icWObl. k. k.
HofbiMWthck,
Wen
V Gorici, 24. marca 1882.
„SoCa" izbaja vsak petek in   velja po&to prejemana ali v Gorici mi dom poiiljana:
Vse leto.....f. i 40
Polleta    ........ --'20
6etvrt leta     ....,, 1 l<»
Pri oznanilik in pniv tako ]¦¦-.'¦ ..po-ilanieah" se placuje za inivailno trist-op* no vnto:
8 kr. 6e se tiska I krat 7    -,   ,,   „     „   2   „ 6   »   „   ,.     >.   3   .. Za vele cVke po proBtoru.
Tecaj
Posampsno §tcvi)ke se dobivajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki ul'ci, blizo „tret kron". na sMrem trgu; in nunski ulici; v Trstu y tobaknii-i.!): Vin delta caaerma St. 3. in v Ajdov&ini pri trgovcu g. Dolencu
Dopisi iiaj :«e blagbvoljno poj
nreili>i§tvn „Snfie" v Gorici v Hilarij,_____
tiskfti'iii, uaro vttina pra bpravniStvu „So8e*-na Korenji V SticW-vt' Mil it. i0 II nadatr.                      ,
Rokopiei Be ne vradajo; dopisi naj se blagovoljuo i'rankujejo. — Delalcera in drugim neprenoznim se naiocuina mitt, akose oglaie, pri uredniltvu.
P. n. narocnikom!
S koncem t. m. potefie prvo Cetrtlctjc; gg. naro^nike, ki niso ge poslali narocnine, prosimo, da precej spoluijo svojo dolznost. Oni, ki ne raiJijo plaeati naroenine, naj „So6oa nazaj (re-tour) poSljejo, da se izognemo iiepotrebnih stro-Skov.                                OpravniStvo »SocV'.
Iz driav&ega zbora.
Zopet so se postavili levicarji z destiico v hud boj, ki pa kaze pomenljivo zmago desnici dri, zbora. Razpravlja se namrefi v zbornici poslancev prenared-ba volilue postave. Predlog, za kateri se poganja desnica, obseza bistveno dve tofikh naj bi volili odslej tudi tisti, ki placujejo vsaj 5 gld. davka, in da void-ci peraskega velikega posestva volijo v 6 skupinah na mesto v eni, in to tideikomiSki poscstniki skupaj, vai drugi pa v 6 okr.ijih.
. S tern, da bi iuieli voiiti tudi oni, ki placujejo 5 gold, direktncga davka, se utegne Stevilo volil-cev poinnozTti za 90.000. Volilna pravica se po tej novi dolofibi izdatno razgiri, in priCa ta predlog v obce o Hberatnein duhu, ne glede* na to, kateri dezeli ali katcremu atanu bo ta nova postava nnjvcfi ko-ristila.
Brez dvombe kaze ta premeuiba ua napredek ustavnega 2ivljeoja; levifiarji ali prejSnji ustavoverci niso imeli ne casa, ne voljc, da bi bili v 20 Ictih avojega vladauja tako pravico podelili drzavljanom. Oni so skrbeli samo za take postave, ki so bogata-Sem, to je njih deuarnim prjjateljeni koristile. Zato niso hoteli nikdar zaresuo poprijeti se prediogov, ki bi se bili ozirali tudi na mauj premozno ljudstvo, na male posestnike in male obrtnike. Zato* jih pa zdaj pefie, ko jih je desnica prekosila s pravim libei alnim postopanjem.
Ustavoverci so si, odkar ni bilo Cebov v dii. zboru, volHno pravico tak6 prestrojili, da so bili vse-lej zmage gotovi.
Kakor je videti tudi iz sedanje sestave drz*. zbora, se po Stevilu poslancev ne razloCuje ze!6 desnica od levice. Kakili U poslancev doloduje tudi se* daj vocino, kedar koli si stojiti stranki kompaktno nasproti. Zarad tega smo Sloveuci ie sami ve5krat dejali, da Taaffeju mnogokrat na§i poslanci odloCujejo zmago za imenitne predloge, po katerih se izraza vladi zaupnica ali nezaupnica. Levica ali prej^nja ustavoverna stranka je poznala dobro aestavo in nor-malno mo6 desnice in levice. Zato si je hotela pri-dobiti skupino takih poslancev, ki bi ji bili vselej v pouioC. Dokler so tiCali Cehi v pasivui politiki, jim prav za prav ni bilo potreba iskati take skupine; ali levifiarji niso bili gotovi, da ostanejo Cehi na veke v pasivnem stanji. Zatorej so se tudi v svojem ugod-nem polozji oboro2ili za vsak sluCaj notranjih spre-memb, in da jim ona politiena previdnost ne pomaga VeC, niso krive postave, katere so si bili skovali, am-pak njeni voditeiji, kateri so jo zlasti od 1873 sami spodkopali.
Tista skupina, katera jim je zagotavljala v vsa-kem slufiaji vecino v dr2. zboru in I njo vladno kr-milo, Obsezala je 23 poslancev vnlikih pemskih po-Beatnikov. Volilna postava za te poslance je bila ta-k6 osnovana, da je en sam glas izrodil vselej 23 poslancev eni stranki, in ustavoverci skrbeli so z glasovitim chabrusom zato, da so ti poslanci pripadali levici.
Vsled take volilne postave morala se je goditi vselej eni stranki neznosna krivica. Zato hoce desnica • to uapako in krhico volilnega reda odstraniti in na-praviti 6 skupin iz velikega posestva pemskega. Po tej postavi se ne pripeti vefi, da bi dobila ena in ista Btranka vse zastopnike velikega posestva na Pemskem. Kakor se vidi, je tudi ta pienaredba samo pra-viCna, in kaze na poStenost desnice, ki se kot veci-oa veadar poteguje za odpravo krivice,  Razyidao je,
da je ta prenaredba tudi politicno modra, ko skrbi za bodofinost, buj§o dobo, ncgo je eedanja.
Iz teh prenaredeb pa Je tudi labko umeti srd leviCarjev, kateri ne bodo nikdar vee" takomotoi, ka» kor do 1879, tudi ko bi priSU zopet na krrailo. Od za^etka so bili kar poparjeni, da je desnica stopila z { libcralniini in popularnlmi predlogi na dan. J5vija» li so se natiboma, kolikor se je dalo. Molcati pa niso smeli, ker nocejo dasi navideznega libcralizma izgubiti. Ker pa imajo judovske Hste za pomagafie, iztubtalt so kmalu, kakd bi uni^ili lepe in praviLne nameie avtonomistiene stranke. Zlasti so boteli de-snico prchvapiti s predlogi, katerih ni mogoLe §e se-daj ureaniciti, in kateri bi jim z diuge strani prfdo-bili veCo priljubljenost pri kratkovidnih ddavljanih. Predlagali so levicarji, da bi se voliina pravica pode-lila tudi takitn, ki placujejo samo 2 gold, davka. S tern so hoteli zopot meScanstvu, katcro je bolj na njih strani, pomagati, da bi to levici pomagalo. Tudi uiso s svojim predlogotn razloftevali direktnega davka in dosedaj fa nc vrejenih doklad ali poviSkuv. Tako bi nastali dobiOki levi6ujetn in zme§njava na vse kraje ob vsaki volitvi.
