V vsem triintridesetletnem obdobju je programske vodje festivalov vodilo načelo pa vključitvi tudi mladih izvajalcev ter najkvalitetnejših izvajalcev in ljubiteljskih skupin našega okolja. Tako je na teh koncertih pogosto sodeloval tudi Simfonični orkester Domžale - Kamnik (v manjši ali komorni zasedbi), ki ga je vodil Tomaž Habe, pozneje pa Alek­ sandar Spasić in oba sta kot soliste pogosto vključevala tako zelo talentirane mlade glasbenike kot vodilne slovenske glasbene umetnike. Celotno podobo koncertnega dogajanja v grobeljski cerkvi pa bi morali v mnogo večjem obsegu predstaviti s številni kritičnimi zapisi tudi o vseh ostalih koncertih, predstaviti številne ostale slovenske glasbene umetnike, ki so se občinstvu našega in širšega okolja predstavili na samostojnih recitalih ali v različnih komornih zasedbah. In tu je še resnično obsežen seznam glasbenih umetnikov in skupin iz tujine. V 33 sezonah je bilo skupaj 168 koncertov z glasbenimi umetniki iz 25 držav Evrope, Severne in Južne Amerike in Azije. Sicer pa je iz statistike mogoče razbrati, da je v okviru grobeljskih koncertov koncertiralo: 150 glasbenikov solistov iz Slovenije, 56 glasbenikov solistov iz tujine, 47 ljubiteljskih glasbenikov solistov iz občine Domžale, 69 komornih skupin iz Slovenije, 27 komornih skupin iz tujine, 36 skupin iz občine Domžale; nekateri solisti iz Slovenije, pa tudi iz tujine, ter skupine so nastopili večkrat. Več kot 250 ur instrumentalne in vokalne glasbe. Že sam statistični pregled je zgovoren, osupljiv pa je lahko pogled na seznam umetnikov, od katerih nekateri spadajo v sam vrh svetovne glasbene poustvarjalnosti (seznam je zavidanja vreden). Med izvedenimi de­ li so se izvajalci ‘sprehodili’ tako rekoč skozi celotno komorno glasbeno zgodovino oz. literaturo, izvajana so bila tudi komorna dela slovenskih skladateljev, pa tudi nekaj praizvedb je bilo mogoče slišati prav na teh koncertih. Posamezne sezone grobeljskega festivala so bile posvečene tudi jubilejem posameznih skladateljev. Vsa leta je festival finančno podpirala Občina Domžale. In zakaj so koncerti usahnili? Tomaž Habe je zapisal, da so koncerti usahnili iz različnih vzrokov. Ne vem, kako se mu je lahko to zapisalo, saj sem skoraj prepričan v to, da mu je usoda tega festivala znana. Kakorkoli: po predložitvi koncertnih sporedov festivala za leto 2003 nam je takratni župnik Župnije Jarše g. Kvaternik odrekel gostoljubje. Uporabo sakralnega objekta je pogojeval s tem, da oblikujemo program izključno s sakralno glasbo. Takšno omejevanje programske svobode je bilo za uveljavljeni glasbeni festival nesprejemljivo. Grobeljski festival, ki je bil najstarejši izključno glasbeni festival komorne glasbe v Sloveniji, je po 33 letih uspešnega delovanje usahnil. Ostala je zgoščenka Harmonija zvokov med freskami s štirinajstimi posnetki s teh koncertov, ki smo jo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale izdali leta 2000 ob sodelovanju Glasbenega programa Radia Slovenija, ki v arhivu hrani kar nekaj posnetkov teh koncertov ter obsežen koncertni list 30. festivala s strokovnim člankom Komorna glasba v Evropi in pri nas na Slovenskem avtorja dr. Franca Križnarja in Pregled izvajalcev tridesetih sezon grobeljskih koncertov, ki ga je uredil Tomaž Bole. Kar nekaj kon­ cert­nih večer tega festivala je za svoj arhiv posnel Radio Slovenja. In za celovitejšo podobe še kratek zgodovinski zapis Cerkev sv. Mohorja in Fortunata je prvič omenjena leta 1526. V letih od 1759 do 1761 pa je cerkev v celoti poslikal Franc Jelovšek in ta poslikava je tudi njegovo zadnje pomembnejše delo. Leta 1948 je takratna oblast cerkev nacionalizirala, v njej pa je bilo celo skladišče gradbenega materiala. Prva obnovitvena dela so se začela 1955., leta 1961 pa so se začela temeljitejša restavratorska dela. Leta 1966 je bila cerkev razglašena za Muzej Jelovškove umetnosti, z objektom pa je upravljala Kulturna skupnost Domžale. Po letu 1978 je občina Domžale dovolila souporabo grobeljske cerkve tako, da so bili ob nedeljah in določenih dnevih v njej lahko tudi cerkveni obredi. Leta 1986 je po posebni pogodbi župnija Jarše dobila cerkev v najem za opravljanje verskih obredov za 99 let. Konec leta 1994 sta Župnija Jarše in Občina Domžale s posebno pogodbo uredili koriščenje cerkve za izvajanje tradicionalnih kulturnih prireditev, med katere je spadal tudi vsakoletni Festival komorne glasbe. Leta 2003 je takratni župnik Župnije Jarše g. Kvaternik s svojim ultimativnim dejanjem ugasnil grobeljski festival, kakršnega smo poznali. ❒ INFO & VSTOPNICE ▶ Arboretum Volčji Potok vstopnice.arboretum.si ▶ Mestni kino Domžale www.kd-domzale.si letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Zven usode s Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik 10 let: 10 spominov Zven usode s Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik kot letni koncert in morda po nekaj letih z res čisto pravo simfonično, orkestralno glasbo v KDFB slamnikarski muzej domžale Prijatelji in ljubitelji slamnikarske dediščine v Domžalah smo se 25. maja 2022 v Slamnikarskem muzeju spomnili 20. aprila 2012, ko je vrata odprl prvi domžalski muzej, ki je v tem kratkem obdobju zaživel kot pomembno turistično, zgodovinsko, etnološko, raziskovalno, rokodelsko, pedagoško in andragoško središče, ki že prerašča tako vsebinske kot tudi prostorske okvirje. Spomnili smo se na njegovo svečano odprtje ter se sprehodili po desetletni poti, za katero sta kustosinja Katarina Rus Krušelj in zunanji sodelavec Roman Kos pripravila imenitno priložnostno razstavo in tudi z njo nadaljevala upe in želje, da bodo Domžale še bolj postale mesto, kjer se srečujejo ljudje, ki ohranjeno dediščino slamnikarstva, jo prepoznajo kot vrednoto in čutijo kot pomemben element za krepitev lokalne in nacionalne identitete. Na prijetni slovesnosti smo se spomnili na Gorenjski muzej, ki je bil skupaj s kamniškim Medobčinskim muzejem začetnik aktivnosti, še posebej pa na mag. Barbaro Ravnik, Tatjano Dolžan Eržen, obe takrat iz Gorenjskega muzeja Kranj, in direktorja Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Milana Mariniča, začetnike Študijskega krožka slamnikarstva, o katerem je na slovesnosti v imenu Dolžan Erženove govorila Ana Vrtovec Beno in predstavila začetek dela študijskega krožka, mesta za razisko- Ansambel, o katerem pišem tokrat, oz. o njihovem drugem od dveh zaporednih koncertov, šteje nekaj več kot 50 članov in deluje več kot 50 let (ust. 1971). To je Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Letos mu je bilo spet dano nastopiti javno na letnem koncertu. Kar na dveh (23. aprila v Kamniku in 24. aprila v Domžalah v Kulturnem domu Franca Bernika oz. v njihovi Tomčevi dvorani) z glasbo Ludwiga van Beethovna (1770–1827), Franza Schuberta (1797–1828) in Richarda Wagner- ce. Obe temi tega stavka sta si že sami po sebi kontrapunktsko nasprotje, ‘boja v boju, usode v usodi’. Najbolj tragična od vseh Beethovnih muzik na tem koncertu pa je bila zagotovo (spet Beethovnova) uvertura Egmont, op. 84 (1810). Ob že omenjeni konsolidaciji celotnega simfoničnega korpusa je zdaj uspelo dirigentu Kulenoviću dodati še posebej izpostavljeno konsolidacijo (francoskih) rogov, ki so postali poleg (pre)ostalega inštrumentarija in orkestrskih skupin, prava ‘zašči- ja (1813–1883). Koncert so naslovi- tna znamka’ celotnega orkestra. Veli Zven usode; aktualno, moderno hementna in dramatsko skrajno izin pomenljivo. Glavni dramaturg in postavljena muzika je že mejila na (šef) dirigent je bil Slaven Kuleno- pravi in povsem profesionalni izvić (2013 →), koncertni mojster pa delek te vrste. Po Beethovnu pa še Uroš Bičanin. Doslej so ansambel Schubert in Wagner. Ena in druga vodili pred S. Kulenovićem dirigen- uvrstitev del omenjenih skladateti Tomaž Habe (ustanovitelj), Ale- ljev na tale (kamniško-domžalski) ksandar Spasić, Stefan Garkov, Si- koncert sta bili rariteti: Schubertomon Dvoršak in Simon Krečič; lah- va Entr’acte (Medigra) št. 3 iz scenko bi še ugotovili, da gre kar za neke ske glasbe k igri Rozamunda, knevrste ‘elito’ današnje srednje slo- ginja s Cipra (1823) v vsej svoji zahvenske dirigentske generacije. Or- tevni tridelnosti, morda pa ne le na kester pa sestavljajo profesional- videz, najtežje tovrstno delo in pa ci in ljubitelji glasbe: učenci, dija- sklepna uvertura k Wagnerjevi zgoki in študenti različnih smeri, obr- dnji operi Rienzi (1823). V njej so se tniki, zdravniki, ekonomisti, ko- razigrala bleščeča wagnerjanska, mercialisti, inženirji, organizatorji, ‘bayreutska’ trobila, ki so zveneglasbeniki-inštrumentalisti in uči- la v svojih tutti mestih kot orgelski telji glasbe. Kot imajo zapisano o pleno. Menda smo jo slišali iz vrste samem sebi na spletu: »so amaterji, domžalsko-kamniškega orkestra a zvenijo kot profesionalci«. Tokrat sploh prvič in posledično tudi na je bilo tudi tako, saj smo med glas- tem odru, prvič! Glas odlične (solibenimi deli z odra KDFB slišali cele stične) trobente gosta Blaža Avberja simfonične stavke in relativno zelo je bil tukaj še kako pomenljiv. zahtevne partiture. Poleg glavnega Zven usode se je na domžalskem ‘motorja’ tega koncerta, dirigenta S. odru razblinil v skrajno svetlobo, Kulenovića, je bil med stavki pove- optimizem. Če že hočete: tudi muzovalec Matic Maček. zika sama je lahko v vlogi morebiBeethovnova Simfonija št. 5 v c- tne tolažnice, pokazateljice vsega -molu, op. 67 (1808) je zagotovo ena boljšega in lepšega: »za dežjem pritistih, ki je lahko še kako suvereno de sonce!« Razvoj resne ali t. i. klauvedla tole usodo. Zlasti še njen 1. sične, umetniške glasbe je v Domst. (Allegro con brio) je tisti, ki pre- žalah več kot očiten vse do sklepne priča že takoj na samem začetku s ‘note finalis’. Dr. Franc Križnar tistimi štirimi (usodnimi) notami v Foto: Lado Vavpetič dveh taktih. Usoda je očitno zapečatena! V temle in našem primeru z Domžalčani – Kamničani pa je bila šele uvedena. Skrajno dobro pripravljeni orkester (mogoče le s kakšnim intonančnim spodrsljajem) in pa spretni dirigent, so znali izluščiti celoten stavek in ga pripeljati do neslutene tonske podobe. 2. st. (Allegretto) iz Beethovnove Simfonije št. 7 v A-duru, op. 92 (1812) praktično nadaljuje tole prikazano usodnost; četudi se njen 2. stavek razvije iz uvodnega Viva- Muzejska razstava ob 10-letnici Slamnikarskega muzeja Domžale Na fotografiji je Milan Marinič, nekdanji direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki je na odprtju razstave predstavil začetke delovanja Slamnikarskega muzeja. Govornici sta bili tudi dr. Ana Vrtovec Beno, ki je v imenu odsotne mag. Tatjane Dolžan Eržen iz Gorenjskega muzeja Kranj opisala delo ŠK Slamnikarstvo, in Cveta Zalokar direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, ki je v govoru izpostavila zdajšnjo vlogo in pomen muzeja. vanje in sodelovanje med muzealci in domačini. Milan Marinič je zbral člane študijskega krožka: Joži Košak, Igorja Kuzmiča, Vero Vojska, Romana Kosa, Vilmo Vrtačnik Merčun, Barbaro Zupanc Oberwalder, Urško Justin in Matjaža Brojana, ki je prispeval gledališki | ko glasbeno-sc ncertni| enski |films ki |otroški ABONMA 2022/2 3 PREDVPIS do 30. junij a Za nakup lah ko uporabite KD Franca Ber Ljubljanska 6 nika 1 Domžale t. 722 50 50 www.kd-dom zale.si tudi BON 2 1. največji del gradiva, poseben prispevek pa so dale: Saša Roškar in Katarina Rus Krušelj, ki je prijetno jubilejno slovesnost povezovala, ter Ana Beno, strokovnjakinje na tem področju. V tem času pa smo se poslovili od Helene Rant iz Gorenjskega muzeja Kranj. Ugotovili smo, da je bil Slamnikarski muzej rojen pod srečno zvezdo in v desetih letih prehodil čudovito pot, na katero so prispevali tudi mnogi drugi, vsi pa se še danes dobro zavedamo, da brez Milana Mariniča, ki je imel krajši nagovor, muzeja, za katerega sam pravi, da je slamnikarska zbirka pravi biser, ne bi bilo, tako pa sledimo poti, ki iz zgodovine prinaša pletenje kit in šivanje slamnikov za varstvo pred soncem do današnjih slamnikov, ki so del modnih dodatkov. Mimogrede smo še obnovili delček zgodovinske poti dediščine: od Krumperka do jamarskega doma, se spomnili zgodovine Muzejskega društva Domžale in v pogovoru z direktorico Kulturnega doma Cveto Zalokar na kratko povzeli zadnja prizadevanja muzeja, da ohranja pletenje kit in šivanje slamnikov, da dediščino popularizira preko tradicionalnega sejma in muzejske trgovine in da zagotovi čim več obiska mladih in ohranjanje tradicije slamnikarstva v prihodnje. Strinjali smo se, da slamnik oz. slamnikarstvo postane prepoznavna zaščitna blagovna znamka naše občine, podpiramo pa tudi postavitev kipa slamnikarice na primerno mesto in širjenje muzeja, kar bo omogočilo strokovno utemeljeno dediščino in širjenje slamnikarske zgodbe, vključno s cekarji, tudi v bližnji park, ter krepitev muzejske zbirke na strokoven in sodoben način. Vsi prisotni smo izrazili ponos nad opravljenim delom, posebej nad skrbjo za ohranjanje dediščine za mlade, hkrati pa vsi upamo, da bo v prihodnje muzeju namenjene še več skrbi, morda tudi več vsebin, pa tudi finančnih sredstev. Pogledali smo si tudi krajši film o mnenju obiskovalcev o slamnikarstvu in muzeju. Na slovesnosti so del dediščine, ki jo ohranjajo v pesmi in plesu, predstavile tudi Češminke s prikazoma z naslovom Pletice in Slamnik na glavo dati. Na kratko še o