Drug predlog love stranke namemval je samo dunajskemu mestu kakih 6 poslancev ptidobiti. Ker menijo Herbstovci, da je Dunaj za vselej v njih pea-teh, hoteli so ta!<6 sebi kakim 6 dnnajskih poslancev prikleniti. Za druga incBta m niso zmenili, kakor v obfie niso nikdar principijamo postaV snovali. Prav judovsko so principe preobrafiali, danes jih v pomofi klicali, jutri pa zametavali, ravno kakor jim je bilo prav. In §e lani je rekel d.r Heibst, stari lisjak, da nabsolutna pravifinost" je lepa lastnost, ali 2 njo ne more leviea umoriti sama sehe. Zato pa se je desnica vzdignila proti zvitim name-ram leviCarjev, in desnico je podpiiala tudi vlada. Med govorniki desnice je uajveCo pozornost vzbudil odbijalni in pobijalni odgovor grofa Hohenwatta, ki je Herbstovee o§tel in zavrnil, kakor zasluzljo. Pri glasovanji je desnica zmagala v generalni debati in zmaguje pri pojedinih odstavkih volilne prenaredbe tudi v specijalni debati. Pomenljivo je to, da je mno-go levifiarjev glasovalo po propadlera Herbstvem pred-logu za predloge desnice. Torej desnica sme se po-na§ati z vspehi poslednjih dni.
Govor poslanca g. dr. Vo&njaka.
v drzavnem zboru dne 2. marca t. 1. (Dalje.)
Na dalje se kaz>. v tej enuncijaciji zupanov na onih 97 katehetov in o njih se opasia, da delajo fak-cijozno opozicijo, ker zdanjim napravam ljudske §ole nasprotujejo, onih 97 katehetov, katere sem v svojem timx v interpela^iji omenjal. Kdor pozna du-hov§6ino v Ko.oSki, v6", da je raorda najmenj voljna, fanati^no se potezati za kaj. Dahovagina v KoroSki 2ivi s svojim ljudstvom, pozna njega potrebe in deli z njiin veselje in zalost. 0 njej ne moremo trditi, da se je kedaj moftDo v politiko vmeSavala, §e menj pa v opozicijo proti katcremu zakonu in katerej od-lofibi; naopak, vefikrat bila je §e premla5na, po mo-jem mnenji namrec" in osobito v narodnem oziru ni storila ni6 posebnega.
A ravno to toli pretrpezljivo in mirno duhov§-Cino je 12 let obstojefii §olski -sakon do tega privel, da se je vzbndila in naposled vladi in delelnerau Sol-skemu svetu nazuanilo, kaki so prav za prav vspehi te nove uredbe Sol. 97 katehetov je 12. marca 1878 nazuanilo deielnemu §olske nu svetu svoje prcSnje lu 2elje glede verskega nauka v ljudskih Solab. Oni se nanaSajo na drzavni §olski zakon, po katereia mora biti verozakon ucni predmet v liudski Soli in za kateri se mora vpe\jati vselej pnmerna dovoljena §olska knjiga.
Res da je slovenski katekizem vpeljan, a oni trdfi, da se otroci v Soli niti toliko slovenski brati ne nau8e, da^bi umeli ta katekizem. NemScine pa tudi ne umejo, torej ostane pouk v veroznanstvu toss sadu.
Oni pravijo — hoccin nekaj mest z dovoljenjem gospoda predseduika navesti, ker mi je na torn, da trditve svoje interpelacije kot resniLne doka^em — (bi'ic): „da gkoro izkljufiljiva raba nemikega uenega jezikavaisto sloveiiBkih fiolali s popolnim izkljufienjem HlovonScine kot inateiiiiWiue nalih golskih otrok in ' druzega zakonito jednakopravnega de^elnega jezika, kakor je v naSih Solah, nasprotuje vsem pedagogifinim naLelom in je ovira izomiki slovenske mladine v ufi-nib predmetih ljudske Sole, in ta vender nikakor lie more biti namen visokega dezelncga golskega sveta". Tu mislili so katehetje zclo sangvistifino, ker jo germanizacijn, kakor znauo, intoucfja dezelncga golskega sveta. Ti katehetje pravijo (bare): „da hu Cutljo v interesu verskega pouka v svojej vesti dolzne, da proti taki nadvladajoci rabi nem§6ine v ctsto slovenskih Soluh in popolni izlofitvi slovengfiine kot materinioine golskih otrok iz Solo vlole odlofno zavarovanjo In da so prhnorani pouCevanjo* v Cisto alovenskih, golah" — v si oven skih krajih bi se pac morftlo glasiti, ker slovenskih iol ui — Npostaviti na naravno in je* dino pravo podlago matoringcine uCoucov, ne da bi a tein se izlocilo priufienjo numg^ine, kajti ljudska gola ne sme poatati samo u6ilnica jezikoV, ona mora biti vedno uciluica ljudske omike". Oni predlagajo, da bi v ljudskih golah vsaj do pctega leta slovengwua osta-la ucni jezik in da bi se ge le v petom letu vpeljala nemg^ina kot ucni jezik. Sm tnenim, da se je tu 61o zelo daleC, da se ljudska Sola ne more smatr&tl ufill-nico jezikov, da torej mora ostati v ljudski goll ma-teriugaina u(5ni jezik do zadnjih let. Vender se ue-Cem z njimt prickati, ker poziuijo odnogaje v Korog-ki in vedoa, kaj ugaja tern odnogajem. Oni stavij o prognjo (bere): 8De2elni golski svet naj ufiiteljem naroci, da pri poucevanji rabijo sloveng6ino kot ucni jezik in jo rabijo do vgtevgi petega leta in ufcence v njej vadijo do spretnosti pismenega izra^evanja mislij in Se le v najvisjih trehletih nemSCino kot ucni predmet vporabljajo."
Dezelui golski svet korogki ni, kakor umevno, se oziral na to peticijo v letu 1878.; izdal je mar-ve5 dolofibo, naj vse ostane pri starem in pri tej pri-liki omenil je de2elni Solski svet skoro isto,'kar so omenili 2upani v svojej enuncijaciji, tako, da se mi v resnici Ludno zdi strinjanje obeh pismenih izjav, in vir tej enuncijaciji se mora skoro gotovo kje dru-gje iskati, nego v prostem zborovanji 2upanov. De-zolui golski svet jc namrcfi , opazil v svojej doiofibi nasproti vlogi katehetov (bere)': „da klasifikacija v peticiji izra^enih bojaznij ni potrdita, ker je v vseh teh golah 98.6 odstoikov zahtevam tudi y veroznanstvu zadovoljilo in samo 1.4 odstotkov ne". Gospoda mo-jal Kdor v6, kaj pomenijo take klasificacije v ljudskih golah, ne bode tej opazki prideval nikake po-membe. Sicer pa so ti katehetje v vlogi na ordina-rijat, o katerej vlogi bodem ge govoril, sami izjavili, od kod to izvira.
Ce bi nanireS katehetje ostro postOpali, kakor jim predpisuje zakon, Ce bi zahteve, katere bi se morale staviti, tudi stavili, da bi potemzelo malo otrok moglo prestopiti v visje razrede, potem bi klasifica-cija v veroznanstvu skoro vse otroke ovirala prestopiti v vigje razrede. Kateri katehet pa bi se hotel takemu sovragtvu v ob5ini izpostavljati ? Tega ne bode nihee storil in ?ato so zahteve kolikor mozno po-manjgali in na podlagi teh klasificirali. To se'godi in se je vedno v ljudski goli godilo, ker nimajo; spri-6ala ljudske gole dalje nobenega pomena za 2iyljenje. Klasificiranje ljudske Sole niti nima vrednosti, da bi iz nje prestopiti se moglo v srednje gole, narediti se mora izkugnja, predno se more1 vstopiti v srednje gole. Zato ne bode nobeden katehetom za zlo jemal, de se takej animoziteti od strani obeme izpostaviti nefiejo.
Na ta dezelnega golskega sveta odgovor, kateri je dogel knezo^kofijskemu ordiuarijatu, je knezogko-fijski ordinarijat v Celovcu se cutil primoranega, da je poslal rekurz na ministersvo. Takrat bit jepokojni Wiery nadgkof korOgki. Bil je Nemec, priufiil si je , stoprv v raogki starosti Blovengaino, nvidevgi, da mora zpati jezik, Ce kot Skof delete ai*ije, m, bolj, 5§
„*.m »*.m »W-4J.*» ««Sr 5J=Eiss* s^S^^if.