priložnostni razstavi o 10 najpomembnejših točkah oz. spominov na poti Slamnikarskega muzeja, ki si jo lahko ogledate vse do septembra 2022. Prvi sklop predstavlja Študijski krožek slamnikarstva, ki je postavil zbirko 300 let slamnikarstva na Domžalskem, ki je dobila svoj novi dom v Godbenem domu – Slamnikarskem muzeju Domžale. Sledi pisni in slikovni material, nastal ob postavitvi zbirke, nato pa slamnikarstvo kot nesnovna kulturna dediščina na Domžalskem, na četrtem panoju so dogodki in projekti v sklopu slamnikarstva. Sledi predstavitev vsakovrstnih izobraževanj, nato pa različnih razstav, povezanih s slamnikarsko dediščino. Predstavljajo tudi sodelovanje doma in v tujini, ob koncu pa obiskovalce seznanjajo s prihodnostjo muzeja. Zadnji pano pa ponuja priložnost, da na njem shranite svoje misli, povezane s slamnikarstvom. Ob tem pa ne pozabite, da ste in boste pomemben del muzeja tudi vi, zato dobrodošli k ustvarjanju novih dosežkov in spominov v Slamnikarski muzej. Ekipi, ki skrbi za muzej, pa iskrena hvala! Vera Vojska Foto: Miro Pivar 30 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Mavrica v tednu ljubiteljske kulture Po poteh Plečnikove zapuščine fkvk mavrica Prav na prvi dan tedna ljubiteljske kulture, ki je vsako leto osrednji letni projekt Javnega sklada ljubiteljske kulture RS, namenjen promociji in predstavitvi ljubiteljske kulture širši javnosti, je Foto kino video klub Mavrica Radomlje predstavil delček svoje dejavnost, ki jo je namenil 150-letnici rojstva največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Osrednja tema tedna ljubiteljske kulture je bila letos film, najmlajši v družini umetnosti, v ospredju programa pa odnos do filma ter pomen filmske pismenosti in ustvarjalnosti pri vzgoji in izobraževanju, zato je bila predstavitev njihove fotografske, filmske in video dejavnosti še toliko pomembnejša. Skupaj z JS za kulturne dejavnosti, OI Domžale in Kulturnim domom Franca Bernika Domžale ter ob sodelovanju Občine Domžale so se tako v Mavrici odločili, da razpišejo fotografski natečaj Po poteh Plečnikove zapuščine ter povabijo zainteresirane, da jim posredujejo fotografije, povezane z delom velikega arhitekta, ki jih tudi v naši občini in njeni okolici ni malo. Na natečaju je sodelovalo 19 avtorjev z več kot 80 deli, za katere so pripravili fotosfari, prispela dela pa je ocenila žirija v sestavi Andraž Gregorič, predsednik, ter člana Katarina Rus Krušelj in Karol Steiner. Žirija je med prispelimi fotografijami, za katere je ugotovila, da so zelo kakovostne, tako po pripovedi kot po tehniki, za razstavo izbrala 42, ki si jih je bilo mogoče ogledati na razstavi, odprti prvi dan tedna ljubiteljske kulture v Kulturnem domu Radomlje, ki jo je Mavrica pospremila s projekcijo filmov video sekcije. V prvem delu fotografsko-filmskega večera smo zaploskali avtorjem najboljših fotografij, prispelih na natečaj Po poteh Plečnikove dediščine, ki jim je diplome in nagrade izročil Karol Steiner, v. d. predsednika FKVK Mavrica, ki je razstavo, postavila sta jo Bojan in Mimi Polak, tudi slovesno odprl, obrazložitev je podala Binca Lomšek, prijeten večer pa je povezoval Jože Kragelj. Diplome so prejele: Špelca Mrvar, Marija Komatar in Irena Gorenc; tretjo nagrado Marija Jerman, drugo Valerija Jenko, prvo pa Iztok Končina. Prvi trije nagrajenci bodo v letu 2023 svoje fotografije razstavljali v Menačenkovi domačiji. Sicer je bila razstava odprta do 20. junija 2022. Vsem nagrajencem iskrene čestitke! V projekciji filmov video sekcije smo si najprej ogledali film Replike Plečnikovih malih mojstrovin, v katerem smo ob pomoči Petra Krušnika iz Mengša spoznali izdelavo Plečnikovih svečnikov; v filmu Kamen na kamen smo spoznali Štanjel – kot bodoče etnografsko središče Krasa in spomeniško vrednoto, film Glej, tička pa nas je prisrčno nasmejal. FKVK Mavrica je v okviru tedna ljubiteljske kulture v Knjižnici Domžale 25. maja pripravil še večer projekcije filmov svoje video sekcije. Športno-glasbeni spektakel Godbe Domžale Prve dni v juniju je bilo Poletno gledališče Studenec polno zasedeno z dogodki, nastopajočimi in gledalci. Zadnji dogodek v tem sklopu je bil koncert Godbe Domžale z gosti Kvatropirci. Priča smo bili odlični atmosferi, tematiki koncerta in posebnemu olimpijskemu gostu. Če so bili gledalci vnaprej obvešče- jem Vidmarjem zelo ujeli, kar je bilo ni, da bodo osrednji gostje koncer- čutiti po energiji, ki so jo prejemata Olimpijski plamen Kvatropirci, pa li gledalci ves koncert. Olimpijska zagotovo niso poznali posebnega in druga športna tematika, ki je bila gosta. Po nekaj uvodnih skladbah očitna skozi skladbe One Moment in Godbe Domžale je iskrivi povezova- Time, Chariots of Fire, Olympic Fanlec Saša Jerkovič napovedal našega fare, We Will Rock You, We Are the vrhunskega smučarskega skakal- Champions, Amigos Para Siepmre ca Ceneta Prevca. Cene se je izkazal in druge, je več kot navdušila občinkot odkrit, pronicljiv in izredno du- stvo. Na koncu tako nastopajočih z hovit sogovornik, ki je s svojo ener- neskončnim aplavzom sploh niso gijo čudovito dopolnil že tako špor- spustili z odra. tno obarvan večer. Godba Domžale Olimpijski plamen predstavlja je izvrstno pripravila program, po- projekt, ki bi ga bilo vredno izvesti skrbela za primerne priredbe skladb še ob drugi priložnosti in dokazuje, in rezultat skupaj z vedno prepri- da Godba Domžale ne predstavlja le čljivimi Kvatropirci je bil navdušu- kakovostnega orkestra, ampak tudi joč. Tomaž, Samo, Jordan in Matej organizacijsko zelo uigrano in sposo se z godbo in dirigentom Gregor- sobno ekipo. Letimo skupaj že 70 + 1 leto Kako primeren naslov za delovanje šole ambicioznih učiteljev, ravnateljice in učencev Glasbene šole Domžale, ki so po 70 + 1 letu praznovali obletnico ustanovitve v sredo, 1. junija 2022, ob 18. uri v Poletnem gledališču Studenec. Kot je na začetku slavnostnega koncerta povedala ravnateljica Andreja Humar, so želeli praznovati 70-letnico delovanja ‘v živo’, zato so prestavili praznovanje za leto dni in skrbno pripravili prav poseben program, saj se je ta napolnil z novitetami – vse so bile prvič javno izvedene kot plod ustvarjalnosti učiteljev glasbene šole. Oder so s svojim delom in navdušenjem napolnili šolski orkestri in zborček. Na koncu je ravnateljica dodala: »Raznovrstne zasedbe imajo skupno misel. Le skupaj lahko zmoremo vse. Na krilih glasbe letimo skupaj.« Prvi so nastopili učenci Orffovega orkestra, obogatenega s flavtami. Mentorice Laura Medved Šemrov, Veronika Šarec in Andreja Marčun Kompan so skrbno pripravile enakomerno pulzirajočo Nagajivo uro. Ustvarjalka skladbe Laura je izkoristila značilnosti inštrumentarija in na pentatonski osnovi, prestavljeni na tri glavne harmonske osnove, zgradila, kot je sama zapisala skladbo Nagajiva ura, kjer se izmenjujeta in prepletata točna in nagajiva ura, dva nasprotna, a dopolnjujoča pola, ki poganjata skladbico vse do njenega konca, ko na glasbeni način zazvoni budilka. Kljub preprostosti glasbenega tkiva so izvajalci uživali v predstavitvi svojega dela pod vodstvom avtorice. Pevski nastop zbora z odlično spremljevalko na klavirju Tejo Komar in zborovodkinjo Ano Kalan so lepo izvedli pesem Blaža Puciharja Za devetimi gorami – in kot se za pravljico spodobi, je v njej tudi pesem, ki je namenjena meni in vsakomur od nas. Orkester flavt z dirigentko Andrejo Marčun Kompan je predstavil dve skladbi Neže Žgur Pod sončnimi žarki in Dežnimi kapljami. Prva veselejša je trodelna oblika s harmonskim premikom v srednjem delu v paralelni mol. Dežne kaplje so bolj turobnega značaja, skladno se v tem osrednjem delu melodija vzpne nad ritmizirano spremljavo monotematske skladbe, v kateri sta se izkazala tudi pikolistka in bas flavtist. Izvedba je izzvenela zaokroženo in izdelano. Lesk&Tresk Band nam je predstavil skladbo pedagoga, saksofonista Lovra Ravbarja, ki se mu stilno pozna, da je klasični študij nadaljeval v Rotterdamu v šoli za ‘jazz in svetovno glasbo’. Skladba Ocean, ki so jo izvedli tolkalci mentorice Katarine Kukovič in saksofonista ter trobilca pod vodstvom avtorja, najprej naslika osamljenost neskončnega oceana z vibrafonom in solistično pozavno, zatem se Ocean ritmično razgiba. Avtor naniza z medigrami dve temi. Druga tema je v razvoju variirana. Celotni osrednji del je jazzovsko obarvan. Po nenadnem zaključku osrednjega dela se skladba umiri v začetno razpoloženje. Nekoliko zadržani izvajalci so svoje igranje odlično predstavili. Zanimiva skladba diplomirane skladateljice Teje Komar je že v samem naslovu nakazala glasbeno tkivo. Ritem rumbe prežema vso skladbo. Po daljšem uvodu se oglasi durovska glavna tema, ki pa deluje nekoliko kratkosapno, saj se razdrobi v razvijanju melodičnega tkiva. Člani mladinskega pihalnega orkestra z dirigentom Damjanom Tomaži- trdo delo. Odtujenost, osamljenost nom so s skladbo Rumba navdušili neprilagodljivost … Niso zmagale! zasedeni avditorij Poletnega gleda- Zmagala je energija glasbe, zmagališča. V naslednji točki se je orkestru lo je veselje do življenja, do lepega.« V skladateljskem umu Blaža Pupridružil še zborček. Izvedli so samo zadnji del (uvodna špica) iz TV na- ciharja se je rodila genialna idedaljevanke Moj prijatelj Piki Jakob, ja: Na ruševinah šolanja na daljavo ki jo je za to priložnost instrumenti- zgradimo vse lepo od začetka. Zgradimo orkester! Skladba Zgradimo ral avtor glasbe Tomaž Habe. Najboljša točka celotnega veče- orkester nekoliko spominja na Britra je bila skladba Zgradimo orkester tnov Vodič po orkestru, saj nas Puustvarjalca Blaža Puciharja, med- cihar skozi nekoliko filmsko zvočno narodno uveljavljenega skladatelja tematiko, od godal s solo violino in predvsem klavirskih del in glasbe za pozneje solo violončelom prek poflavto s klavirjem, z velikim poslu- zavne, trobente, klarineta, flavte in tolkal uvede v zvočnost celotnega hom za mlade glasbenike. Odlični povezovalec in napove- orkestra. Variacije na ameriško tradovalec Gregor Budal je povedal: »V dicionalno pesem so naletele na pričasih, ki so za nami, smo delali zelo sten in muzikalen odziv vseh izvajaltežko. Noben ekran in nobena elek- cev, ki so pod vodstvom violinistke tronska inovacija ne more nadome- Ane Novak navdušili vse poslušalce. V zaključku smo se predali glasstiti bistva glasbe, ki je živa in v živo! Ko smo se vrnili v šolo, se je začelo bi skladateljice Neže Žgur, ki na šoli poučuje glasbeno teorijo in korepetira mlade glasbenike. Na besedilo Matevža Zupana smo prisluhnili Himni glasbi. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra so izvedbo obogatili še štirje solisti solopevskega oddelka in otroški zbor. Nežina skladba Himna glasbi je bila posvetilo vsem učencem in učiteljem Glasbene šole Domžale ob njeni 70-letnici. Po podelitvi šopkov vsem ustvarjalcem in dirigentom je ponovno zazvenela Himna glasbi, ki so jo hvaležni in z glasbo napolnjeni poslušalci shranili z aplavzom v svoja srca v spomin na čudovit koncert. Tomaž Habe, prof. letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 31 kultura slamnik@kd- dom zale. si Četrtek in petek v znamenju zborovskega petja V Kulturnem domu Lukovica se je po dvoletnem premoru ponovno oglasila in nas razveselila zborovska pesem. LETNO GLEDALIŠČE DOB informacije 041 420 610 24. in 26. junij 2022 V organizaciji JSKD RS izpostava Dom- mike zazveneli Kocjančičeva Kam in žale sta se 11. in 12. maja zvrstili re- Verbičev Vasovalec. Tretjo pesem so s viji s sedemnajstimi nastopajočimi svojim glasom obogatili Urška Pavli, pevskimi skupinami. Četrtkov kon- Elizabeta Pirnat in Marko Juteršek. Že cert so po pozdravu Mateja Primoži- nekaj let na tej reviji sodeluje tudi Koča, vodje izpostave, odprli pevke in morni moški zbor Čebelarske zveze pevci MePZ Šentviški zvon. Pod vod- Slovenije. Kljub temu, da zbor sestastvom Špele King se je zbor predsta- vlja 12 pevcev v starejšem starostnem vil v dobrem sozvočju, z malo rezkimi obdobju, imajo še vedno soliden zvok, soprani in slabšo dikcijo tenorjev v ritmično gibkost, a malo slabšo intotreh skladbah: Ipavčevo Kukavico, nacijo. Vse tri odpete pesmi: Završki Rožančevo Da sem jaz ptičica in Ma- fantje, Čebelar in Vse najlepše rožice korjevo Je lepa gorca. Lep pevski do- so bile deležne toplega aplavza. Vosežek, ki pa mu je primanjkovalo vse- dil jih je Marko Juteršek. Mešani pevbinskega izraza. Redni nastopajoči na ski zbor Svoboda Mengeš ima po covireviji so tudi pevci KD Tine Kos iz Mo- dnem času žal zelo zmanjšano zasedravč. Že vrsto let je njihov vodja Milan bo. Zaradi tega ni bilo ustreznega ravKokalj. Izbrali so dve pesmi, ki ustre- novesja med glasovi. Z dirigentko Urzata dosegu zbora: Jaz s’m friš’n jag’r šulo Jauševec so imeli odlično interin Verbičevega Vasovalca. Pesmi so pretacijo. Žal pa so se v pesmih Moja korektno odpeli ob bolj pičli dinami- mati čuha kafe, Locus iste in Krčmarji ki in agogiki. Moški pevski zbor do- so zviti prikradle intonančne slabosti. mačinov KD Janko Kersnik Lukovica Vsekakor najboljša zasedba na reviji z zborovodjem Igorjem Velepičem sta je bil ŽPZ Moj spev iz Grobelj pod vodz dobro izgovorjavo in z dovolj dina- stvom Nataše Banko. Že prva skladba letak2.indd 1 1906 2021 KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB letnica delovanja 24. junijski večeri pod zvezdami petek, 24. junija ‘22 ob 21.00 SLEPARJA V KRILU Ken