ABDiiegapre1>ifal8tTOl02.252os*8loTeiiS5inot241.585 osob uemSciao kol obcevalni jezik nazuanilo. (Dalje.)
Podviiite set
Naii driavni poslanci so zlasti letos oa Siroko in na drobno pojasnili  v drzavnem zboru zalostue razmere  po vaem Stovenakem glede ua izvrSevanje j enakopravnosti v sradih in Solab.  Doslej ae je vlada , obotavUalt da bi tndi m Sovencc ukreoila kaj udut- * nee* in staluega. Nasi poslanci so.solidarno postopali x vso desnico ? vsakem imeuitnem w tadi waujsem praianji; vladi so pomagali brez izjerae na vse strani. To dosledno obnaSanje in postopanje slovenskih za-atopnikuv pripoznavejo tudi Cehi, Potfaki, konserva-tivni Ne&ci in vlada. Oni in ta so javuo obecali, po-tegniti •* tudi sa Slovene*   In ravno zdaj ae poga-jajo. kak6 bi w * shwnskih dejelnh primeruo iavedla enakopravnost glede na sedanjo torpj lacetno dobo. Eoi nasi poslanci snujejo nacrte za iz-vrsevanje enakopravnosti v uradih, drugi pa v Solan. Silno vaino je,  da njih prizadeve piipoznavamo in podpiramo sami. Dasi wet ie nase 2ares;skromne ali pohlevne zahteve pozna po ponavljamb prosnjah in resolocijah, naj vendar Se enkrat izve, da se se vje-raamo s starimi nazori in zahtevami. Zato nemudouio posiliaimo proinje na driavni zbor, v katerem jstoji vecina na nasi strani. Vae oWlnc naj odpoSljejo aa driavni zbor take proinje, kakorSna. je ta, katero danes od mnogih obcin podpisano, priobcujemo, in i kakorfuo ravno zdaj podpiiujej© tadi obclue na Ka- I nalfktit.   Podviiirao se, da ves slovenski svet tudi { foimalno podpre nase vrle zastopnike.                          i
Proinja, katero jo najprej podpisala in skapna odposlala ionpaska oWina, glasi se: ,Visoki drzavai^bOTl
Vsa politiena drustva na GoriSkem, veliko ob-lin in celo de*elni zbor je poiiljal peticije do visoke vlade, da bi hotels izpeljati djanstveno clann Id. temeljoih postav o pravicah driavljanov vsein naro-dora zsgototljeno enakopravnost jezika in pa vpeljati t srednje sole in v izobraliSca za uCitclje in ucite* Ijice, slovenski kot ucui jezik, ker le tako jo mogo-Ce, da bi decki, kteri prestopajo iz slovenske ljudske sole f srednje Sole tudi v vsch naukih in znanostih napredovali, kar je sedaj nemogoCe, ker v teh Solah je ie dandaces le nemSki kot ucni jezik.
Ker se pa do sedaj visoka vlada ni hotel* ozi-rati na te pravicne in opravicene ielje, obrafojo se podpisane obelne zaupno do visokega driavnega zbora n proSnjo, da bi izvulil visoki vladi narofiiti, da ima;
1.  Vpeljati v vse c. kr» urade na GoriSkem Slo* Venskem slovenski kot obravnavni jezik, in da se inajo vse naredbe, odloibe,  razsodbe in vsi uradni
t dopisi slovenskim strankam i siovenskim obcinam iz-dajati, poSiljati in vroeevati Ie v sloveuskem jeziku;
2.  Vpeljati v sredoje Sole v Gorki in v izobra-ievaUSci za slovenske neitelje in uCiteljice, slovenski kot ncni jezik".
ObCine: Sempas — CerniCe — Lokavec — Go-jate — Vrtovin — Kamnje-- Skrilje— Sv. Kri2 — Ajdov§Cina —¦ Gabrija — Smarje — Rifenberg — Skrbina 7-   Stanjel — Dornberg — Solkan — Gr-
gar — Cepovan — Vrtojba.
• TribuSa — Trnovo ¦
teverjan
Dopisi
Se&ipaty dne 15. marca. (Veselica Bralnega drnStva, cesta iz Traovskega gozda). Cudno se mi zdi, da ni 3e nikdor porocal o pnsledoji veselici na-Sega .Bralnega druStva", katero je bilo obiskovalcem L njo jako pogodilo.
Tocno ob 6. nri zveSer 19. pr. m. se vzdigne zagrinjalo odra, na katerem je stalo 18 pevcev, pod vodstvom tukajSnjega g.uLitelja Antona Kooovelja, in 2gpojejo Hajdrihov zbor* „Mladiniu, kateri se je tako precizno izvel, da se je moral ponoviti enako pesni «Na straii* in nJadransko morje*. Deklamacija „Po boja*, katero je deklaraoval te znani nas deklamova-lec Jernej Batie je kaj ]ep vtis na posluSalce naredi-la, ker predstavlja nam naSe brate na Jugu, kako so Sre borili za avobodo. Naj bolj pogodu je pa bil — dvogovor „KrojaL in devljar*, katerega sta nam pred-stavljala prav izvrstno in ronogo smeba i njim zba-dila iivinozdravnik g. Andrej BatiC in pa prej ime-novani deklamovalec. Igro 8Kje je meja?* so nam samb domaCo mlade moei predoclle tako, kakor 6e ni priCakovalo v nali vasi. Igro so izvrSevali naSi za-res vrU .diletantje" in sicer: Marija Rqavic, Franca USaj, Jauko Batid, Joief Batia in France PdiC, nu§ cerkovnik. Med poswmnimi toCkami nas je kratko-ftuil deSki popotni kviutet. Veseli me res, da je tudi pri nas jela zarja vstajati, kakor se je izrazil eden obiskovaleev pn predzadoji veselici, (dne IB maja 1891) pri kateri so tndi jedino domace moCi sodelo-?ale. Oraenim naj ie, da pri poslednji veselici je bilo
ob ednem zupanu ualozilo, da naj se pri c k. _ uem vodstvu v Gorici poteza, da bi bila tudi cesta iz Krnice v Trnovakem gozdn, katera peye skozi vas Vitovlje do drzavne ceste pri Sempasu, med oni vr-SSena, ki peUeti cei Trnovo v Gorico in po Dolu in Lokavcu pri AjdovScini, in v gozdno oskrbuiStvo vzetn. Bomo videli, kaj porefiejo oni gospodje.
Obcan.
Iz Livka 20. marca. Vsled zadnje obljube ho* ceni danes purocatioitalijauski finauci in 0 Italijanth. Naj' iiia postaja ital. liuauce je v vasi Zaplesiscab, eno uro od nas oddaljeui, od katcre prav pogosto-ma ogledujejo mejo. Ptigoda se I njimi muogokrat prav uesramni ciui, s katerimi si svuje ime iu svojo sluzbo oinadezevajo. Tu nekoiiko vzgledov.
Nedavuo sel je naS domacin brez tobaka v Be-neiijo. Na poti srefata ga dva italijanska tinauca, katera ga prasata, ima-h tobak pit sebi.
Ko jiui ta odguvoii, da nima, pneneta ga pre-gledovati, in pri tern se posluzi italijanski tiuauc nc-srainne zvija^e, da je sunt v roki imel nas tobak iu tega naSemu kmetu zvijaCno iz zepa vzei. Nas siro-raak se je rotil, da tobak ni ujegov, a biez vspeha; kajti finauci so ga peijali v zapor, kjer je bil 14 dm zajrt, in gotovo bi bil moral se vtc Casa nedoizuo trpeti, ko bi se ne bila nasa oblast potegoila za-nj. Pred nekoiiko dnevi so bill pa zasafiem od njih neki benecanski Slov*-nci s soljo. Ker se jun mso hoteli podati, temue so pred njimi bezab, pnjeii m na nje streljati; a sre^ j« bila, da niso nobenega zadeli. Ravno tako so streijali za naSimi pdmi iz te obelne. Vedkrat tudi prestopijo naSo mejo eezpostav-no. No, vefi takih dogodkov se pripeti. Gorje cio: vekn, ako ga dobijo s smodko ali pa e soljo, ce tudi le par mrvic; v kazen mora plaCati 70 fraukov t. j. , 28 gold. Dogodki ti so tukaj v govorici. — ^daj, ko | se blizajo piijetni dnevi, imeli bodemo vedno vec ita-lijanske gospode, ki dohaja hladit se »nelle inou- | tagueV                                                            .                I
Cudno je to, da vsok teh gospodov »««* 8ame milijone frankov, in vse mora obcudovati njihovo „splendidiiosttti a doma pa je dober kos poleute pri-takuen (ali, Ce tudi samo diSi) k slaniku. Ko bi imeli nekoiiko lepSo cesto, gotovo bi imeli ved obiskoval-cev. V sree se euiili Lloveku, ko vidi po strmi, ozki in nevarni poti iloveka, ki nosi tezko breaie, kar drugod konj ali vol opravi. Ko bi cesto imeli, gotovo bi bilo tudi za domaca opravi!" bolje, ker, kar mora sedaj brbet nositi, bi vendar potein konji ali voli vozili; batere bi si nakupili. Res, samo livSke trdne postave mora Llovek biti, ako boce vse to pretrpeti. Pa poglej fanta, ko vrze 100 kilogr. te^ko breme na tla, pa se veselo ^svriska t — Slavni cestui odbor bi morda labko k temu kaj pripomogel! Saj imajo ie povsod lepe poti, samo mi smo pozabljeni. — Cujte I ^daj se spravlja nekaj denarja za orglje, katere so prav potrebne nasi cerkvi, iu pri tern skazali so se nasi mozje, ienef fanti in dekleta res prav rododar-ni; ce pojde tako, v dveh letth bomo ie sliSali pri-jetni glas orgelj. Le tako, bo ze! saj Ie korajza vs-lja 1 Kadi tega pa se moramo zahvaliti nekemu go-spodu, kateri samo zarad tega veliko koridti cerkvi in obCini.____________-
(Z Komna, 21. marca. (Semenj. Surovost fi-nanCnih strain ikov). Sejem ali semenj sv. JoMa v Komnu ni bil navadno obiskovan. Blaga je bilo si-cer mnogo, a kupcev prav malo. Govedine so malo prodali; praScarji tudi niso imeli posebne srece, iu da so si kosilo prisluzHi, zahvaliti se imajo edir.o svojej spretni govornosti. — Geli dan ni bilo opaziti kake zivahnosti; to so paL vidni nasiedki lanske sla-be lctme.
Cesto smo brali v 8SoLi" 0 neredih i Cuduem obnasanji finanCnih stra^nikov; i&l, da moram i jaz danes porocati degodjaj, ki zali poSteno mislece ljudst-vo, drazi njigove Cute. Po okolj&inah ter opravilih se vrada ijudstvo s sejmov 0 vseh casih uomov; isto tako zakasnili so se sejmnega dne Stirje gospodje. rifenberSki posestniki, v Komnu dodevete ure z\eter. OdlazivSi iz Komna ter dospevSi v temui noci ko-maj v aPodbrdo,* prihrujejo tri osebe izza drevja k vozu, jeden prime konja za uzdo, druga dva obkoltta voz ter v roparskem tonu in .dajMerderbScioi* krice „holfIholt!
Omenjeni Stirje gospodje, katere vStevamo med najinteligentniSe rifenberSke poSteujake in so ob eitem tudi rifenbers. staraSine, spreleti bojazen, ter v straS-nem polo^aji, ini&lec si, da so v istini tolovaji, hoLejo se braniti, a se vendar niso, saj niso imeli tudi s cmi, le vprasali so jednoglasno, kaj je? Kdo je? Izveddi so pa Se le potem, da je finanLna strata, ko je jeden omeujenih surove^ev sunil s puSkinim kapitom v prsa g. F. ter inn raztrgal oprsnik. — Dolznost fi-nanCoih straznikov v temi bila je javiti se korakoma dalje pomikajodemu se vozu, namreLi „FinaLna stta« za, v imenu znkona stoj !tt a tega niso stortlt, in go napadli voz ter surovo ravnali z uirnimi poStenimi Vf rafiaw; ^4a him v tewni ao$i wM#
obleko, dloveka in stau, in pa posebno, ce se komaj od svitle luCi pride «a prosto ?
Sreca suroveiem, da niso gospodje Rifenberzani imeli pri sebi oroija. Vsak bi se v tacem polozaji branil do skrajne meje, vpotrebtl v sili vsako poinoL. — In cujte, ti strazarji so se Se po tern djanji med seboj grozili a nSchadel zerschlageu" itd. Tako rav-nanje ad take strani se samo obsoja. —
Po spoznanji vrnili so se vsi v Koraen, ter pri c. k. zandarmerijski postaji zrli ste si strauki iz obit-cja v oblicje. Ljudstvo, ki se je bilo takoj zbralo ter cudom Ludi!o, obsodilo je surovo ravjiauje.
Radovedni smo, kako pravda iztece. (Dopis, mho morali okrajSati zarad dti. pravnika,    Ur.)        v
S.
Politidni pregled.
Cesar in cesarica pojdeta inenda vendar v Italijo, kakor pravijo, v Turin, kamor jima pride naproti ital, kralj s kraljico. Na tej poti se ce-sar poumdi nekoiiko Lasa v Miraraare.
Zelo pauienljivo je, da je tri. namestnik bar. Depretis pismeno odpovedal se dvt poslan-stvu, s kateriin je zastopal mnogo let perosko veliko posestvo. Z odpovedjo je pokazal, da nima sam vec upap.ja, da bi kmalu priSel zopet na ministerski stol in i njim zopet na vrhnje* gova %, j. stranka levicarjev. Za Slovence bi bil Se bolje storil, ko bi se bil namestniSki dasti odpovedal. Ali ta mu je drazja, nego ono po* slanstvo. Levica je pa vendar nekaj, ie ne mnogo izgubila, ker ji je Depretis v sili vseiej po-magal tudi s svojim glasom.
Pomenljivo in za levico velik udarecje tudi to, da sejeposlanstvu odpovedal tudi bar. Wal* terskirchen, ki je doslej s prepricanjem zjevico hodil. Ko je videl, da se levica samo blamuje z la/mi, in da glasuje celo proti volilni prena* redbi — zapustil jo je. \& levilarskega kluba so izstopili tudi Wurmbraud, i'osch, Steidel, Zschok in Loblich,
Ko so glasovali za volilno prenaredbo po predlogu vefcine, glasovalo je z levico samo Se 118 poslancev. Enako skoro se je godilo pri drugih glasovanjih.j
Hohenwartov govor je leviearje in njene zunanje pomagafie zeld poparil. Hohenwarf, le-vici ni Se nikdar tako in toliko gorkih Stel in naStel; zmernemu driavniku zdela se je ne-zmernost levice tudi ie prevelika.
Iz Dalmacije in Hercegovine ni ta teden posebnega porocati. Upati je, da se vstaja kmalu zatre.
Eif poslanee v drz. zboru je rekel, daAv-strija ima po svoji starodavni navadi poklic zu-hodno Evropo varovati proti slavizmu! Torej ne sme nifc slovanskega biti vAvstriji! Tako bi radi imeli, pa ne gre.