Ludwig GLEDALIŠČE BELANSKO Kulturnega društva Bohinjska Bela nedelja, 26. junija ‘22 ob 21.00 ŠJORA OD POSLANCA Tone Partljič Gledališka skupina Kulturnega društva DOMOVINA Osp Da lipa mai je zazvenela živahno, razpoloženo in v homogeni zvočni podobi. Makorjeva Dve let an pu bo morala dozoreti v lepšem fraziranju, medtem ko je odlično izvedbo tretje skladbe Grie Gilpina motil nekoliko razglašeni klavir. Pevska skupina Rž je predstavila intonančno zahtevnejšo Jenkovo Strunam ter Hubadovo priredbo narodne Škrjanček poje. K boljšemu vtisu bi pripomoglo, da oktetu vodja, tenorist Andrej Ropas, ne dirigira, ampak nastopa kot del skupine. Ženska klapa Kamelije je bila najbolj prepričljiva v dalmatinski ljudski v priredbi vodje vokalistk, Primoža Leskovca. V drugi pesmi – Ne bodi kot drugi se je v sprem­ljavi na inštrumentu pridružila kar pevka. Prijetno petje je nekoliko zmotil trd instrumentalni uvod. Tretja pesem je bila ljudska: Travniče so žie zelene. Za to pesem bi bila boljša izvirna, originalna priredba Franceta Marolta. Kot zadnji je nastopil Domžalski komorni zbor. Kot pevski strokovnjak je dirigent Gregor Klančič izbral dve skladbi, ki sta primerni za tako malo zasedbo 12 pevcev. Probleme so reševali s pevsko rutino, ki pa ni zadoščala za izdatnejši zvok v glasnih delih. Odtehtala pa je dobra interpretacija tako Gallusove Stetit Jesus, kot Habetove Vsako jutro, vsako noč. Lep pevski večer so zborovodje nadaljevali s pogovorom s strokovnim spremljevalcem revije Sebastjanom Vrhovnikom. Petkovo revijo je ob 19. uri odprl štiriindvajsetčlanski mešani zbor Klas Groblje, ki je pod vodstvom Roka Rakarja ponovno dokazal, da spada med kvalitetnejše zbore v naši občini. Zbor je pel na pamet. Sočni soprani so na viških skladb imeli premalo zvočne podpore ostalih glasov, ki pa so se v srednje glasnih in tihih delih lepo izenačili in zlili. Zapeli so Ipavčevo Slovensko dekle in C. Saint Seansa Ave verum, v kateri pa sem kljub zelo dobremu vtisu pogrešal več fraziranja. Kot drugi je v zelo okrnjeni za- Komorni zbor Limbar sedbi zapel Moški pevski zbor Rado- Z novo zborovodkinjo Tino Hrastnik mlje. Za nastop je zborovodja Primož so predstavili tri priredbe narodnih: Leskovec izbral Jerebovo Moj deklič in Štirje fantje špilajo, Ljubica vstani, Njusićevo La musica di notte v prired- upihni luč in novejšo izpod peresa Kabi diri-genta, . Zasedba je pustila do- tarine Pustinek Rakar: Snočkaj sem ber vtis. Mestoma je bil zvok preoster, no pošto zvedou. Kljub odlični interkar se je še najbolj odražalo v trdo za- pretaciji sem pogrešal sočnejši prvi petih zaključkih fraz. Prijetno so nas tenor. Rodiško-jarška moška vokalna presenetile pevke Ženskega pevskega skupina Adam Ravbar se je s Petrom zbora Stane Habe. Raznolik program, Pogarjem predstavila s tremi pesmimi od narodne Mrzel veter, z dobrimi so- skladateljev: A. Kumra, P. Kernjaka in listkami, preko nizozemske, ki sem jo A. Parkerja. Posebno ob zadnji pesmi priredil kot madrigal in ji dodal slo- so se pevci sprostili in poželi še večje vensko besedilo, do lahkotne Kodrove navdušenje. Zaradi želje po efektnem v priredbi T. Pirnata Narobe svet. Vse zaključku so pretiravali s tempom. Ob tri pesmi so pod vodstvom Andreje Po- tem je trpelo fraziranje, prav tako pa lanec zapele predano in doživeto. V se je razrahljal lep fantovski zvok. Zanadaljevanju sta nas navduševala dva dnji v petkovem koncertu so bili pevokteta. Oktet MI z vodjem Anžetom ci Komornega zbora Limbar z dirigenHribarjem bo v bolj usklajeni zvočno- tom Tomažem Pirnatom. Dvajsetčlansti dosegel še lepše sozvočje. Obema ska zasedba se lahko pohvali s homoskladbama: Je vpihnila luč in Volariče- genim zvokom in zvonkimi soprani. vi Nos pa je primanjkovala globina iz- V Becovi skladbi in baladni narodni raza. Peški oktet z vodjem Petrom Pir- v priredbi Katarine Pustinek Rakar so natom je posegel po bolj tradicional- pevci dokazali, kako se muzikalnost nem programu. Mlatiči bodo morali prenaša z dirigenta na zbor. Energičv tehničnem pogledu še nekoliko do- na tretja ljudska pesem Da lipa ma a zoreti. V tretji skladbi pa je kljub soli- čopija je potrdila kvalitete v muzikalstovi blagozvočnosti bilo premalo fra- nem naboju altov in tenorjev. ziranja. Pogrešal sem tudi bolj stilno Z veseljem ugotavljam, da sta bili izvajanje Plestenjakove pop skladbe. obe reviji na visokem glasbenem niMoški zbor Lek, kljub že častitljivi sta- voju in dobro organizirani. rosti, skuša ohraniti že doseženi nivo. Tomaž Habe Zborovski Bum 2022 »Je pesem v mladih srcih« Zborovsko petje razvija kolektivni duh, osebno glasbeno doživljanje in podrejanju skupnemu cilju. Dviguje tudi umske sposobnosti. Zato je bila ustvarjena precejšnja škoda, ko je ta interesna šolska dejavnost, ki spodbuja otrokov celostni razvoj, nerazum­no izostala. Zato se je glasbeni odbor za vokalno dejavnost pri JSKD RS odločil, da letošnje zborovske revije ne bodo izpostavile dosežkov posameznih zborov, ki naj bi oblikovali svoj koncertni program dveh ali treh pesmi, ampak je priporočil novo obliko, poimenovano Zborovski Bum 2022. Koncerte so v skupnem petju številnih otroških in mladinskih zborov izved­li po vsej Sloveniji v zaključenih območnih revijah. Komisija je izbrala program. Po Premrlovi Zdravici (himni) še osem: dve Tomaža Habeta Lepa je dežela naša (besedilo: T. Pavček) in Sončna (besedilo: T. Habe), Rudija Pančurja Kaj je meni domovina in Čarobna roža domovina (besedilo B. Štampe Žmavc), Matjaža Romiha Črke čutne abecede (besedilo B. Gombač), Tineta Beca Nič ni bolj našega (besedilo B. Gombač) in dve popularni iz zlate dobe slovenske popevke, Hrušovarjevo Dan ljubezni in Sepetovo Zemlja pleše. Razveseljivo je bilo navdušeno, sproščeno in radostno petje štiristotih mladih grl ob spremljavi 1. 06. 2022 20:30:39 odličnega pianista Tomaža Pirnata ter Dominika in Benjamina Štefana. Dirigirale so tri glasbene pedagoginje: Karmen Banko, Nataša Banko in Simona Burkeljca. Vodenje so opravile odlično, saj je štirinajst zborov območne izpostave in MPZ GŠ Kamnik lepo sledilo njihovemu dirigiranju. Ob zavzetem petju moram našteti vse sodelujoče zbore in njihove vodje: PZ GŠ Domžale z Ano Kalan, OPZ in MPZ OŠ Domžale, podružnice Ihan z Špelo Kasesnik, MPZ Ciklamen OŠ Janko Kersnik Brdo, OPZ Kresničke OŠ Brdo in OPZ podružnične šole Krašnja z Simono Burkeljca, MPZ OŠ Rodica s Katjo Gačnik, MPZ OŠ Dob s Karmen Banko, MPZ OŠ Mengeš z Natašo Banko, MPZ in OPZ OŠ Jurija Vege z Nastjo Grad, MPZ in OPZ OŠ Dragomelj z Jasno Medved in MPZ GŠ Kamnik z zborovodkinjo Anico Smrtnik. Vse pedagoginje so zbore odlično pripravile, da so pevke in pevci uživali v skupnem prepevanju. Navdušenje poslušalcev polno zasedenega avditorija Poletnega gledališča Studenec v torek, 31. maja, je bilo tako veliko, da so pevci dodali še skladbo Janija Goloba Pustite nam ta svet. Prizadevanje koordinatorja JSKD OI Domžale Mateja Primožiča je pripomoglo k odlični realizaciji prireditve. Piko na i pa je dodal še spretni povezovalec s humorjem Juš Milčinski. Ob tako sproščenem petju, ki je prineslo pevcem in poslušalcem toliko lepega, bi kazalo tako obliko ohraniti. Tomaž Habe 32 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii kultura V CENTRU ZA MLADE JULIJA DOGAJA IŠCEMO NOVE PROSTOVOLJCE ZA UCNO POMOC Šolsko leto se zaključuje, mi pa se že pripravljamo na organizacijo učne pomoči v prihodnjem letu. Če te veseli nudenje učne pomoči in bi lahko uro na teden posvetil_a temu, nas kontaktiraj. Zelo bomo veseli vsakega prostovoljca_ke, da lahko čimveč mladim zagotovimo pomoč pri delu v šoli. Še posebej se kaže zanimanje za pomoč pri matematiki in angleščini. Pomoč nudimo osnovnošolcem in srednješolcem. ULICNO MLADINSKO DELO Te zanima, zakaj mo se lotili uličnega mladinskega dela? Spomni se na misel “Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu”. Želiš narediti spremembo tudi ti? Obračamo se natem saj mladi najlažje pristopate do mladih. Sprejmeš izziv? Vabimo te, da se pridružiš ekipi, ki se bo zabavala z mladimi. Uvodno predstavitev smo sicer že imeli, vseeno pa je še nekaj časa, da se nam pridružiš. Ne odlašaj in nas čimprej kontaktiraj. INTENZIVNI TECAJ ŠPANŠCINE IN NEMŠCINE slamnik@kd- dom zale. si Poletna muzejska noč V sklopu praznovanja 10. rojstnega dne Slamnikarskega muzeja v Domžalah smo sobotni večer 18. junija preživeli predvsem prijetno in ustvarjalno. V bližnji muzejski hiši Menačenkova domačija nas je sprejela domžalska umetnica Darja Remc ter z nami ustvarjala ‘slamnikarske’ lučke. Prireditveno pot smo nadaljevali v Slamnikarskem muzeju, se udeležili muzejskih delavnic in glasbenega koncerta Dua Lust. Kulturni dom Franca Bernika Domžale, ki upravlja Slamnikarski muzej in Menačenkovo domačijo, se zadnja leta aktivno pridružuje vseslovenski muzejski akciji, ko muzeji odpirajo vrata do poznih večernih ur z dodatnim kakovostnim in pestrim programom, namenjenim različnim ciljnim skupinam. Besedilo in foto: Katarina Rus Krušelj Od 4. do 15. julija vabljeni na intenzivni tečaj potovalne španščine.Na tečaju se boste naučili uporabnih besed, ki jih potrebujete za potovanje po Španiji, da pa vse ne bo običajno, boste pripravili tudi špansko tortiljo ter z gledališkimi tehnikami praktično preizkusili uporabo španščine. Tečaj bo potekal od ponedeljka do petka pod vodstvom Maye Choghari, mag. hispanistike in prof. pedagogike in andragogike. Cena tečaja je 45 evrov na osebo. Dvakrat tedensko bo potekal intenzivni tečaj nemške slovnice pod vodstvom Mihe Gabrovška, uni. dipl. nemcista. Tečaj bo potekal ob torkih in četrtkih od 28. junija do 7. julija. Cena tečaja je 17 evrov na osebo. ART THERAPY DELAVNICA: JAZ, KO BOM BABICA/DEDEK V torek, 18. julija ob 16:45 se lahko pridružite tretji art therapy delavnici, kjer bomo s pomočjo kolaž tehnike ustvarjali na temo “jaz, ko bom babica/dedek”. Delavnica je primerna za vse, predznanja ne potrebujete. Na delavnici bodo na voljo revije, časopisi, svinčniki, barve, barvice, flumastri, škarje, lepilo… Delavnico vodi Maya Choghari. Delavnica je brezplačna. SVETOVALNICA ZA MLADE Se počutiš nelagodno zaradi trenutnih razmer? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je na voljo brezplačna svetovalnica. Javiš se nam lahko na mail info@czm-domzale.si ali telefonsko številko 040 255 568. Rezervacija termina je obvezna. POCITNIŠKI HANGI V PLACU Letos poleti se bo dogajalo tudi za mlade! Vsak dan od 27. junija do 8. julija ste vsi mladi, stari od 15 do 29 let, vabljeni na popoldanski oz. večerno hang od 17:00 dalje. Prostori bodo na voljo za najrazličnejše dogajanje, izbor početja pa bo odvisen od vaših želja. Na voljo je ogled različnih filmov, delavnic, poletnih kvizov, družabnih iger in iger na prostem. Lahko pa enostavno pripeljete svoje prijatelje in počnete, kar si želite. Lepo vabljeni_e! MEDITACIJA S SPREMLJAVO INSTRUMENTOV Domača gledališka predstava Po romanu Josipa Jurčiča dramatiziral Davorin Petančič V petek, 24. junija lahko poletite na krilih zvoka in se na zvočni meditaciji prepustite vibracijam tibetanskih posodic, zvončkov, kalimbe, bobnov in dežne palice. Prva meditacija s spremljavo instrumentov je brezplačna. Deseti brat Zvočno meditacijo bo vodila Anja T. Purgar. Skladatelj in glasbeni producent: Slavko Avsenik ml. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. VESELE POCITNICE V CENTRU ZA MLADE DOMŽALE Od 27. junija do 15. julija bodo v Centru za mlade Domžale potekale vesele počitnice za oroke iz Domžal. Tudi letos bomo pripravili pester program, ki bo vključeval ustvarjalne delavnice, športno gibalne aktivnosti, izlete in zabavno izobraževalne vsebine. Priredba in režija: Alojz Stražar Poletno gledališče Studenec Spored domačih predstav: Premiera: Ponovitve: sobota, 23. julij 2022, ob 21. uri 29., 30., 31. julij 2022, ob 21. uri 4., 5., 6., 7. avgust 2022, ob 21. uri 12., 13., 14. avgust 2022, ob 21. uri Cena vstopnice: 20 € odrasli, 15 € otroci, četrtek in nedelja: 2 € popusta Drugi del veselih počitnic bo potekal od 22. do 26. avgusta. Ker je zanimanje veliko, spremljajte naše spletne kanale in socialne medije in se pravočasno prijavite! PLAC ZA MLADE BO ODPRT TUDI MED POCITNICAMI, MLADI VABLJENI NA OBISK! PODROBNEJŠE INFORMACIJE O DOGAJANJU IN PROGRAMU BODO OBJAVLJENE SPROTI! Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale Poletno gledališče Studenec poletno.gledalisce.studenec www.studenec.net Info: 051 61 61 51 (Marjana) in 051 61 41 41 (Urša) letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 33 kultura | politične stranke slamnik@kd- dom zale. si Mi pa še kar nastopamo – doma in v tujini Če bi preštevali število nastopov posameznih naših kulturnih društev in skupin, bi Folklorna skupina Groblje, Domžale zanesljivo zasedala zelo vidno mesto med tistimi, ki v posameznem letu naštejejo največ nastopov. folklorna skupina groblje, domžale Še posebej letos, ko praz­ nujejo 15. rojstni dan, se nastopi kar vrstijo, uspešni pa so tudi pri organizaciji prireditev in na gostovanjih. Tako so sredi maja nastopili v Trzinu na tradicionalnem Florjanovem sejmu in Folklornem festivalu, kamor jih je povabilo Turistično društvo Kanja Trzin. Seveda niso manjkali niti na 16. druženju pod lipami, kjer so bili gostje domačega Kulturnega društva Groblje, s katerim zelo uspešno sodelujejo. Poleg dveh odprtih fol- klornih vaj v Grobljah, ki sta bili namenjeni promociji ljudskega izročila in vabljenju novih plesalcev, so v maj vključili tudi imeniten pevski in folklorni nastop v soboto, 28. maja, ko so v Zalogu na prireditvi Ples in glasba za prijateljstvo, vrnili gostoljubje KUD Sevdah iz Ljubljane, ki je lani nastopilo kot gost v Domžalah. Junijski nastopi so se začeli z uspešnim plesom 5. junija na festivalu Gencsi broom festival v Gencsapati/ Sombotel na Madžarskem, kjer so se predstavili s spletom Plesi iz Kranjske, ki je vseboval gorenjske in dolenjske plese. Kot je povedal predsednik dr. Franc Hribovšek, je gostovanje, ki ga je podprla Občina Domžale, zelo lepo uspelo. V Sombotelu so odšli na povabilo njihovega kulturnega društva. Madžari so se ponovno izkazali kot odlični gostitelji, organizacija je bila popolna, upoštevali so njihove potrebe in želje, saj so predvideno dvodnevno gostovanje morali iz internih razlogov skrajšati na en dan (v ponedeljek dopoldne so morali nastopiti v Domžalah, v soboto pa še niso mogli oditi). Plesalci so bili na odru prepričljivi, zelo motivirani in zadovoljni, kar je bilo nagrajeno z dolgim ploskanjem. Madžarska skupina bo pri nas gostovala septembra 2023 na prireditvi V Grobljah kot nekoč. Dogodek bo prispeval h krepitvi prijateljskih stikov s folklornimi skupinami vseh sosednjih držav. Prvi stiki z Madžari so bili vzpostavljeni leta 2015. Le dan pozneje so jim zaploskali varovanci Medgeneracijskega centra Bistrica, kjer so nastopali v okviru prireditve Direktorjev dan. Manjkali niso niti 10. junija v Jaršah na srečanju starejših domače organizacije Rdečega križa. Zaplesali so gorenjske plese. Občudovali ste jih lahko tudi na tradicionalnem Slamnikarskem sejmu v Domžalah. Preštejte nastope v maju in juniju ter občudujte uspehe Folklorne skupine Groblje, Domžale, ki jim v jubilejnem letu želimo še veliko uspehov. Vera Vojska Prihaja Deseti brat – 22. kulturni poletni festival Studenec 2022 »Pred vami je program Kulturnega poletnega festivala Studenec, s predstavami, koncerti in drugimi dogodki bomo v čudovitem ambientu poletnega gledališča zvestim obiskovalcem ponudili različne zvrsti kulture. Naša želje je, da bi vsak obiskovalec našel svoj košček razvedrila in obenem razvajal svojo dušo. V letošnjem poletju se bo zvrstilo veliko različnih dogodkov, ki bodo ljubitelje kulture privabili na naše prizorišče, namenjeno čaščenju gledališča, glasbe in drugih kulturnih prireditev.« ... ... je v uvodnik knjižice, v kateri je zbran program letošnjega 22. kulturnega poletnega festivala Studenec 2022, napisal Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, in nato s številnimi izbranimi besedami povabil obiskovalce, da tudi letos znova nagradite njihova prizadevanja z obiskom katere od predstav in prireditev. Prvi pogled na program pokaže, da je zanesljivo letos že veliko obiskovalcev uživalo v poletnem gledališču. Posebej živahno je bilo ob Zborovskem BUMU, ki sta ga Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in Javni sklad za kulturne dejavnosti, OI Domžale, namenila prepevanju na njihove športne uspehe. Izjeotroških in mladinskih zborov občin men glasbeno-športni večer je vodil Domžale, Trzin, Mengeš, Moravče in športni novinar Saša Jerkovič, godLukovica. Več kot 300 mladih pevcev bo Gregor Vidmar, številne obiskose je skupaj predstavilo s programom valce pa izjemna kvaliteta vseh nadesetih pesmi in pod vodstvom pe- stopajočih in številni spomini tudi vovodij ter instrumentalni spremlja- na uspehe slovenskih tekmovalcev vi Tomaža Pirnata in glasbenikov do- na olimpijskih in drugih športnih kazalo, da lepo in radi pojejo. Zboro- prireditvah. Na prireditvi je vrhunvski BUM je povezoval Juš Milčinski, ski skakalec in udeleženec olimpijz gromkim aplavzom pa nagrajevali skih iger Cene Prevc v šaljivem slogu svoje občutke na velikankah in številni obiskovalci. Prvega junija 2022 je bilo Poletno vse, kar se dogaja skakalcem pred gledališče Studenec v znamenju ju- in med poletom, razlagal obiskovalbilejnega koncerta, namenjenega 70. cem in jih izjemno navdušil, kot so rojstnem dnevu Glasbene šole Dom- jih s svojim nastopom navdušili gožale, ki je v svojih sedmih desetletjih sti koncerta – Kvatropirci. Po treh pevsko glasbenih večerih izobrazila na glasbenem in pevskem področju številne glasbenike, ki so je bil čas za stand up komedijo v izpohvale o uspešni domžalski glas- vedbi komikov Uroša Kuzmana in beni šoli ponesli po domovini in tudi Aleša Novaka z naslovom Mali otroci, širše. Prijeten glasbeni večer, ki ga je veliki problemi. Če kdo tega reka še s svojim uvodnim nagovorom oboga- ni poznal, ga je na Studencu v izvedtila ravnateljica Andreja Humar, je bi obeh imenitnih stand up komedibil še en dokaz več, kako uspešna je jantov spoznal do podrobnosti in se Glasbena šola Domžale. Iskrene če- zraven še prešerno zabaval. Če pa ga stitke vsem generacijam njihovih je že poznal, se je pa znova prepričal, učencev in profesorjev! Bil je to lep da je vse, kar je doživel s svojimi otročustven in doživet jubilejni koncert, ki, še kako resnično. Imeniten večer, ki ga ni mogoče takoj pozabiti! ki ne bo šel kmalu v pozabo. Najbrž jih med Slovenci ni veliko, Tretjega junija 2022 pa je bil večer v znamenju glasbeno-športne- ki ne bi poznali številnih uspehov ga spektakla z naslovom Olimpijski skupine Novi fosili, ki je tudi v Sloveplamen z Godbo Domžale in Kvatro- niji zelo popularna. Večer največjih pirci, ki je obiskovalce spomnil na uspešnic je navdušil obiskovalce, ki olimpijske igre in druge športne pri- so marsikatero njihovo pesem tudi reditve – na njihovo glasbo in tudi zapeli in preživeli nepozaben večer. V soboto, 23. julija 2022, bo ob 21. uri v Poletnem gledališču Studenec spet praznično. Na gledališke deske namreč prihaja v izvedbi nekaj več kot 50 igralcev, pevcev, plesalcev in statistov, prvi slovenski roman Deseti brat Josipa Jurčiča, ki ga je dramatiziral Davorin Petančič, priredil in režiral Lojze Stražar, na studenški oder pa postavil domači gledališki ansambel, v katerem bomo srečali tudi nekatere nove obraze. Vsebino Desetega brata najbrž večina Slovencev pozna, če ne po drugem, pa bo Krjavlju in njegovih prigodah, ki vedno razveseljujejo. Sicer pa se bomo vsi skupaj preselili tako v vaško kot grajsko okolje. Zanimivo bo videti sceno za pred- stavo, ki jo bodo letos izdelali Urška Gregorič, Avguštin Gales in Florjan Strmšek s pomočniki. Komaj čaka, da se v družbi glavnih junakov: Desetega brata (Žiga Bunič), Piškurja, njegovega očeta (Rajko Majdič), Marjana, njegovega sina (Tone Habjan), Krjavlja, vaški pripovedovalec (Stane Pelc), Benjamina, Slemeniškega grofa (Jože Vunšek), gospe, njegove žena (Pia Brodnik), Manice, grajske gospodične (Štefica Grasselli, Lovra Kosa, učitelja na gradu (Gregor Ravnik), in mnogih drugih spomnili vsebine našega prvega romana. Seveda med več kot 50 nastopajočimi ne bodo manjkali: pevski zbor, sestavljen iz okoliških pevcev in članov Komornega pevske- ga zbora Šutna iz Kamnika in skupine Sidro iz Lukovice, za spremljavo v živo pa bo poskrbel komorni ansambel Poletnega gledališča Studenec. Dobrodošli torej v poletnih dneh na Studencu, kjer vas pričakujejo, tako je v svoji napovedi zapisala Tea Kačar, lektorica, »številni znani in manj znani igralci, med katerimi je kar nekaj priznanih opernih pevcev. Zaradi njih, odlične režije, scenografije, kostumografije, koreografije, glasbene produkcije idr. igro Deseti brat, polno zabavnih prigod in pevskih vložkov, doživimo v popolnosti.« Dobrodošli! Vera Vojska Foto: KD Miran Jarc Škocjan sds / mag. tomaž deželak, podžupan občine domžale Na pomoč gasilcem in tabornikom Gasilci, zdravstveni delavci, Osebno menim, da imajo Domžale vsaj tri ključne stebre, ki pomagajo najranljivejšim delavci v Domu za ostarele, skupinam. Prvi steber predstavljajo gasilci, taborniki … in vsi tisti, ki se drugega Zdravstveni dom Domžale in tretjega trudijo za našo dobrobit, si Dom upokojencev Domžale. Zato z največjim zaslužijo našo podporo. veseljem lahko napovem, da bodo septembra gasilci v Študi dobili nov gasilni dom. Menim, da je to še eden izmed odlično izpeljanih projektov v tem mandatu. In da ne bo pomote, pri tem projektu smo sodelovali vsi. Saj se nas razen nekaj posameznikov zaveda, da so gasilci steber naše družbe. So tam, ko jih najbolj potrebujemo, so nesebični, so naši prijatelji v težkih časih in zato je nujno, da jim poma- to znanje delili z mlajšimi generacijami taborgamo, ko pride trenutek po vzajemnosti. Ven- nikov in na tak način še pomladili in povečadar pa ostaja vprašanje gasilerije in njihovega li svojo ekipo. Dejstvo je, da taborniki, razen doma v Domžalah. Gasilci v Domžalah so tre- štirih kvadratov na Kopališki 4, nimajo svojih nutno najbolj podhranjeni. Nujno potrebujejo prostorov. Zato bi bilo najmanj nujno potrebnov dom, pri čemer pa se nagibam k temu, da no, da na navedeni način rešimo dva izziva. bi se dom oblikoval na način, kot je to ureje- Pri tem pa ne smemo pozabiti na gasilce na no v Dobu. Dom bi lahko bil funkcionalno gra- Viru. S postavitvijo novega gasilskega doma jen, tako da bi združeval več generacij, in si- na Viru bi dejansko zaokrožili trajnostni racer z načinom gostovanja vsaj še dveh drugih zvoj gasilstva v Domžalah. Za zaključek: gadruštev. Zato predlagam, da bi gasilci v manj- silci, zdravstveni delavci, delavci v Domu za šem delu delili prostore skupaj s taborniki in ostarele, taborniki … in vsi tisti, ki se trudiskavti. Dom bi bil na naveden način multiope- jo za našo dobrobit, si zaslužijo našo podporabilen, pri čemer bi gasilci lahko svoje boga- ro. In mi moramo biti tukaj, da jim jo nudimo. 34 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si BALETNA PRAVLJICA, KI PREBUJA LJUDI ANA TROJNAR, BALETNA ŠOLA ANA Torkovi popoldnevi so v Kulturnem domu Radomlje rezervirani za balet. Od malih do velikih plesalk, ki usvajajo baletne vsebine, korake, ki so jih v minulih mesecih s ponosom predstavljale tudi na pravem odru. Baletno šolo Ana je v naše mesto pred dobrim letom ‘pripeljala’ Ana Trojnar. PDTC (Professional Dancers Teaching Certificate) ter PDPTC (Professional Dancer’ Postgraduate Teaching Certificate). Ob prekvalifikaciji se vsak zase odloči, kako želi nadaljevati svojo plesno kariero, ali kot baletni pedagog, morda kot baletni mojster oziroma asistent v gledališču, vodja šole ... Obseg izkušenj, ki si jih nekdo nabere v profesionalni karieri, je neprecenljive vrednosti. V ZDA npr. država plesalcem, ki se želijo prešolati, nudi možnost subvencioniranega študija, na tak način spodbuja še vedno mlade ljudi, da ob zaključku kariere lahko nadaljujejo s študijem in nato poklicem drugega področja, kar jih zanima. Mateja A. Kegel Foto: Matevž Cerar B aletna pedagoginja in nekdanja profesionalna baletna plesalka, je tista, ki je zaslužna za to, da smo si v Radomljah in okolici lahko letos večkrat ogledali plesno-baletno predstavo Biserni zaliv, v katerem nastopajo tudi mlade domžalske plesalke baleta. Gre za predstavo, ki prinaša močno ekološko sporočilo, pravljico, ki so si jo ogledale že številne šole in tudi mnogi drugi. Resnično gre za baletno pravljico, ki prebuja v ljudeh tako ozaveščenost, kot tudi ljubezen do te čudovite umetnosti. O baletu, baletni vzgoji in sami predstavi, smo se pogovarjali z Ano Trojnar, ki je ljubezen do plesa in baleta začutila že kot deklica, pri štirih letih. Sami ste bili dolga leta baletno aktivni, imate bogate, tudi mednarodne izkušnje, kajne? Res je. Diplomirala sem na Rambert School of Ballet and Contemporary Dance v Londonu, leta 2013 pa pridobila še pedagoško izobrazbo s področja poučevanja baleta na Royal Academy of Dance v Londonu. Po prejeti diplomi na Rambert School sem še eno leto ostala v tujini ter leta 1996 v New Yorku ustvarila prvo samostojno predstavo, ki sem jo poimenovala kar Ana Trojnar. Sledilo je še leto dni v Londonu in vrnitev v Slovenijo v SNG Maribor, kjer sem leta 1987 prvič zaplesala v baletu Bahčisarajska fontana. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1998 sem se pridružila SNG Maribor in tam aktivno plesala do 2008. Tekom aktivne plesne kariere sem leta 2003 začela s poučevanjem, najprej na današnjem Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, nato na Glasbeni šoli Radlje ob Dravi, na Ravnah na Koroškem in od leta 2006 tudi v Glasbeni šoli Kamnik. Po vrnitvi v Slovenijo sem leta 2000 naredila tudi prvo solo predstavo, ki sem jo poimenovala Polet in z njo pozimi 2002 gostovala tudi na 1. Mediteranskem srečanju neodvisnih gledaliških skupin v Aleksandriji v Egiptu. Ustvarila sem tudi predstavo Sodobni duet, premiera je bila v Celju leta 2002. Z mariborskim baletnim ansamblom sem največ plesala v predstavah Labodje jezero in Hrestač, ki sta me spremljali vso kariero. Če se vrnem na poučevanje, se je od leta 2006, ko sem začela s poučevanjem v Kamniku, pa do danes povečevalo število baletnih oddelkov, septembra 2020 sem dala odpoved na glasbeni šoli ter odprla svojo Baletno šolo Ana, s katero sem maja 2021 začela poučevanje tudi v Radomljah. bodo zaradi prehodnega izobraževanja razumeli, vedno radi gledali in na svoj način uživali v tej zvrsti umetnosti. Balet kot šport ali umetnost? Morda oboje? Definitivno umetnost. Da postaneš baletni plesalec, je potrebno, da se poklopi ogromno pogojev, zunanjih in takšnih, ki jih posameznik nosi v sebi. Na primer, posameznik mora imeti primerne fizične predispozicije, ki jih do neke mere z močno voljo lahko izboljša, a večji čudeži niso mogoči. Idealen je prirojen občutek za ritem, če je po naravi slabši, je to že določena pomanjkljivost pri izobraževanju, ki terja svoj čas in fokus. Predvsem pa mora v sebi nositi ljubezen do baleta, notranji žar, vizijo, da želi postati baletna plesalka, hkrati potrebna je podpora okolice, staršev. Da lahko nekdo postane profesionalni plesalec, se morajo poklopiti ti pogoji. Po drugi strani je pa zanimivo in lepo, koliko ljudi ima rado balet. Kdaj je prava starost za vstop v baletni svet in kdaj se kariera zaključi? Royal Academy of Dance ima izdelan učni program za poučevanje plesa otrok od 2,5 let naprej. Klasično baletno izobraževanje se lahko začne šele okoli 10. leta oziroma šele, ko telesni razvoj otroka to omogoča. Vrh fizične pripravljenosti baletni plesalec doseže okoli 26. leta, v Franciji recimo gre baletna plesalka, ko dopolni 40 let, avtomatsko v pokoj. Res pa je, da se bo nekdo, ki ima močno voljo, trudil vzdrževati telesno kondicijo na istem nivoju še več let, seveda vedno težje, a če bo imel notranje motivacije. Mnogi plesalci v tujini se okoli 30. leta začnejo preusmerjati v druge poklice. Balet je namreč fizično izjemno naporen, in ko telo zmore vedno manj, se začneš pogovarjati sam s seboj, ali bi še vztrajal ali se morda preusmeril na kaj drugega, saj je za isti rezultat treba vložiti vedno več truda. Ljubezen do baleta torej izražamo na drugačen način, če se ga ne moremo udejstvovati, ga pa občudujemo … V izobraževanju vemo, da so med našimi učenci ne le potencialni plesalci, ki se bodo pozneje profesionalno ukvarjali z baletom, temveč v večini podporniki, obiskovalci baletnih predstav, ljubitelji, ki Kaj pa usmeritve v baletu po koncu plesne kariere? Obstajajo podiplomski študiji, prekvalifikacijo za profesionalne baletne plesalce nudi Royal Academy of Dance iz Londona. Dva najbolj pogosto obiskana študija sta Kaj pa balet kot rekreacija? Da, v svoji šoli nudim tudi tečaj baleta za odrasle. V obdobju zaprtja šol, ko je izobraževanje potekalo le na daljavo, je zelo uspešno potekal nadaljevalni tečaj baleta za odrasle prek zooma, v katerem so udeleženke uživale ter se hkrati kljub prostorskim omejitvam doma ogromno naučile, celo ples na skladbo Sladkorne vile iz baleta Hrestač. V iztekajočem se šolskem letu sem zastartala z začetnim tečajem baleta za odrasle v živo, v baletni dvorani, potekal je enkrat tedensko po 60 minut. Kogarkoli, ki ima rad balet, klasično glasbo in bi se rad razgibal ter obenem pridobil na gracioznosti gibanja, vabim, da se pridruži skupini. S ponavljanje gibov se ti ponotranjijo, znanje, ki ga telo usvoji, je usvojeno za vedno. Zato, kar pogumno! Kako izgleda vaš dan in kako zapolnite svoj prosti čas? Dopoldne se ukvarjam z birokracijo, takrat sem vodja šole. Pred poukom sledijo priprave nanj, nato poučevanje. Zvečer sledi refleksija poučevanja in drugih dogodkov v dnevu ter dobre ideje čimprej pognati, čeprav le s planiranjem, v realnost. Zelo rada sem v naravi, kjer se sprostim, dobivam navdihe ter energijo za nove podvige. Rada tudi plavam, kolesarim in redno obiskujem družino v Mariboru. Moja stalnica je seveda tudi obiskovanje baletnih predstav, redkeje dramskih. Ne moreva mimo predstave Biserni zaliv z več kot 60-člansko zasedbo. Kako je nastala? Biserni zaliv je moja že četrta večja plesno-baletno predstava, zanimivost pa je ta, da smo na premiero čakali skoraj dve leti. Lockdown je namreč nastopil teden dni pred našo premiero, ki je bila načrtovana 20. marca 2020. Vse je bilo že pripravljeno nanjo: kostumi izdelani, nastopajoči so znali koreografije, le še na odru bi morali predstavo ‘sestaviti’, v planu sta bila dva dneva odrskih vaj, katerim bi sledila generalka in premiera … Ki pa smo jo dočakali 4. februarja letos. Idejo za novo odrsko delo sem dobila junija 2019, ob koncu šolskega leta. Učenkam sem razposlala literarni razpis za novo pravljico. Z namenom, da bo najboljša zgodba osnova za uprizoritev. Predhodno sem se dogovorila z Uršulo Jašovec, skladateljico iz Radomelj, da bo nanjo napisala glasbo. Konec avgusta sem med štirimi prispelimi zgodbicami izbrala Biserni zaliv učenke Karoline Graj. Šele ko sem prejela Uršulino glasbo, sem skupinam dodelila vloge morskih živali. Tudi s kostumografinjo Ireno Baš sem sodelovala že prej in sem ji popolnoma zaupala izdelavo kostumov. Ogromno nastopov ste izvedli za osnovne šole, kakšni so bili odzivi? Neuresničena ostaja še predkoronska želja po uprizoritvi predstave z glasbo v živo. Sicer pa je v tem času za nami že več kot 21 predstav. Odzivi iz šol so zelo pozitivni. Medtem ko si jo je ogledali največ učencev 1. do 5. razreda, je celo šesto- in sedmošolcem bila zanimiva. Do mene je prišla tudi informacija, da so jo tiho in z zanimanjem spremljali celo triletni otroci. Odzivi iz vrtcev so pa, da nimajo več več težav s čistilnimi akcijami, saj predstava govori prav o varovanju okolja. Poleg kulturnih uprizoritev so vaše plesalke uspešne tudi v tekmovalnem delu. Morda več o tem? Od 24. do 27. maja je bilo v SNG Maribor Mednarodno baletno in koreografsko tekmovanje TUTU. S plesom Valček je v kategorji skupin od 13. do 17. leta tekmovalo pet plesalk, bile so med najmlajšimi, ena od njih ima šele 12 let. V finalu so odplesale izjemno ter si priplesale zmago. Tudi sama sem bila presenečena nad rezultatom, saj so prvič tekmovale v špicah (trdih baletnih copatkih, v katerih lahko plešejo na konicah prstov), kar je bila zanje prelomnica, pa še s pripravami smo zaradi ponovitev Bisernih zalivov lahko začele šele 11 dni pred tekmovanjem. Zagotovo pa je k rezultatu pripomogla kilometrina, ki so jo pridobile z nastopanjem v predstavah. Zakaj je dobro, da je balet del našega življenja? Balet je zelo lepa umetnost, zame najlepša. Je vizualna umetnost, čutna, nerazdružljivo povezana z glasbo, je neke vrste vizualni perfekcionizem in zato se nam zdi nekoliko oddaljena, težje dosegljiva in ker je težje dosegljiva, je nekoliko skrivnostna. Prav tako izvajanje zahteva celega človeka, popolno zbranost in predanost. Vse, kar je lepo, nas bogati, dviguje, osmišljuje življenje, balet je že sam po sebi nekaj lepega, čistega. ❒ letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 35 šport slamnik@kd- dom zale. si Kako uspešen bo v drugo dvojec Rožman-Ibričić? Čeprav smo šele dobro vstopili v poletje, je marsikomu že pošteno vroče. Tudi v Nogometnem klubu Domžale, kjer je po povprečni sezoni prišlo do korenitih sprememb. nk domžale Nogometaši so pred dvema tednoma krenili v priprave na novo sezono pod taktirko ‘novega’ trenerja in budnim očesom športnega direktorja. Dejan Djuranović je po koncu pretekle sezone, v kateri so domžalski nogometaši osvojili zgolj sedmo mesto, zapustil trenerski stol, na katerega je na začetku junija znova sedel Simon Rožman, ki je v Domžalah že spisal sila uspešno, predvsem evropsko zgodbo. In v svojem drugem ‘mandatu’ na klopi bo znova sodeloval s Senijadom Ibričićem, a slednji zdaj ne bo več kapetan in nilec Crvene zvezde Andrej Djurić. njegova podaljšana roka na igrišču, V Maribor se seli Sven Šoštarič Katemveč športni direktor. rič, klub pa (zaenkrat) zapušča še V novi vlogi je nekdanji bosanski sedem nogometašev. V domžalski ekipi se torej obereprezentant hitro zavihal rokave in nove pogodbe sklenil z nekdanjimi ta kar nekaj sprememb. A na drugi soigralci Zenijem Husmanijem, Ma- strani je lepo videti, da priložnost tejem Podlogarjem, Joštom Piškom za dokazovanje na uvodnih prijain prvim strelcem kluba Sloboda- teljskih tekmah dobivajo mlajši nonom Vukom, poskrbel pa je tudi gometaši, ki so se kalili in zoreli v za okrepitev zadnje linije – novin- mladinskem pogonu domžalskeca v domžalskem dresu sta postala ga nogometnega ustroja. Na prvih 27-letni reprezentant Dominikanske dveh srečanjih, ki so jih varovanci republike Christian Junior Schois- Rožmana odigrali proti mladincem sengeyr ter 19-letni talentirani bra- Domžal ter črnogorskemu prvoligašu Rudar Plevlja ter jih visoko dobili z 10:0 ter 8:0, so z zadetki izstopali tudi mladi Jošt Pišek, Emir Saitoski, Nikola Jovičević … Zdaj sledi še tri tedne uigravanja in prijateljskih tekem, da bo ekipa 16. julija, ko se začne nova sezona državnega prvenstva, optimalno pripravljena. V tem poletnem času pa se lahko zasluženo oddahnejo mlajše selekcije, ki so junija zmagovito končale tekmovalno sezono 2021/22. Selekcija U14 je prepričljiv prišla do MNZ naslova, naslova prvakov v MNZ se veselijo tudi dečki U13, že konec maja pa sta prvo mesto na skupni lestvici in s tem mladinsko Ligo prvakov osvojili selekciji mladincev in kadetov. S takšnimi dosežki domžalska nogometna šola le dokazuje, da je v Sloveniji res najboljša. Zmage na številnih turnirjih tako doma kot v tujini ter številni vpoklici mladih domžalskih nogometašev v izbrane vrste to le še dodatno potrjujejo. Domen Jarc Foto: NK Domžale Simon Rožman na uvodu priprav veliko priložnosti namenja mlajši generaciji. Radomljani že začeli s pripravami na novo sezono v prvoligaški druščini Za nogometnim klubom Radomlje je najuspešnejša sezona v zgodovini kluba. nk radomlje Ne le, da so prvič obstali med slovensko nogometno elito, temveč v drugem delu sezone pustili viden pečat in dokazali, da niso in ne bodo zgolj ‘muha enodnevnica’. Svoje so nato dodale še mlajše selekcije. Izjemno je presenetila ekipa U15 pod vodstvom trenerja Bojana Komatovića, ki je po rednem delu 1. lige starejših dečkov MNZ Ljubljana najprej osvojila naslov prvaka, nato pa v dodatnih kvalifikacijah s skupnim izidom 5:3 nadigrali še Izolo in se tako prvič uvrstili v 1. ligo NZS zahod. V prvi slovenski ligi sta v svoji starostni kategoriji že nekaj časa mladinska in kadetska selekcija, naslova in napredovanja pa se je junija veselila tudi selekcija U14, ki je postala prvak tretje lige. Mlajši nogometaši zdaj odhajajo na zaslužene počitnice, člani pa so po kratkem premoru znova na zelenici, saj jih že čez dobre tri tedne čaka začetek domačega prvenstva 2022/23. Znova pod taktirko trenerja Nermina Bašića, ki je v spomladanskem delu sezone odlično vodil ekipo in jo pripeljal vse do končnega šestega mesta. Kljub temu pred novimi izzivi z nogama trdno stoji na tleh in opozarja, da ne smejo zaspati na preteklih rezultatih, s katerimi so bili ob koncu sezone najlep- Poletnih počitnic je bilo za nogometaše Radomelj hitro konec. še presenečenje lige. Vse se bo začelo od začetka. »Nihče nam ne garantira uspeha v prihodnji sezoni. O stabilnosti kluba bomo lahko govorili šele po nekaj sezonah v prvoligaški druščini,« za spletno stran kluba v daljšem intervjuju izpostavi Bašić, ki velike upe polaga tudi na mlajše igralce iz akademije kluba. Dokaz tega je tudi podpis profesionalne pogodbe z 18-letnim Anžetom Kolarjem, ki je v končani sezoni nastopal za mladinsko ekipo. A v prvi vrsti so nosilci igre pri Mlinarjih znani. Zato zagotovo veseli dejstvo, da bo tudi v prihodnji sezoni dres Radomelj nosil si- cer posojeni nogometaš splitskega Hajduka Ivan Ćalušić. Z izjemno popotnico se bo v ekipo po zaključku reprezentančne akcije vrnil tudi Mark Zabukovnik, ki je za izbrano vrsto Slovenije do 21 let dosegel zadetek za veliko zmago proti Angliji. Na drugi strani pa Radomlje zapušča prvi strelec lanske sezone Gedeon Guzina. Nekaj sprememb v ekipi torej bo, a skelet moštva ostaja enak, kar je že prvi pomemben gradnik k ciljem kluba. Postati in ostati stabilen prvoligaš, s svojo vizijo. Domen Jarc Foto: NK Radomlje Sonca po izjemni sezoni pred gradnjo novega zmagovitega mozaika Za košarkarji Helios Suns je izjemno uspešna sezona, ki jo je članska ekipa kronala z drugim mestom v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju, selekciji U17 in U19 pa sta se veselili naslova državnih prvakov. kk helios suns Člansko moštvo je nastope tako obakrat končalo v finalu. Konec maja v prvenstvu proti Olimpiji z 0:3 v zmagah, ljubljanska ekipa pa je bila boljša že februarja v finalu pokala Spar, ko je sla- ki sta bila gradnika letošnjih zmagovitih predstav domžalskih selekcij U19 in U17. Omenjana naslova mladinskih in kadetskih državnih prvakov sta nadgradili še mlajši ekipi, ki sta se Domžalsko košarko po 13 letih zapušča tudi vodja in gradnik odličnega mladinskega pogona Dejan Čikić. vila z 99:80. In tako so morali Dom- prav tako uvrstili v izločilne boje ter žalčani na zadnji stopnici pred dvi- dodali svoje k osvojitvi (znova) prgom pokala obakrat priznati pre- vega mesta ekipe Helios Suns v pomoč Olimpiji, ki (na žalost) ni do- kalu mladih! A po 13 letih izgubili pustila presenečenja. vodjo mladinskega pogona Dejana Konec maja v finalu državne- Čikića, ki je eden najzaslužnejših ga prvenstva je bilo na prvem sre- za sila uspešno domžalsko zgodbo čanju v Domžalah 81:66 za Zmaje, mladih košarkarjev skozi zadnje ki so še pred koncem tretje četrti- desetletje. ne vodili za vsega dve točki (51:53), Domžalsko košarko torej čaka a nato v zaključku stopili na plin. pestro poletje – tako v pisarnah, saj Tudi na drugem srečanju v Ljublja- bo treba poskrbeti za okrepitve na ni, ki se je končalo s 87:75, so Lju- in tudi ob igrišču ter tudi na njem. bljančani pobegnili v zadnji četrti- Najboljše domžalske košarkarje ni, potem ko so varovanci domžal- od 15. do 20. leta namreč poleti časkega trenerja Dejana Jakare pove- kajo reprezentančne akcije v svodli z 68:66, a sledil je strelski mrk in ji starostni selekciji. Med vpokliniz Olimpije 13:0, ki je odločil zma- canimi v reprezentanco je 15 domgovalca. Tretje srečanja pa se je že žalskih igralcev, Tibor Mirtič in Leod začetka odigralo po ljubljan- nart Sirc (oba U20), Jan Babič, Adi skih notah za končno zmago Zma- Kočan, Miha Mivšek, Jan Zemljič in jev s 101:81. Že ob polčasu so Dom- Alen Zulić (vsi U18), Jan Brkič Štežalčani, pri katerih sta skozi final- be in Jure Rener (oba U17), Lovro no serijo voz naprej vlekla Carlbe Bolhar, Vit Hrabar, Lovro Lapajne, Lee Ervin in Bine Prepelič, zaosta- Jaka Pajnič in Nik Šetina iz selekjali za 20 točk. cije U16 ter najmlajši Žan Mark LoIn s tem porazom se je zaklju- boda (U15). čila tudi domžalska zgodba sezoDomen Jarc ne 2021/22, ki bo imela v prihodnje Foto: Helios Suns druge glavne akterje, saj so klub že zapustili pomembni členi Carlbe Lee Ervin, Bine Prepelič, Miroslav ROK ZA ODDAJO Pašajlić in Venky Jois, kadrovskih sprememb pa naj bi bilo še kar nekaj. Na eni strani uspehi in na druNaslednja številka Slamnika izide v petek, 29. julija 2022. gi nejasni finančni okvirji narekujejo spremembe, ki jih je in bo v domRok za oddajo prispevkov je v četržalski košarki letos poleti kar pretek, 15. julija 2022, do 12. ure. cej. A to je cena všečnih predstav in tudi finančne negotovosti, ki sePri vsakem prispevku mora biti veda narekuje sestavo moštva. Zato jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in so se v vodstvu v prvi vrsti obrnili komentar k fotografiji. na domače produkte in pogodbi za enkrat podaljšali z mladima Tiborurednistvo.slamnik@kd-domzale.si jem Mirtičem in Janom Zemljičem, 36 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Tudi Žana z normo za EP, Tio ločili centimetri Po Janu Emberšiču, ki se je junija veselil nove izboljšave državnega rekorda v metu kladiva, si je reprezentančno vozovnico priborila še Žana Planinšek. Tio Emberšič sta od poti na prvenstvo stare celine ločila vsega dva centimetra. ak domžale Žana Planinšek je 4. junija na mednarodnem mitingu v Kranju slavila v metu kopja s 46,61 metra, s čimer je izpolnila normo za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu za mlajše mladince v Jeruzalemu. S tem dosežkom je seveda izboljšala tudi osebni in klubski rekord v metu 500-gramskega kopja, ki si ga je vse od leta 2008 lastila Petra Pavlič (44,04 metra). V Jeruzalem pa žal ne bo potovala Tia Emberšič, ki sta ji v metu kladiva vsega dva centimetra zmanjkala za izpolnitev norme 57,50 metra. Tii je na tekmi v Domžalah sreča obrnila hrbet, saj je z dvema metoma povsem približala normi (57,48), enkrat pa je šest kilogramov težko orodje zalučala 57,36 metra. Dovolj za prepričljivo zmago, a premalo za tako želeno uvrstitev na evropsko prvenstvo. Bo pa prvič v reprezentančnem dresu nastopil mladinec Mark Kočar, ki ga konec meseca čaka 15. svetovni pokal v gorskih tekih za mlajše mladince v italijanskem Saluzzu. Na Teku na Ratitovec, ki je štel kot Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih – disciplini gor – je na skoraj sedem kilometrov dolgi trasi, na kateri je bilo treba premagati 600 višinskih metrov osvojil tretje mesto, kar je bilo dovolj za uvrstitev v reprezentanco. S kopico odličnih uvrstitev so se domžalski atleti vrnili tudi s Prvenstva Slovenije za mlajše mladince, ki je 18. in 19. junija potekalo na Ptuju. Po zmagah sta kar pričakovano posegla Nik Meden Štrubelj v suvanju krogle ter Žana Planinšek v metu kopja (45,73 metra). S srebrom se je morala tokrat zadovoljiti Tia Emberšič v metu kladiva (53,83 metra), tik pod odrom za zmagovalce pa sta ostala Mark Kočar v teku na 3000 metrov ter Neja Ambrož, ki je bila četrta v teku na 1500 metrov ter peta v teku na 800 metrov, kjer ji je do odličja zmanjkala manj kot sekunda (2:17,17). Vrhunsko formo še naprej vzdržuje Jan Emberšič, ki je na mitingu na začetku junija še enkrat več izboljšal državni rekord. Tokrat je šest kilogramov težko kladivo vrgel 76,79 metra ter za slab meter in pol izboljšal osebni rekord 75,36 metra, s katerim je izboljšal tudi dose- Žana se je po lanski poškodbi hrbta več kot zmagovito vrnila na atletska tekmovališča. V juniju je bilo precej tekmovanj, naj omenimo nekatere. namizni tenis V Puconcih je po- stavniki), je Luka osvojil tretje mesto tekal 2. top turnir za mladinke in in bronasto medaljo; v polfinalu ga mladince. Pravico nastopa je imelo je premagal Chalermpong Punpoo iz 24 najbolje uvrščenih na jakostni le- Tajske. Luka je odlično nastopil tudi stvici, ki so bili razporejeni v tri ja- na podobnem tekmovanju v Podgokostne skupine po osem tekmoval- rici (Črna gora); ponovno je prišel do cev/tekmovalk – le-ti so nato igrali bronaste medalje, tokrat v dvojicah vsak z vsakim. Pri mladincih je Aljaž (skupaj s sotekmovalcem DespineuGoltnik osvojil drugo, Timotej Jere- xom iz Belgije). V posamični konkutina pa šesto mesto v drugi jakostni renci pa je po tesnem dvoboju v četrskupini, v tretji je Nel Savšek Pinta- tfinalu klonil proti poznejšemu zmarič osvojil sedmo mesto. Pri mladin- govalcu turnirja. Vse čestitke Luka, kah je Urša Rozman osvojila tretje in le tako naprej! Z zaključnim piknikom smo konŽiva Markič četrto mesto v drugi jakostni skupini, v tretji je bila Brina čali letošnjo zelo uspešno tekmovalMarkič tretja, Tina Križnič pa četrta. no sezono. Zdaj si bomo vzeli nekaj V Izoli je potekal 2. top turnir za poletnega počitniškega odmora, a kadete in kadetinje. Luka Jokić je do- ne za dolgo. Že konec julija začenjaminiral, zmagal je v prvi jakostni sku- mo novo sezono – tudi tokrat s popini (premagal je vse tekmovalce) in letnimi pripravami v Kranjski Gori, žek nekdanjega lastnika mladinskega rekorda Primoža Kozmusa. Sredi meseca je Jan zmagal tudi na ekipnem Prvenstvu Slovenije za člane in dokazal, da v Sloveniji trenutno nima konkurence. Domen Jarc Odličen nastop Piruetke na tekmi za svetovni pokal V Kotalkarskem klubu Pirueta Domžale so se pred kratkim razveselili uspeha 9-letne Aliane Vutkovič. kk pirueta Aliana je na tekmovanju za svetovni pokal Artistic Skating World Cup Trieste 2022 zasedla odlično 7. mesto v močni konkurenci tekmovalk, ki prihajajo tudi iz največjih kotalkarskih velesil. Za mlado Aliano, učenko 3. razreda Osnovne šole Dom- Zaključek namiznoteniške sezone 2021/22 svoje varovanke je bila izjemno za- na vsa prihajajoča tekmovanja. Tekdovoljna tudi trenerka Nina Grilj De- movalno sezono so v klubu odprli 10. isinger, ki je prepričana, da Aliano v aprila z udeležbo na 29. Pokalu Renč prihodnosti čaka še veliko podobnih – Memorialu Danila Stepančiča, kjer preizkušenj in uspehov. so tekmovalke uspešno opravile uvoTekmovanje za svetovni pokal je dne nastope. Med pomembnejšimi sicer potekalo v različnih kategori- preizkušnjami, ki še prihajajo, pa bo jah umetnostnega kotalkanja ves te- zagotovo državno prvenstvo konec den, od 16. do 22. maja v dvorani Pa- junija ter seveda domača tekma Polasport Pikelc na Opčinah pri Trstu. kal Pirueta, (v času pisanja se še ni Dogodek je bil prava paša za oči za izvedla), ki bo po dveh letih premovse ljubitelje tega športa, ogledali pa ra zaradi epidemioloških ukrepov leso si ga lahko prav vsi, saj se je pre- tos znova potekala 19. junija 2022 na nos tekmovalnega dela odvijal prek drsališču v Športnem parku Domžale. Vse članice kluba se že neizmerspletnega kanala World Skate TV. V domžalskem klubu za umetno- no veselijo nastopa, ki bo za nekastno kotalkanje in hitrostno rolanje tere tudi prvi nasploh. Držimo pesti! Besedilo in foto: KK Pirueta so trenutno v polnem teku priprave Naši ekipi kadetov in kadetinj na ekipnem državnem prvenstvu v Murski Soboti tako znova dokazal, da je trenutno najboljši kadet v Sloveniji. Pri kadetinjah je Tina Križnič osvojila šesto mesto v drugi skupini, v tretji skupini je Mihaela Stoikovska osvojila četrto mesto, Maruša Vrhovnik pa peto. V Murski Soboti je potekalo ekipno državno prvenstvo za kadete in kadetinje. Naši kadeti so na koncu osvojili peto, kadetinje pa četrto mesto. V Murski Soboti bo potekalo tudi ekipno državno prvenstvo za mladince in mladinke, a ker bo tekmovanje potekalo po roku za oddajo prispevkov, več o tem v julijski številki Slamnika. Odlično pa nastopa naš predstavnik Luka Trtnik na tekmovanjih za športnike – invalide. Na letošnjem najmočnejšem namiznoteniškem turnirju na svetu za športnike invalide, ki je potekalo pri nas, v Laškem (manjkali so le kitajski pred- nato pa sledijo treningi v naši športni dvorani v Mengšu. V septembru bomo začeli z našimi rednimi treningi tudi na rekreativni ravni. In če smo vas uspeli prepričati, da bi tudi vi ali vaši otroci začeli igrati namizni tenis, se nam pridružite. Od najmlajših kategorij vse do rekreativcev in veteranov izvajamo vodene treninge in s pomočjo naših sodnikov ter vodstva tekmovanj organiziramo tekmovanja na državni ravni. Podrobnejše informacije glede treningov v našem klubu NTS Mengeš dobite pri trenerju Davidu (031 502 157), glede organizacij, sojenja in vodenja namiznoteniških tekmovanj pa pri našem mednarodnem namiznoteniškem sodniku Janezu (031 612 835). Za namizni tenis res ni nikoli (pre)pozno. Janez Foto: David Priznanja Šahovskemu društvu Domžale 23. aprila letos je v prostorih Šahovske zveze Slovenije potekal 47. občni zbor, ki se ga je udeležilo tudi naše društvo. žale in zagnano umetnostno kotalka- šah Predsednik ŠZS dr. Milan Brrico, ki v klubu Pirueta skoraj vsak glez je društvu izročil priznanje za 5. dan trenira od svojega petega leta sta- najboljše šahovsko društvo v Sloverosti, je bil to prvi nastop za sloven- niji za leto 2021, v mladinski konkusko reprezentanco. Sama je bila nad renci pa je osvojilo 6. mesto. Priznato novo izkušnjo, kjer se je srečala nje ŠZS je prejel tudi dolgoletni član tudi z nekaterimi najboljšimi umetno- ter aktualni podpredsednik ŠD Domstnimi kotalkarji tega planeta, navdu- žale Jože Skok, in sicer za medijsko šena. Čeprav že od začetka zelo pre- popularizacijo šaha na lokalni ravni. dano in z veseljem trenira, pravi, da V Osnovni šoli Venclja Perka je zdaj še bolj motivirana. Njena mati Domžale je bil v letih 1961 in 1962 kaAlenka Ivančič, tudi nekdanja uspe- petan ekipe, ki je postala republiški šna umetnostna kotalkarica, je deja- prvak v kategoriji mlajših in pozneje la, da malček zdrave treme ni manj- starejših pionirjev. Na gimnaziji Bekalo, da pa se je Aliana uspela zelo žigrad je bil kapetan šahovske ekipe, dobro skoncentrirati in več kot odlič- ki je zmagala na prvenstvu ljubljanno odpeljati svoj program, ki ga izvaja skih srednjih šol. Kot gimnazijec je na skladbo Pirati s Karibov. »Za naju več let vodil šahovski krožek na OŠ je bil velik dosežek že to, da se je tako Venclja Perka v Domžalah. Njegovi mlada udeležila tako velikega tekmo- mladi šahisti in šahistke so takrat vanja, da pa je še zelo uspešno zasto- postali ekipni prvaki občine Domžapala slovenske barve, to pa je bilo res le, fantje pa so se uvrščali tudi na renekaj posebnega,« je po vrnitvi do- publiško prvenstvo. Leta 1978 je domov povedala Alenka. Z nastopom segel naziv mojstrskega kandidata, ko je zmagal na turnirju prvokategornikov na Kodeljevem v Ljubljani. Jože je ves čas aktiven član Šahovskega društva Domžale, kot tekmovalec, kapetan in tudi član organov društva. Kapetan ekipe je bil na številnih tekmovanjih, npr. v Ljubljanskih delavski ligi ali Osrednji slovenski ligi, pa tudi na državnih prven- stvih, posebej v pospešenem in hit­ropoteznem času. Skok je v Občinskem poročevalcu in pozneje Slamniku sodeloval od svojega 16. leta dalje. Leta 2016 je pisal podlistke o 70 letih šaha na Domžalskem, nato pa jih je zbral in uredil knjižno izdajo Že 70 let šaha na Domžalskem, ki je izšla leta 2018. O tej temi je napisal več člankov tudi Dr. Milan Brglez izroča priznanje ŠZS Jožetu Skoku. (Foto: Matjaž Mazzini) Fide mojster Piotr Timagin (oče) in Sofija Timagina za Šahovsko misel. Kot član komisije za promocijo ŠZS, v kateri je tudi zdaj, je prispeval različne promocijske in organizacijske ideje ter prenašal izkušnje ŠD Domžal in kako te uporabljati v širšem okolju. Leta 2020 je bil prejemnik priznanja občine Domžale kot član ekipe Društva upokojencev Domžale, ki je dosegala vidne uspehe. Leta 2021 pa je prejel bronasto plaketo občine Domžale za dosežke predvsem na novinarskem področju, pa tudi na področju šaha. Jožetu za to priznanje iskreno čestitamo! V nedeljo, 20. marca 2022, je prek spleta potekalo osnovnošolsko prvenstvo do 12 in 15 let. Državna prvakinja v konkurenci deklet do 12 let je postala naša članica Sofia Timagina, njen izjemen uspeh pa je dopolnil Miha Žmaucar z odličnim 4. mestom v močni konkurenci fantov do 15 let! Lan Timotej Turek letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 37 šport slamnik@kd- dom zale. si Priznanja najboljšim, čestitke posebej Marku Patriku Keržanu Še leto pa bo Klub borilnih veščin Domžale praznoval prvih 20 let uspešnega dela. klub borilnih veščin domžale maja 2022. Kot običajno so sprejeli Dvajset let, ki so jih zaznamovali šte- vrsto poročil o uspešnem delu v letu vilni tekmovalni in organizacijski 2021 ter program za letošnje leto, ki uspehi, predvsem pa so lahko pono- ga že uspešno