Na Ogr&kem Nemci sami protestujejo proti agitaciji pruskega schulvereina. Oni trde*, da se zuajo sami varovati! Kak6 pa v Cislajtaniji. Srbskemu kraljn dohajajo od vseh krajev novega kraljestva v deputacijah poklanjat se, in misliti je, da je v obce ves narod zadovoljen z novim naslovom vladarja in dezele. Ali kralj in sedanja vlada, zlasti poslednja, imata hudih na-sprotnikov v skupscini, in zadnje dni je zapu> stilo z majhnim znnanjtm povodom 51 takih ra-dikalcev skupscino. Ta se je morala zato raz-pustiti, in bodo nove dopolnilne volitve. Skup-Scina se zbere zopet 2. jun. po naSem kai.
PrejSuji min. Eistic je Slovan z duso in telom; njegova politika je v prvi vrsti srbska. AH iz njegovih izjav je videti, da je prenapet in tndi nepreviden, 6e pregleda sedanje polozje evropskih velevlastij. On nasprotuje tndi Av-striji, katera je pa sama zakrivila, da v obce balkanski Slovani njej ne zaupajo, kakor bi bilo y njenem interesu.
Te dni se je obhajala obletniea po carji Aleksandra U. Obhajali so jo tudi Srbi, v jhva-lezDi spomin, da se je on za njih svobodo po-tegoval in poslednjie* tudi vojskoval.^
0 carji Aleksandru III pripovedujejo, da je priprican, da nihilisti njemu ne zugajo ve6. Mnogo kale na to, da se bo dal car vendar §& letos kronati v Moskvi, morda weseca atgustaf
Utrjevanje nem§kih mest na raski meji ne kaze na pravo zaupanje Nemfiije in Busije. Nemcija si pridobiva vedno ve6i vpliv na vshodu. Eada se mesa v spletke vzhodnih dezel; zlasti pa se dobrika od drugod zapuscenemu Turku. Ker je to priblizevanje v nasprotji z obnasunjein. Bismarka ob rusko-turski vojski, hofiejo, morda prav modro, sklepati, da ho6e Nemcija tudi v Tnrciji nasprotnico Busije vzbuditi — za silo. Kumunija je itak na nemski strani, in politiki ved6, kaka zapreka je Rumunija Busiji — ob vojski.
Na§ cesar in ear Aleksander sta pozdravila ob rojsfcnero njegovem dnevu 851etnega ces.Vilje-wa kot zaveznika in prijatelja Avstrije in Busije.
Domafie stvari
Slov. 6italnica v Gorici piiredi besedo dne 26. marca t. I. tocno ob 8. uri zvecer v dvorani dru-Stva gConcordia". — Spored: f. „Bado ide", poje moSki zbor. — 2. Vilhar. »Iiudmila" — deklamuje gospa PirjevSeva. — 3. Dr. B. Ipavec. „Pod lipo**, eveterospev. 4. Foflrster, „Pojezeru," uglasbljena za klavir — igra gospa Podgornik-Tolomei. — 5. Ned- | ved. BPozdravtt, poje mo&ki zbor. —. 6. Suppe, „Ne zabi mett — poje gspLa. M. Pagliaruzzi-jeva. — 7. Kocijane'ie\ „Slovott, poje mo§ki zbor. — 8. Igra; Dva gospoda in en eluga".
Slovensko bralno in podporno druStvo bo imelo uvoje drugo predavanje soboto 25. namesto — kakor naznanjeno v prvi okrozmci — 26. t. m., ker ima ta ve&r slov. fiitalnica svojo besedo.
Novadenje se vrSi te dni v Gorici. Kakor druga leta, si dajejc fantje „korajzo" z vinom in pe-tjem, ko marSirajo po mestnih ulicab. To petje pa ni, da bi fcloveka zameknilo. Se cue ;slovenflke uarodne „vi2eu ne slisiS. To kilcanje in tuljenje je krokarske-mu petju podobuo. Vendar obuasanje gorskih fantov je spodobnise nego onih iz „dezele,B Pevovodje, imate p&C ge niQOgo dela, da grla slovenskim fantom ugla-dite; le vzbudite in pomnolite se.
Vreme Be je po vroclh dnevih ohladilo; dczja imamo vsak dan obilo, in po gornjih krajih zlasti ob Soft, kjer ze tudi zeleni, se boj6 snega in zmrzavi.
Zanimiva razsodba za Gorico. GoriSki mu-nicipij jc doslej nakiadal dolznost hidnim posestnikom, da so pred svojimi hisami, ki gledajo na uliee, nare-jali in popravljali tlak ali peSpoti, ki so v Gorici iz sirokih skal sestavljene. To je bila doslej stara navada v Gorici, in te navade se je dtzal tudi doz. odbor, kakor da bi bila postava. En hisui posestnik je pa, ko je bii kaznovan od mestne obcine iu od dez. odbora, vlozd pritozbo na najviSi upravni dvor. Ta je razsodil, da za Gorico nikakor ni najtipostave, kibi hi§ne posestnike silila, da naj peSpoti ob svojih hisah sauii oskrbljujejo in po-pravljajo. Tudi dosedanja navada ni zabeleZena kot postava; torej mora mesto samo oskrbljevati tlak ob hiSah. Vsled te nove dolznosti pa naraeravajo mestui ocetje menda novih dokiad naloziti, in potera hiSui posestniki zopet ne bodo nit na boljSem. Mnogokdo pride morda 5e z dezja pod kap.
Z GoriSkega imajo zadnje BNoviceu dopis, ki je tako rekofc zrcalo sedanjim naSim razmeram in na Semu gibanju ali, bolje, negibanju na GoriSkem. Hvala dopisniku za karakteristicno slikanjelj
KatoliSko-poUfcigka ditalnica v depovanu je poslala po dtz. poslaucu dr. Tonkliji peticijo do drlavnega zbora za vpeljavo sloveaakega kot obrav-navnega jezika v vse urade, i kot ucuega vvse sred-nje Sole na Goriskem.
Peticijo je sprejelo i podpisalo tudi Cepovansko ^upanstvo ter jo poslalo tudi sosednim zupanstvom v podpis.
Q. Franjo Cerne, ufitelj na Barki, o kate-rem je dopis v nSoe1a govoril, da prejemlje pomofi za poducuvanje v nemScini, nam pi§e, da on nem§cine ne poducuje in da ni torej tudi krajcarja prejel za poduk v neinSSini. — Mi bi bili radi, da bi vsi uci-telji na Primorskem mogli tako o sebi govoriti, kedar bi jib kdo napadel.
G. okr. komisar pL Fabris, doslej dodeljen glavarstvu v Pazinu, pride na Volovsko na mesto okr. komisarja g. Iva Karabaica, kateii je odSel 2e drugiC na sluibovanje ck, aystr. poslanstvu za Crnogoro v CetiDJe.
Proinje do driSavnega zbora za vpeljanje slovenskega jezika v uradnije in za premei&unje ali napravo posebne vise sodnije v Ljubljaniza slovenske deiele se v mnogum §tevilu poSiljajo s Kranjakega iu SStajerskega drf. slovenskim poslancem. Na Primorskom v tej zadevi vse molci; tezavno je povedati, koiiko politiCae inodrosti tiCi v ODQaSanji primorskih Slovenuev,
„Triester Zeitung" ima iz Goiice dopis^ v kterem nekdo trdi, da so goriSki Labi vznemirjeni vsled znane resolucije glede alownskili paralelk na tukajSnji gimnaziji. — Tetka pi§e, kar zeii. Rada bi bila, da bi si Slovenec in Lah edeu d.ugemu narod-nih sredojih Sol ne privoScila, in da bi potem vse pri starem ostalo. NaLi laski sodezelam nam ne mo-rejo h-. zarad lastnega dobicka sloveu>kih paralelk zavidati; kajti ako &c nam panilelke dovolijw, moiajo dosleduo tudi Labi svoje vdubiti.
Oudno je le to, da se laska stranka ne gane in pri tej ugodui prildii svojih pmvic ne zahteva.
Ali morda pricakujejo Lahi v tej zadevi vse od naporov slovenskih poslancev?                          X.
Dostavek ureduiStva. Lahi vidijo, da se njim ne godi tolika krivica, kakor ^Sloveucem. Saj uradi na Primorskem poslujejo skoro ixkljufino samo italijan-ski, in kakoi* je ze znano, celo gori^ki deL odbor uraduje in obeuje po najvec italiju.ibki. Lahi so torej ne bojc, da bi se iziiaioddi, kakor se naSe ljudstvo od leta do leta potaplja v ital. zlvnlj.
Besnica jc pa tudi, da bi si Lahi rajSi nasvoje stroSke napraviii srednje Sole — brez dri pomo6i iu podpore; raj§i, kot da bi I njimi tudi Slovenci po enaki meri razvijali se v paralelkah s slov. in ital. ucnim jezikom. To stak§Ce smo videli opisano v trz. laSkili listih.
Za „Narodni dom" nabirajo sc prav marljivo po vseh krajih uaSe slovenske domovine piostovoJjui darovi. Tudi mi priporo&utto svojim 6itoteljem, da o* sobno in s svojim vplivom pri soscdih in zaaacih po-suesujejo izvrSitev tega velicega narodnega podjetja. uehi so si s piostovoljnimi darovi postavili gledaliSCe, ki je stalo poldrugi milijon goldiuarjev, iu ko je to pogorelot zlozili bo v jedneiii nicaecu drug iuilijoo; in mi Slovenci bi ne bili v stanu jednako iu v jcd-nak namen uabrati 100.000 gld.? — V resnici ne za-sluzili bi pri^tevaai biti uaprednim narodoni, ko bi sedaj ne pokazali svoje po^rtovaluosti I
Veliko ljudsko voselico priredila bodo ljub-Ijanska narodna drudtva binkostuo nedeljo. Gisti do-hodek te vcsolice, za katcro se ddajo u^e velikauske priprnve, namcnjen je BNarodnomu domua, Ker je binko§tni ponedeljek odprta in razsvitljcna svetoznana postojnska jama, prilika je veacenui, kdor je se ui videl, obiskati jo, dan prej pa se udelesgiti ljudske veselice, katera, po pripravau soditi, bode takogna, kakorsne Lc ni videla nasa prvostolnica, bela Ljubljana.
V Ljubljani bodo imeli lln IB in 14. aprila mestne volitve. „Fakcijozna opozicija* bi tudi v Lju-bljaui po stari navadi §e uadaljo rada gospodovala. Ali narodni volilui odbor, kateremu je za dclovanje Las ugodcn, tudi ne bo drzal krizem rok, da bi dr. Schrey brez truda dosegel, kar zeli.                          i
„Belgrader Correspondenz" je zacela iz-hajati, kakor naslov kaze, v iiemSkem jeziku, in sicer I z veljavo rokopisno Lastnik, izdajatel in odgovorui urednik je spretni in vrli J. M. Bogovic, ki je tudi Socinem bralcem znan. Iz te korespondence utegnejo posneti zunanji listi vse, kar se zgodi v Srbiji zua-menitega.
Ideja za enako BkorespondencoB zori tudi drugod ; utegnc dozoreti tudi za Slovcucc, Ce bodo stvari ugodne.___________
BBISKA BUDNICA.
Edinost bod' med Brici trdna vez;
Za to postavljajmo BSlovenski jeza ! Naj pesen na§a zdaj povdarja, Da v Brdih je ^Slovenski jeza, Ki brani vero, dom, cesarja: Sovra^na moc ne sml tod drez!
Kar sveti Mohor, pa Ciril, Metod
Ucili so, veruje ves na§ rod. — (Naj pesen naSa itd.)
V sirokem krogu na§ik krasnih Brd
Slovensk jezik ne sme bit' zatrt I (Naj pesen na§a itd.)
2ivi naj Avstrija in njeni ear!|
Ki je pravicen narodom vladar. Naj pesen na§a zdaj povdarja, Da v Brdih je nSlovenski jez% Ki brani vero, dom, cesarja: SovraZna mod ne sml tod Srez!*) Jakoslav.
Kmeiijstvu veiekoristni predlogi visoke vlade.
Vis. drzavni zbor bo kinalo razpravljati imel o prcdlogu g. ministra za trgovstvo, ki namerava usta-noviti poStne hranilnke.
Po tem Crte^i hofie vlada povzrociti, da bi za-mogel vsak svoje prihranjene denarje pri pcStuem u-radu obrestiuosno vlo2iti. Ne bilo bi mu treba hoditi v Bedanje hranilnice ali posojiinice.
*T^%j bi BBudmoott kdo kmalu ie BgUsbil in lice* Qg&jevtto, primeroo vsebini. Ur.
Sedaj Stejemo Wizu 4000 pogtnih uradov; sfia-soma bode pri vseh skrbljeno, da se bodo deuarji prejcnmli in izplaficvali ravno tako, kakor pri seda-ujili hraniluicah. 0 svojem «asu podamp iastitim di-tateljem bolje na drobno posamezne to5ke namerava-ne j»ostave o poStnih hranilnicah. Danes omenim le wk.diko to velevazuo rec, da ljudje zazvedd, kaj se pniuavlja. Angle^iso postnehran Juice za<5eli snovati 1. 1861. me v dveh letih je 320.000 strank ali vlo2i-t.lj.!v bilo, ki so viozili 40 milijonov goldinarjev, Lani znaSale so vse vloge 340 milijonov goldinarjev, a vlft-zueljev iiii§teii so Vec kakor 2 mflyona. Toliko srefini v^pehi napotili so zaporedom ljudi in vlade, da so IMifitne hranilnice vpeljali na Francoskem, v Belgiji. Hollandskem in Italijanskem,
Nekaieri se bojijo pomno^enega fitevila poStolh luadmkov. To je prazen strah, le na Duuaji bo treba m uradnikov, drugod delajo sed&nji vse delo, kor je na mnogo post rassdeljeno. Zopet drugi se bojijo za sedanje hranilnice in posojiinice. Pravijo, da bodo uinogi iz njih denarje svoje vzeli in jih poStoim hr&-uilmcam izroeiil. Tega se ni bati, kajti poitne hm-nilnice bodo veliko menje obresti le 30/0 dajale, Sku-Snje na AngleSkem kolejo tudi, da stare hranilnice In posojiinice zavoljo.poltnih hranilnic ne prldejo v no-bene zadrege ali fikodo. Vlagatelji pii poltnih hranilnicah so zelo drugl ljudje od onih, ki svoje de» narje nosijo v stare hranilnice in posojiinice. Ti so vecjidel premo^niki, oni pa bolje siroma§ni ljudje, ki ue utegnejo vsak das v hranilnico tekati, pa tudi vecjih zneskov ue zmorejo in pogosto dalje po svetu potujejo. Tern je toraj prilicno, da zamorejo pri vgft-kej polti prihranjeue denarje vlozitl all vzdigniti. Sedaj Jo od 22,408 srenj 22,169, ki ulmajo nobene hranilnice. Z uvedenjem poStnih hranilnic bi se Stevllo vseh takinih denarstvenih zavodo^pomno2ilodo4817. Tako bl mnogokdo prilotet dobil, da pridobljenih denarjev ne zapravl, nmpak obrestlnosno v hranllnicl zalozi. U te jih m vzame lehko brez skrojne sile iu to je vzrok, da se ljudje vadljo varanl bitl, Ste. diti, redno in trezno 2ivetl, ne pa lehkomlseluo vse proeej zapraviti. Drugo postavo bo predlottl kroetlj-ski minister, katera ima glavnl namen, da le kmetljo ne bodo tako zelo razkosovalo, in da se mijstureji sin postuvuo dolocuje za naslednika kmetije.
To so vesela znamenja in zatrdno upamo, da se bo veiidaile Se kmctijskemu stanu pomagalo.