uresničujejo. Pozabisni na številne tekmovalce in tekmo- li niso niti na priznanja najboljšim valke vseh generacij, ki so ime Kluba v letu 2021, ki so jih prejeli: Gaja Šaborilnih veščin Domžale, odlično ga lamun – naj članica in Jure Benčina vodi Marjan Bolhar, ponesli ne le po – naj član, Gaja Hribar – naj članiSloveniji, temveč tudi v svet. ca-tekmovalka in Miha Lavrič – naj O uspešnem letu 2021 so tako čla- član-tekmovalec, Žana Hribar in Pani in članice Kluba borilnih veščin trik Mark Keržan sta bila razglašeDomžale govorili tudi na 19. obč- na za naj tekmovalca med starejšimi nem zboru, ki so ga pripravili konec kadeti, Lana Kosmač in Tomaž Per- še pa za naj rekreativca v Klubu borilnih veščin Domžale. Posebno priznanje je prejel Gregor Pavlič. Pozabili niso niti na trenerje: priznanja 1. stopnje so prejeli: Jure Benčina, Gaja Šalamun, Eva Ravnikar, Boštjan Sušnik, Nina Kovše, Matija Lipovšek, Matej Opara in Dejan Merič Krnc. Vsem nagrajencem iskrene čestitke! Ob rednih treningih, kjer prav vsi člani in članice kažejo veliko zavzetosti in hrabrosti ter poguma, se na tekmovanja pripravljajo tudi z vrsto organiziranih priprav, ki bodo zanesljivo prispevale k boljši pripravljenosti. Poleti bodo organizirali priprave v Planici, oktobra oziroma novembra bo Kamp Marjan Bolhar Sports borilnih veščin. Vsem želimo prijetno poletje! Med 3 in 5. junijem je potekal svetovni kickboxing pokal 2022 v Budimpešti. Tekmovalo je 3143 tekmovalcev iz 263 klubov z vsega sveta. V hudi konkurenci so slovenski borci, na svetovnem pokalu je sodelovalo kar 15 klubov, dokazali, da zmorejo. Borili so se kar v 125 borbah v ringu in na tatamijih, skupaj se je odvijalo 125 dvobojev slovenskih borcev, kar si lahko ogledate na Sportdata uradni spletni strani. https:// bit.ly/3NnqY0U. Iz Kluba borilnih veščin Domžale je nastopal Patrik Mark Keržan in osvojil odlično 5. mesto v močni konkurenci. Iskrene čestitke. Te pa zasluži tudi član kluba Tomaž Perše, ki je v dobrodelni akciji z Deželakom junakom prekolesaril 67 km. Vera Vojska Foto: KBV Domžale Poletna joga v Volčjem Potoku Poletje je čas dopustov, sproščenosti in gibanja na svežem zraku. Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001. Že 20 let v vaši družbi. joga Popularen in zelo koristen način, kako poskrbeti za svoje zdravje, večjo vitalnost in dobro počutje, je vadba joge. Društvo Joga v vsakdanjem življenju Domžale že tradicionalno organizira poletno vadbo joge v Arboretumu Volčji Potok. Joga je starodavni sistem telesnih vaj asan, dihalnih vaj pranajame, meditacije, tehnik prečiščevanja telesa ter osebnostnega in duhovnega razvoja. Izvira iz Indije, z boljšimi možnostmi potovanj pa se je razširila po vsem svetu. Njene koristi so nesporne. Na predlog Indije je Generalna skupščina Združenih narodov z velikansko večino 21. junij razglasila za Mednarodni dan joge. Vadba joge prinaša mnoge koristi, še posebno v današnjem stresnem življenju s premalo gibanja Poletje nas vabi ven v naravo, na svež zrak. V čistem in umirjenem okolju je vadba še toliko bolj sproščujoča in nam da več energije. Vsako vadbo začnemo in končamo s sproščanjem. Za razliko od športne vadbe, ki spodbuja napor, se pri vadbi joge sprostimo in regeneriramo. Pri težjih asanah je seveda tudi nekaj napora, da okrepimo mišice, vendar nikoli ne gremo čez mero, da bi nas potem le-te bolele. Osnovni princip v jogi je nenasilje in začne se z nenasiljem nad lastnim telesom! Če ne znamo biti prijazni do tega, kar nam je najbližje, to je naše ‘prevozno sredstvo’ v tem fizičnem svetu, ne bomo znali biti prijazni do svoje okolice in si s tem sami otežujemo življenje. Z vajami namreč spoznavamo svoje telo, se ga učimo občutiti in upošte- in zadrževanjem pretežno v zaprtih prostorih. Zaradi pomanjkanja gibanja so mišice oslabele, zaradi psihičnih napetosti pa pogosto napete tudi, kadar to ni potrebno. S tem po nepotrebnem porabljamo svojo življenjsko energijo in smo zvečer preveč psihično in fizično utrujeni, da bi šli pravočasno spat. Namesto tega sedimo (in zaspimo) pred televizijo, gledamo vznemirjajoča poročila in druge vsebine ali pa se v lokalih ‘sproščamo’ z alkoholnimi pijačami, prevelikimi količinami hrane in nikotinom. Ker se sklepi prehranjujejo s sklepno tekočino, ki se pospešeno izloča med gibanjem, se sklepni hrustanec ‘izsuši’ in obrabi, tako da nas mučijo bolečine v sklepih in si moramo večkrat pomagati z operacijo. Pomanjkanje ustreznega gibanja se odrazi tudi na hrbtenici, ki je vse manj gibljiva in nam sčasoma povzroči bolečine. Vse to še poslabšata stres in slaba drža, zaradi katerih se napetosti kopičijo predvsem v vratu, ramenskem obroču in križu, zaradi upognjenega hrbta in stisnjenega prsnega koša pa je oteženo sproščeno in globoko dihanje. vati njegove prednosti in slabosti. To nam pomaga tudi umiriti um in razvijati koncentracijo. Z dihalnimi tehnikami pranajamo se učimo pravilnega, sproščenega in globokega dihanja, ki pomaga pri regeneraciji telesa. Meditacija samoanalize nas umiri in sprosti ter nam pomaga, da bolje spoznamo in razumemo sami sebe, razvija koncentracijo in nas uči, kako se obvladati tudi v stresnih razmerah. Poletna vadba joge v Volčjem Potoku je idealna prilika, da naredimo nekaj koristnega zase. Pri tem lahko spoznamo, ali je joga primerna za nas, oziroma bolj pravilno, ali smo mi v trenutnem stanju pripravljeni na vadbo joge. Življenjske okoliščine se spreminjajo in mi z njimi. Tudi če nam zdaj vadba joge ni ‘pisana na kožo’, ni rečeno, da si je ne bi mogli kdaj pozneje zaželeti in takrat bomo že nekaj vedeli o njej in kje jo najti. Nasvidenje v Volčjem Potoku ob nedeljah med 3. julijem in 21. avgustom 2022 od 17.30 do 19.00 pod brezami pri otroškem igrišču. V Z M E T N I C E • L AT E K S L E Ž I Š Č A prevlek a m i dn a le l n a p ža a avni l t 1 00 VN O 0 nar ek s 10 % rši Pira na na al ov Pr LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI % N ARA Marko Peterka s.p., Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale, T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si www.marsen.si VSE ZA ZDRAVO SPANJE NA ENEM MESTU. Dr. Vojislava Bole-Hribovšek, dr. vet. med. Foto: arhiv društva 38 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii objave Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) v spomin slamnik@kd- dom zale. si Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček) zahval a Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas, še korak mi je znan, ko sprašujem zaman … zakaj te več ni? Le spomin še živi … 14. junija sta minili dve leti, odkar se je poslovil naš Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric, svak in bratranec v spomin Franc Jerin Marko Štupar Letos mineva 15 let, odkar nas je zapustil naš oči Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko v njegov spomin. Vsi njegovi Moje srce je prostor, ki minevanju časa prižiga luči moje večnosti. v spomin z Vira pri Domžalah Ob izgubi našega dragega Marka bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsem hvala za sočutne besede ob slovesu, ki ste jih pospremili s toplim stiskom rok in nam z njimi poskusili olajšati našo bolečino. Zahvaljujemo se vam za darovano cvetje, sveče, maše in druge darove ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Aleksandru Ureku za poslovilne besede, Pogrebni službi Vrbančič in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem vam, ki boste postali ob njegovem grobu in nanj ohranili lep spomin. Janez Malin in štiri leta, odkar nas je zapustila naša mami Angela Malin Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu. Vsi njegovi Hči Urška z družino Je čas, ki da, je čas, ki vzame, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. V teh dneh je minilo šest let, odkar je odšel naš Branko Moder Spomini živijo v nas in ti si del njih. Hvala vsem, ki te spomine ohranjate z nami. Tvoji domači zahval a Svojo življenjsko pot je v 91. letu starosti sklenila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več tvoj glas se ne sliši. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Marija Kreča v spomin Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim za izrečena sožalja. Zahvala zdravnici dr. Darji Manfreda za njeno zavzeto zdravniško pomoč, prav tako tudi gospodu župniku Klemenu Svetelju za lepo opravljen poslovilni obred ter Pogrebni službi Vrbančič. 30. junija bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama in babica Kristina Treven iz Domžal Žalujoči: vsi njeni z Vira Hvala vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v lepem spominu. Sin Aleš z družino Ko večerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo. zahval a Svojo življenjsko pot je v 85. letu starosti sklenil Janez Pavlič s Homca Vsem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, izkazano podporo, podarjene sveče in cvetje ter darovane svete maše. Hvala gospodu župniku Gašperju Mauku za lepo opravljen pogrebni obred. Ohranite ga v lepem spominu. Vsi njegovi Ko večerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo. zahval a 13. aprila 2022 se je poslovila naša Ivana Goropečnik po domače Žnidarjeva Ivanka iz Depale vasi Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno novo pot. Vsi njeni SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo, 13. julija 2022, pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si ������������������������������������������������������������������������������������������������ zahval a OBČINA DOMŽALE Svojo življenjsko pot je v 57. letu starosti sklenila naša draga sestra in teta OBVESTILO O NAMERI Vida Kovač z Rodice Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in stanovalcem Slomškove ulice za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala asistentkam zavoda Taurus za nesebično pomoč pri oskrbi, župniku g. Matjažu Križnarju, cvetličarni Vijolica iz Doba in pogrebni službi za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA ODDAJO V ZAKUP DVEH STANDARDNIH ZAPRTIH STOJNIC NA POKOPALIŠČU DOMŽALE Obveščamo vas, da je na spletni strani Občine Domžale www. domzale.si, pod rubriko Javni razpisi in druge javne objave, objavljena Namera za sklenitev neposrednih pogodb za oddajo v zakup dveh (2) standardnih zaprtih stojnic na Pokopališču Domžale za obdobje treh (3) let od 1. 8. 2022 do 31. 7. 2025. Rok za oddajo prijave je do 15. 7. 2022. Občina Domžale Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je … v spomin Svojo življenjsko pot je v 79. letu sklenil V juniju so minila štiri leta, odkar se je od nas poslovil naš dragi mož, oče in dedek Ludvik Mavsar zahval a Marjan Zupan iz Preserij pri Radomljah Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem, prijetnem in trajnem spominu. Iskrena hvala dr. Olgi Ložar, sorodnikom in sosedom za pomoč in podporo v času njegove bolezni. Od našega dragega Marjana smo se 27. maja 2022 poslovili v krogu družine, sorodnikov in prijateljev na domžalskem pokopališču. Zahvaljujemo se za izrečena sožalja, darovane sveče in maše. Vsi njegovi Vsi njegovi iz Nožic župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. Bistro Kiwi, Depala vas, nudi prostor za zaključene družbe. Možen najem samega prostora. Prodam pločevino 3 mm, 4 mm in možen razrez. Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje. t: 040 780 078 t: 040 872 078 t: 040 872 078 t: 040 872 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo , 13. julija 2022, pa tudi popoldan med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si letnik lxii | junij 2022 | številka 6slamnik | 39 pisma bralcev | objave slamnik@kd- dom zale. si pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Ko ti smetarji naredijo lep dan S hvaležnostjo se zahvaljujem posadki Prodnikovega smetarskega kamiona, ki je v torek, 7. junija, zjutraj po Savski cesti pobirala smeti v črnih kantah, za prijazno ravnanje in uslugo. Kanto sem peljal na mesto ob cesti, kjer jo običajno postavljamo v trenutku, ko se je smetarski kamion že peljal mimo, jaz pa sem bil od tam oddaljen še kakih 6 metrov, tako da me šofer najbrž ni niti opazil. Ko sem postavil kanto na mesto, so že praznili kanto pri sosedu, kakih 30 m naprej. Pomahal sem jim in so me opazili. Na moje veliko presenečenje se je en smetar takoj napotil nazaj po mojo kanto in to s prijaznim nasmehom, šofer pa se je pomikal vzvratno, da je imel smetar krajšo pot do kamiona, Tudi šofer je s prijaznim nasmehom na obrazu pokimal v pozdrav. Res so mi vsi skupaj naredili lep začetek dneva in sem jim zelo hvaležen, Rad bi, da ta zahvala prek javnosti pride do njih, namreč ta možak, ki je peljal kanto, očitno ni bil Slovenec in imel sem tudi občutek, da me ni razumel, ko sva spregovorila nekaj besed, bil pa je zelo prijeten. Ker verjetno ne bo bral Slamnika, bom vesel, če mu bo to kdo povedal. Bralcem Slamnika pa bi rad samo povedal, kako pomembna je prijaznost v odnosu med ljudmi, pa je žal vedno bolj poredka, zato bodimo drug drugemu prijazni in dobri. Zato še enkrat lepa hvala! Janez Grmek Ohranjajmo naravo Obeležujemo svetovne dneve zemlje, okolja, mokrišč, voda, travnikov, gozdov, Nature 2000, celo svetovni dan čebel, od katerih je odvisna oprašitev marsikatere rastline. Ti dnevi nas morajo ozaveščati o pomembnosti naravnih vrednot ter opozarjati na naš, pogosto uničevalen odnos do naravnega okolja. Madež na zemljevidu domžalske