Veliko potrebe pa bl bilo §e tretje vpra§auje In to je olajsauje kmetijskili posestnikov od ogromnih stroSkov, katere placujejo bolnisnicam za bnlnc slro-maSue obfiinarje. To vpraSanje bo Se silno poatalo, ker pomisliti moramo, da postava svobodne zenitvo bo 5e mnogo vec revezev obCinain provzro6iia.
Na NemSkera uze resne postave dr^avna vlada priprav^a za oaigurenje delalcev. LaSka vlada namerava tudi nekako tako medsebojnc podporno blagaj-uico za delalce toliko kmetijske kolikor obrtnijske ustanoviti, in v to bodo imeli pristopiti vsi delalci, ki bodo primerno sicer nizka vpla&la vsak mesec v-plaCevali. Ob enem bodo inorali vsi javm denarni za-vodi po 3 desetinke od «istega svojega dobifika v to od drzave ustanovljeno blaga'nico dona§ati, kakor bo tudi 2 desetinki distega duhodka od drzavnih poStnih hranilnic ddava tej b'agojnici v korist odloaevala.
Kaj enakega bi moralo ustanoviti se tudi pri nas, ker tudi delalci, posebno bolje pla6ani, bi mo-rali tudi kaj donaiati za svoje oskrbljenje, ko zbolijo ali opeSajo, da ne morejo slu^iti si kruha. Dokler so zdravi iu mladi, zapustijo cel6 domovino in iLCejo si obilnega zaslu2ka v Trstu in v drugih krajih. Takrat pa zivijo veseli, popivajo in se trudijo, da pozcno do ' zadnjega groSa, kar so zasluzili. Ali bi ne bilo ne le pravicuo, ampak tudi modro, da bi se postavno ti ljudje silili k vpia^ievanju male tednine n. pr. 10 kr. na teden? Gotovo bi gospodarji radi odtogn'li take male vsotc in oddajali jih doticnemu iupanstvu, ako bi delalci ne bili toliko poSteni, da bi vplacevali ta njim v korist namenjsna vplafiila.
Deset soldov bi gotovo lehko Se tako malo pla-Lan deklec odrajtoval, in vendarle bi v letu vec sto forintov v to sverho obcina dooivala in iz teh do-hodkov bi se izplacevali bolm'snifiai sti'oSki, ki so u2e skoro neznosni, posebno za nekatere revne obCiuc, iz katerih pa tudi najvec ljudi odhaja v tuje kraje sltt-zit si kruha. Bojim se, da bi mi kdo oeital le eno-stransko skrb za kmetijske posestnike in ne za uboge delalce. Pa takim dajem v premiSljevanje le edino to. Kaj niso dandanes delalci pogostoma prav dobro pla-Cani, da zasluzijo na dan po 1—2 gold.? Koiiko pa pa5 ni kmetov, ki celo zimo stradajo in' skoro celo leto pompiikauje trpijo! .Vsi moramo pomagati si eden d^ugemu, ako hofiemo ds posamezni ne 'propa-dejo, in kdo bipaL tn^ti hotel, da mali kmet.ni silno hudo preoblo^en z vskovrstnimi vpla&li in davki.
Pred 50 leti ni bilo take vredbe potreba, ker delalci so takrat le malo stali, in vladal je le bolj patrijarhalni stan, to je kmet je sicer imel pvcziviti razne delalce, pa v denarji je imel le malo placevati. Dandanes je dragaee, in vse sili vanj, da mora vde-narjih plafievati, vzeti pa pogostoma nima nicesar. Bazmere nujno zahtevajo polajsanja malemu kmetu— posestniku, in vlada, paj le priceto delo trajno nada-« \jujeJfl izyrSi,      y.               V ffGsn. 1,« Povie,
kroJa6 za moSko obleko,
na Travuiku St. 12 v Gorki,
se prelepo zah^aljuje
SLOVBNCEM
za, dosedanje .zaupanje, in se jim enako
toplo priporoca s toLno in poSteno po-
strezbo obile svoje zaloge tudi zanaprej.
Le enkrat
ae ponuja tako dobra priiika, d« m nor* iirrttna ur» za polovic* ease kapiti.
Velika
Bazprodaja.
Po w»j Eropi nastale politicna razmere se tudi iSrice nUo ognole i zato ae je araogo delalcer izselilo, rated casar m ruaijo tudi fabrike. Tak© je i prra naj-laasMiuteja, uranuea, katoro mi zaatopaao, zdaj zaprta i nam porerjena racprodaja njenih izdt-lkor. Tako ime-aorane Washington zepne ure ao najboljJe are na sre-ta, laranredno kraano TzreztfaBe i rezene i po ameri-kanikam testa** aapr»T«eae.                  .   ¦. , .
Tie ore ao na aekunde repaairaae 1 mi dajemo po-roitro xa rsako uro n» 5 let
Za Muz ittowft »waltva I atrefe stlidiostl •• • ten lave* eevexajeiat, e* becewo vaake we, kl nl po v*))i, nazal well i uweejati.   „ .                           • •
lQOO Jtepnin raaiontotr ur, naryejo ae brez kljucX a stalaim zaklopcem, izraaredno tocno na aekunde re-galirane, razen tega po notem nacinu elektrogalrani-iki paalaeeae, * rerilico, modtljonom itd. poprej gld. 83. adaj eat, le po 10 gld. 35 kr. 1000 kraaaib ur na kotro u srebro-nikla, na 15 rubi-nlh, a enajliranin kazalom, za aekunde, kristalnim plosoatim iteklom, poprej gl. 21, zdaj ena le gl. 7.25, vie na aekunde repaairane.
10Q0 ur na rratewo, z izrezanim zaklopcem iz srebro-nikla, kmtainim ploinatim ateklom na 8 rubinih, nttj-natanjcniie . repaairane, z rerizico, medaljonutn i za. netnia etuison, poprej gl. 15, zdaj ena le gld. 5.60. 1000 ur na koto, iz tietega 13 lotnega irebra, po o. k. puncorneai uredu pregledano,. na 15 rubinih, razen te--fa elektricno pozlaiene, najnatanjcnise regulirane. Te. are ao poprej stale 27 gl., zdaj pa afcoje Je gl. 13.40. 1000 Washington reir.ontoir 'zepnih or iz pravega 13 1. teikeg* erebra* pc. c. k. puneornem nredu pregledane. Poroitro se daje, da so najtocni&e.na aekunde repasi-ran.t, notranja- sestara je .iz nikla i teh we ni treba.nl-koli popnirljari. Taka.ura je Teljala poprej gld. 35, zdaj pa se dobi7a za nererjetno ceno 16 gl. Razen te-ge so dobira zuro rred zaitonj rerizica, medaljon, e-.tui ia.zaneta i kljui. . 1000 prarih zl&tih or za gotp^, na 10 rubinih, prej 40 gld., zdaj 20 gld.
lOOO remontoir nr iz pravega zlata zagospode ali go-¦ apj, prej 100 gL, zdaj 40 gld.
650 ur z« zid z. .najlepsjm eaajliranim okrirom in bit-. . Bin kladiYom, poprrj 6 gL 75 kr., 650 ur budilnic % ndarcem,  ki prar dobro tolCe, naj-natanj^BiSe regulirane, tudi pripravne za'mizne pinace;' •oprej 12 gld^ zdaj Ie 4 gld. 80 kr,
7 2 nikalom.T najlepie izdelanej visokej goti§kej ,____jki, navijajo se vsacih 8 dni, najtocniSe na Las regulirane, izTjnredno lepe i krasne. — Ker ima taka ara ie po 10 letih drojno vrednost, ne imela bi ae t Bobenej hisi pogresati, posebno ker je taka res krasota aobi. Take ure so poprej reljale po 35 gld., zda^ pa - iz'emno le 15' gld.. 75 kr. Keltr at aaroc«Wa are 2 nikaloav, trtba je prlieztti za-
^'
' Napis:
Razprodaja ur urarriice ^li. !F^oiiiiiie
Wlet, RetaMtnaiimstratse 9, (tkrterre.
St. 417.
Nazuanja se,  da zapravljivec Franc Sveti-m iz Sebrelja §t. 75  je pod skrbstvo   dej-n, ter da ma je Janez Hvala kot skrbnik odlo^cn. Cirkuo, 17. marca 1882.
Bergerjevo medieissko
M1L0 IZ SMOLK (TUEERSE1FE)
Pripoiofieuo po medk*. strokovojakih, rabi se sko-ro v vsch cvropskih driavah s sijftjuim vspehom pfoti
v^akovrstni necistosti ja polti, aosebao piuti krouitaim in !uskii:astim lisajera, hra-siam, nalczljivim hi as tarn, pteti rudedemu uosu. oze-bljirai, potenju nog, pibljaju na glavi in bradi. — Berherjevo milo iz imole ima 400/0 smole \i leia, iu se bistvcno nizIoCuje od v*eh dragih smol, ki m prodajajo. Da se prekanjanjii izogne§, zaittevaj doloCoo Bergerjevo niilo iz smole in glej na znani zavitek. V dolgih in hudih poltniii boleznili rabi se z vspchom na niestit miia iz smole Bergerjevo med smolnato-iveplenoinilo;kdorbi hotel imeti raj§i to, naj zahtevo edino Bergerjevo smolnato zvepleno milo, ker znnauja ponarejanja so brexv.->pesin izdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstraojenje ue-distostij na polti, zoper hsusto na [toiti in glavi otrok, kakor kot nenrekosljivo kosraet^ko milo za vmivanje in kopanje z* viiikdanje rabo rabi:
ki ima 35% glicerine in je fino perftimano.
Cina it kosud mks rati 35 h i hm ml.
Glavni razpoSiljavee: lekaruar O. Jlell v Opavui Glavna zaloga za Gorieo pri gg. lekaroarj. F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni.
VEUKA GOSTILNICA
„0GRSKIP'' IROM"
v Gorici (via Giardino)
v najlepši in obljudjeni ulici, Mizo glav- | nega poštnega in brzojavnega urada, bil-zo gledišča in mestnega vrta ima popolnoma novo fino upravo, izvrstno kuhinjo in pijače po nizki ceni.
Za točno in odlično postrežbo skrbi za obilno obiskovanje proseč
Ž vsim spoštovanjem udani
FRANC KRAMEIISCHITZ veliki gostilničar.
Pattisdn-ova vata za protin
najboIjSI lek zoper
protla la revmailzeBi
Tsakotese vrste, kakor: bole5ine ˇ bbrazu, prsih, vratu in zo-beh, protin t glavi rokah innogah, trganje po udih, bolest v hrbtu in ledijah.
V zavitkih po 70 kr., pyloric* 40 kr. G.   Cristofoletti,. lekarnica pri crnem medvedu t Gorici na Tramiku pri Skofiii
""'." Proil napenjanju, 4e 1 b &6Hi kis 1 in i nemorojidom,
tele^iemu zabasanju,
jetrni in iolcni boledini, neiisH krvi,
krvnemu ivatokn,
"y       proti glari fn prsini. Po apeeijalnem
zdravniSkeip. predpisu
, .narejeno.;
Glavnideli:
Ekstrakti. iz Svicarskih medicinalnih zebSfi.
Korlatneje In ceneje
kot vse
kisle   yode,
Lehno topece.
Babljivo za bolnike vsake starostr.
Absolutno neSkodljivo.
Prospekti, ki med drugim obsezajo tudi mnoge aodbe iz strokornjaSkih kro-gor a rpIirA in neskodyirostii «e dobija T doli naznanjenih leka'raah zastonj.   Iz-recno naj se zahterajo lekarnarja Rihnrd Brandt-a svicareke kugljice, ki ae dobijo le v kositrenih  dozah,   a 50 kug^icaki a m. 1.-- in t manjsih dozah po 15 kugljic k 30 pf.  Vsa'ka Skatljica prarih Svicarskih. kuglic mora imeti gornji etiket, bell Svicarski kriz na rudeJSent dna predstarljajoS in podpis izdeloratelja. V Gorieij lekarnik J. CRISTOFOLETTI.
\a znanje!
Pofastim se p. n. obSinstvu ponizno na-znaniti, da sem prevzel na svoje ime gostijnico v Tolmiuu h. st. 117 ter zagotovim, da bom obiskovalce z najboljsimi pijacami in jedili po-strezaval.
Imam tudi primerne prostore za prenofiiSfie in poleg gostilne prav prijeten prostor za krat-kocaSenje na prostem hladnem zraku.
V Tolmino, 22. marca 1882.
Janez Monfreda.
dudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priproSto in nararno zdavilo je prara dobrodejna pomoc in ni treba mnogih bosedi, da m dokaze njihova Ludo-ritft moL Co se ie rabijo nekoliko dni, olajSajo in prezenejo prar kmalu najtrdOvratniSo ielodfine bolesti. Prar hvt«tno v-strezajo zopcr hemorojde, proti bolezniui na Jetrlh in na Vft-¦kl, proti cVeresoiro bolezuim in proti glistam, pri zenskih mcseinih nadle^nostih, zoper beli tok, bozjast, zoper srcopok ter diotijo pokvarjeno kri. Ono ne pregnnjajo somo omeajenih bolezhi, ampak nan obvarujejo tudi prod rsako boloznijo.
Prodajejo se r rseh glavnih lekarnienh na aretn; za narofibe in poSil^atvo pa edino r lekarnici Cristofoletti V Gorici, y TiBtu r lekarni C. Zanetti in G. B. Bovii. in r lekarni Alia Madonna   v Korminu.
Ena Bteklenica stane 30 norcer.
VMnlh in                           *5
spekulaeijskih        <
popirjer nakup r rseh kombinaoijah         k
pro§te spekulaclje* konsorclj in     k
prewlj                             K
izrriuje pripoznano reelno in diskretno po ori*     i-
ginalnih kursib na                             si
dunajski borsi               8
za Aratro-Ogrnko jedino morodiijna banka ,Loithau      J
(Halmai), Wien, Sohottonring 15. Htrokovnjaika, na*     C
gta in skuiona  informaclja, tologr, avki, na pm-   '^
kusnjo §terilko fin»nc. in sreckanjskoga liHta ^Loi-  # C
tha", kakor bogato broSuro (rse ovrop. Hreckanjske  ' J
nafrte, pojasnilo za rloge in spekulacijo in spokula-      J
cijske popirje i. t. d. franco in gratis.                             *5
Pri Seitz-u v Gorici je po ztiilani ceni — 1 gold. 30 kr. — na prodaj:
VELIKI TEDEN
in                                     '¦'   '-'
Velika Noc;
spisal prof. Andr. Marusid. Poailja se  knjiga tudi po  posti  na  povzotje. Xdor pa denar u2e z naroCitom vred po§lje^ naj pridene se 10 kr. za vozni list.
Nam je do§el ta-le dopis od 2upan8tva iz Kanala:
Cestita gospa JoMa Folie rojena Kohar v Kanalu, MvajoCa sedaj v Trstu je z dopisom od dne 20. januarija t. 1. §t. 48 prostovoljno da-rovala ob5ini kanalski 5 obligacij po 100 gld. vrednosti od kterih se imajo le obresti med uboge in sicer:
Za katastraino ob5ino Kanal 3 '»           n              n     Morsko 1
n          n              n     Bodrez-Loga 1
razdeliti.
V priznavanje tega je staresinstvo v syoji seji dne 1. marca t. 1. se enoglasno njej in njeni druziui z zivio-klici zahvalilo.
"Vozni list! za
Ima jih
A. REIF, Wien, L, Kolowratring 9.
K. k. cone. Haupt-Aflentur. Proipecte gratis.
W4atJ^-'b--6^iii^                                                                                     tiskarna8 ˇ aorici.