občine je predvidena poslovna cona Želodnik. Zarisana je v občinskem prostorskem načrtu na južnem delu dobro ohranjenih Češeniških gmajn. Ravninski gozd s pretežno avtohtonim drevjem in rastlinjem ter pestrim živalskim svetom je izjemno naravno bogastvo. Zanj so značilna z mahovi in praprotnicami poraščena mokrotna tla, ki jih napajajo potoki in studenci Rovščica, Želodnik, Erjavec, Rudolfov studenec ter Močila, zraven so še bajerji kot zadrževalniki poplavne vode. Neprecenljiva vrednost tega območja je sposobnost zadrževanja in prečiščevanja padavinske vode, ki po eni strani zagotavlja vire pitne vode, prostor za dvoživke v potokih in studencih, ki vijugajo skozi gozd in za vodne živali in ptice v Češeniškem bajerju, ki je sredi območja nameravane gradnje cone. Ni naključje, da je na osnovi strokovnih podlag, ki jih je za ta naravni prostor že v 90. letih pripravila biologinja Marinka Kačičnik iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj kot predlog za začasno razglasitev Češeniških in Prevojskih gmajn za naravni rezervat. Biolog Nejc Jogan je v strokovnem gradivu Prehodno barje v Češeniški gmajni pri Domžalah, objavljenim v publikaciji Varstvo narave 19 (1997), omenjal poleg drugih zavarovanih rastlin tudi najdišče orhideje Hammarbya paludosa, ki je v Sloveniji že več kot stoletje veljala za izumrlo. Zavod za gozdove Slovenije – Območna enota Ljubljana pa je pripravil Predlog za razglasitev gozdnega predela Mlake za gozd s posebnim pomenom ali Ptičji rezervat Mlake, v katerem je bilo ugotovljenih 31 vrst ptic, tudi nekaj redkih, saj se jim življenjski prostor iz dneva v dan manjša. Maja letos je Ministrstvo za okolje in prostor podalo v javno predstavitev in obravnavo osnutek Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne za zavarovano območje. Več kot en razlog, da je treba celotno območje ohranjati v naravnem stanju, tudi v delu, kjer je načrtovana Poslovna cona Želodnik. Vse skupaj je nedeljiva celota, katere del je Natura 2000. Pozidava več kot 70 hektarov gozda in travnikov bo povzročila spremembo mikroklime, posledično bo vplivala na nevarnost poplav v nižje ležečih naseljih Dob in Podrečje, kamor se stekajo vse vode s tega območja. Nesporno je, da lokacija poslovne cone v tem delu občine ni sprejemljiva in dopustna.  Jože Nemec in memoriam Branka Bečaj violinistka (25. 6. 1947–2. 6. 2022) Odšla je Branka Bečaj. Nemogoče je najti pravo besedo za začetek, kadar se poslovi legenda. Najbrž bi bila pravi začetek lahko le … Violina. Ljubezen do tega instrumenta je Branko spremljala vse življenje. Ko je kot mlado dekle, dijakinja tedaj še Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, današnjega Konservatorija za glasbo in balet, začela s poučevanjem na domžalski glasbeni šoli, je Branka začrtala ne le svojo, pač pa tudi poti mnogih, ki jih je okužila s svojo ljubeznijo do tega plemenitega godala. Z mladostnim zanosom je v mlada srca prelivala svoje navdušenje nad mehkimi zvoki violine. Ker so bili tedaj drugačni časi, so mladi violinistki v šoli naložili tudi poučevanje kitare in harmonike. Na ta del prosvetnega življenja se je vedno spomnila z zamahom roke. Tako kot je znala ona. Začinjeno z navideznim sarkazmom in večkrat s kančkom prikrite grenkobe. Ni bilo pomembno, štela je violina. Odklopi se! / Igrarije otroci, mladostniki Druženje ob družabnih igrah. Tu je naš dom, tu sem doma otroci, odrasli Sodelujte v fotografskem natečaju! V študentskih letih je zavrnila snubitve profesionalnih orkestrov in kot violinistka z akademskim naslovom pozneje raje ostala v Glasbeni šoli Domžale kot profesorica violine, hkrati pa nehote s skupino somišljenikov – navdušencev nad klasično glasbo – zasnovala nekaj izjemnega. S profesorjem Tomažem Habetom in glasbeniki domžalsko-kamniškega kulturnega prostora so leta 1971 ustanovili Simfonični orkester Domžale - Kamnik. Branka je sedla na čelo orkestra kot koncertna mojstrica, srce in duša orkestra. V dolgih letih poučevanja najlepšega instrumenta – violine je Branka vzgajala predvsem orkestraše. Dolga leta sta bili obe sekciji violin v orkestru skorajda čisto ‘njeni’ in še vedno med primi in sekundi sedijo Brankini učenci. Razumela je, da je skupno muziciranje lahko odlična protiutež napornemu delavniku v drugih poklicih ali dober predah med študijem. Vedela je, da bodo učenci, ki jih je poučevala in svoje karierne poti niso nadaljevali v glasbenih vodah, sicer izgubljeni. In da morda nikoli ne bodo mogli tako izraziti svoje duše, kot jo lahko z igranjem v orkestru. »Zastrupiti jih je treba z glasbo,« je vedno rekla. Simfonični orkester Domžale - Kamnik je predvsem z njo postal to, kar danes je – edinstven v Sloveniji in eden in edini za mnoge, ki s(m)o se kalili v njegovih vrstah. Branka je v srcu vedno ostala mlada. Zanjo so leta tekla drugače in vsakič si po pogovoru z njo ugotovil, da si se sam postaral, Branka pa je še vedno tisto mlado navdušeno dekle, nemirni mladostni duh, ki išče svoj mir, a vsemu navkljub na svet zre z otroškim navdušenjem. To ji ni šlo. Znala je biti pikra in bila je glasna in včasih ti je dala veliko misliti s svojimi besedami. Vendar je znala tudi poslušati in slišati in objeti, kadar nihče drug ni niti slutil, da je točno to edino zdravilo. In tako mlada v srcu, kot je bila, je sledila svoji strasti do zadnjega. Pouk violine je iz šolskih prostorov preselila v svojo dnevno sobo in pred dobrim mesecem odigrala poslednji koncert s Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik. Poslovila se je v slogu velikih – z Wagnerjem, Schubertom in Beethovnom. Domžalske ulice bodo odslej drugačne. Brez Branke na legendarnem kolesu. Razstave v Knjižnici Domžale Druženje s p cami # 2 Fotografska razstava 20. 6. do 9. 7. 2022 Avtor: Ivan Petrič LES - ki ne mine Fotografska razstava 11. 7. do 6. 8. 2022 Avtor: France Stele Domžalski kulturni svet bo odslej drugačen. Odšla je naša Branka. Hvala, Branka, za vso glasbo, ki si nam jo dala!  Mihael Kozjek, predsednik Kulturnega društva Simfonični orkester Domžale - Kamnik in Andreja Humar, ravnateljica Glasbene šole Domžale www.knjiznica-domzale.si Vabljeni! 40 | slamnik številka 6 | junj 2022 | letnik lxii aktualno | nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si kolumna • kam greš, človek? anton komat PRAVICA DO VODE IN SAMOOSKRBA Ko so vodnjaki prazni, se zavemo dragocenosti vode! Benjamin Franklin (1706–1790) Č lani domžalskega društva za samooskrbo Pod staro češnjo doživljamo skupaj z imetniki vodnjakov dramo pomanjkanja vode, kajti poskusna sondaža je pokazala, da je podtalnica v pokrajini padla z običajnih 8 metrov pod nivo 15 metrov. Torej nam preostanejo le še trije možni viri, zajem meteorne vode, kmetijska voda prek vodovoda ali dovoz s cisternami. Ker je večina vodnjakov suhih, se postavlja vprašanje, katero podjetje je s pretiranim globinskim črpanjem talne vode v pohlepu uničilo hidrosistem pokrajine, ki je temelj kmetovanja? Da se ne bi kdo spet izgovarjal na klimatske spremembe. Kaj je pomembneje profit nekaj lastnikov ali narodova blaginja? To ni le etično vprašanje, pač pa uveljavitev načela samovlade in samouprave ljudstva na lokalnem nivoju. Ljudje zdaj vozijo in nosijo vodo na vrtove v plastenkah in kanistrih. Pravica do vode je preveč povezana z vodno in prehransko varnostjo prebivalstva, da bi jo prepustili profitnim interesom kapitala. Ali se niso vsi politiki pred volitvami gromoglasno zaklinjali na pomen samooskrbe s hrano? Nizke cene hrane in do vrha napolnjene police supermarketov so bile v razvitem svetu dokaz, da je s sistemom prehrane vse v najlepšem redu. Nihče se ni spraševal, kaj bi storil, če bi se police nenadoma izpraznile ali če bi cene hrane poskočile v nebo? Ni pa rečeno, da se to ne bo kmalu zgodilo. Vse najhujše krize sodobnega sveta se zgodijo nepričakovano hitro. To smo doživeli ob finančnem zlomu 2008, pri korona krizi 2020 in isto se ponavlja ob nenadnih podražitvah energentov. Se pa že širijo alarmantne napovedi, da se bomo v petih do šestih mesecih soočili z globalno prehransko krizo bibličnih razsežnosti. To pa ne bo več hec, kajti že ob najavi motenj oskrbe s hrano sledi panično nakupovanje zalog in praznjenje trgovin, ob pomanjkanju pa kraje po trgovinah, njivah in vrtovih, dokler organizirane tolpe ne začnejo z ropanjem skladišč in transportov. Zlom imunskega sistema držav je neizbežen in takrat ne bosta pomagala ne kletev in ne molitev. Prehranska kriza sveta je lep čas tlela, ampak politika je gledala proč. Že zdaj več kot milijarda ljudi strada, toda lakota in tudi revščina nista le majhna količina dobrin, am- pak grozljivi podobi razmerja med najhitreje pokvari.« Danes nas posi- sobna rešiti.« Potrebujemo torej radiljudmi. Na eni strani lakota, na dru- ljujejo s ‘trajnim’ mlekom. Kako naj kalno spremembo zavesti. Človeštvo gi prenažrtost. Sodobni človek ima bo mleko, ki hrani otroka, dokler ne stoji pred revolucijo, po svojih poslele dve možnosti: ali umre od lakote shodi, trajno. Še bela barva za zido- dicah enaki neolitski revoluciji. To ne bo digitalna revolucija, ali trans huob prazni skledi ali pa bolan ob pol- ve ima rok trajanja! manistična tehnokratska preobrazni mizi. Res krasna izbira! ba niti ne ‘zeleni preboj’, kot nam ga Najbolj zdravo je živeti Za začetek moramo radikalno vsiljujejo. Potrebujemo razcvet domispremeniti odnos do hrane. Pri hra- z živo hrano, ki raste okrog šljije, da bomo lahko združili znanja ni moramo enakovredno upošteva- nas, in tudi zato se moramo preživetja, življenjsko radost in staroti tri njene aspekte: je vir življenja, povezovati v lokalne žitni pogum. Več veselja kot pohlepa, je kulturna entiteta in blago na trgu. več smeha kot stisnjenih ustnic, več Ob prevladi le ekonomskega aspek- skupnosti. srca kot razuma. Skrajni čas je, da ta sta bila pomembna le dva paraKo smo v svetu še imeli ceneno modrost prednikov povežemo z novo metra: velike količine in nizke cene. Ker je bila biotska kakovost hrane energijo, obilje vode in ohranjeno kulturo bivanja, da obudimo domače pozabljena, je sledila eksplozija de- rodnost prsti, je sistem industrijske in skupnostne vrtove, da rešimo male generativnih obolenj. Štirje glavni proizvodnje hrane uspeval. Zdaj cene kmetije in obnovimo lokalne tržnice. morilci tiče skriti v industrijski hra- energije naraščajo, vodno obilje odte- Da pridelava in poraba hrane poteka ni: srčno-žilna obolenja, kap, diabe- ka in prst je izčrpana. Prehranski sis- znotraj lokalne skupnosti, na kratkih tes in rak. Ali ni to previsoka cena tem se bo ukvarjal predvsem s to tro- poteh med ‘vilami kmeta’ in ‘vilicami poceni hrane! Pomnimo, da za vsak jico omejitev in ti problemi nas bodo meščana’. Najbolj zdravo je živeti z evro, ki ga potrošimo za nakup in- prisilili, da povsem prenovimo način živo hrano, ki raste okrog nas, in tudi dustrijske hrane, plačamo še tri evre pridelave hrane. Morali se bomo vr- zato se moramo povezovati v lokalza sanacijo uničene narave in zdra- niti na tradicionalno kmetijstvo na ne skupnosti. Le združeni bomo dovljenje ljudi. Znanost je toliko na- ‘sončni pogon’, saj bodo tudi cene volj močni, da zavarujemo vodni repredovala, da praktično ni več zdra- nafte ponorele. Ali bomo imeli dovolj žim pokrajine, ki je pogoj za lokalno vega človeka. Najbolj se je poceni- časa, da opravimo to nujno tranzicijo samooskrbo in da opomnimo politike. Društvo Pod staro češnjo kaže prala hrana z največ kalorijami, najve- za golo preživetje? Za odgovor moramo izstopiti iz re- vo pot, saj postajamo vzor mnogim čji profit pa nosi najbolj predelana hrana. Toda najbolj predelana hra- ferenčnega okvirja, v katerem je pro- po Sloveniji. Naj zaključim z izrekom na je mrtva hrana. Predniki so go- blem nastal. Einstein je zapisal: »Za- Voltaira: »Če bi imel vsak posameznik vorili: »Najboljša je tista hrana, ki se vest, ki je ustvarila problem, ga ni spo- svoj vrt, bi to spremenilo svet!« ❒ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. NAGRADNA KRIŽANKA 5 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 5-2022: Vito Anžič iz Radomelj (2 vstopnici za predstavo / koncert v KD F. Bernika Domžale do konca leta 2022) Marija Toplišek iz Domžal (Knjiga Matjaža Brojana: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva) Marija Šuštar iz Kamnika (2 vstop­ nici za ogled filma v KD F. Bernika Domžale do konca leta 2022) nagradna križanka 6 Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p. p. 2 1230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke – vodoravno: Rostand, glasbene, arteriosklerotik, diuretik, Aral, KS, IE, MT, Main, mako, Ona, Ema, rop, alk, etnija, Ni, Resman, Maas, razglednice, Ilse, Azi, UJ, EO, Sit, Oto, Ace, gnom, iz Arboretuma, čar, jezernica, Estera, Amami, Nol, Kavkaz Geslo križanke: GLASBENE RAZGLEDNICE IZ ARBORETUMA nagradna križanka 6 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale NAGRADE: 1. Knjiga – Matjaž Brojan: Slamnata sled Domžal, 300 let slamnikarstva 2. dve vstopnici za pred­stavo/koncert v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale do konca leta 2022 3. dve vstopnici za Mestni kino Domžale za ogled filma do konca leta 2022 Pravilno geslo križanke lahko poš­­ljete do ponedeljka, 18. 7. 2022, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub­ljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki.