59. &fev. Poštniiia plačana v gotovini. Oelje, petek 25. maja L828. Leto X. tzhuja v poncte'jck, srcdo in petek. Stane mesečno Din 7' — za inozcmstvo Din 20'—. Posam6T..ia äteviika I Bin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredniätvo In upravništvo i Celje Strossmayerjeya ullca 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo, OgQaai.po tariffu. Telefon Int. Stev. 65. Nace Založnik: K otvoritvi celjske vajeniške razstave. ' V prvih povojnih letih sino prirejali v Sloveniji v večjeni obsegu raizstave obrtniških in industrijskih izdelkov: poleg velesejirikske v Ljubljani tri obrt- ne razstarve v Mariboru, eno v Gelju. Ta pojav je bil — rekel bi — naraven, posledica novega položaja naše pokra- jine, katera je v prejšnjih raiz-merah imelu >:a nabavio potrebščin in oddajo produktov svoj trg na Buna>ju in v Trstu, pa je po asvcboddtvi usmorila svojo trgovinsko politiko na Balkan. s katerirn je imela iz prejsnje dobe le neznatne trgovinske stike. Vsi smo ta- krat cutili nujno potrebo, da pokažemo predv.sem južnejširn pokrajinam naše d'rzave in koncno tudi sarnim sebi /.maznosti domače produkcije po iz- ranžiranjiu nekaterih tujih j)odjotij, katere je odnesel prevra.tni vihar. — Obrtništvo kakcr indus>trijo smo pri teth razstavaJi videli pridno in pažrtvo- valno na dein. Kor pa to delo v odlo- čujoeih gospodarskih krogih ni našlo /aidostno.ua odiziva in j;e v večini slu- čajev izostal pričakovani materijelni dobiček, v nasi fmanöni politiki pa je rodil'o ravno nasproten ofekt. jo obrt- nistvo seveda izgubilo svoj prejšnji in- terns na raakazovanju svojih zinož- nosti in se postavilo v zatišie. Zato pa posveča abrtništvo tern vee- jo pazornast vzgoji svojega naraščaja, V tern pogledu se kaže v zadnjih letih z-naton preobrat. Ne samio v mestih. tudi v podeželskih strokovnih or gam-. za<;ijah se pojavlja prav odločna voljia, / rigoroznim postopamjem pri spre- jemanju vajencev ovirati prevelik do- tok na.rasčaja v 'obrte in povsem one- inogočiti dostop asebaim. katere po svo- jih telesnih in duševnih zmožnostih niso sposobne za ))oklicno abratovamjo. Predpisi glede gotove solnke prodiz- obru.z;be, amejevanjip sprejemanja do gotove starastne dobe, uyajaiije ¦ocenjc- valnih kornisij za vajenoe, podaljšamje Qcne dobe do najivišje poksta.A*no do- pustne izmere, izdalnojše ])ospeseva- ii'je obrtnega nadaljcvalnega solptva za \-aJ0Tice, prirejamje poučnih točajev z,a pomoonike, vse to kaže na odloeno strwii'lljenjie obrtnistva, da si' vzgaji kvalitaitivno prvovrsten naražcaj, ki bo str-okavno mogel uspešno konkuri- rati z inozenustvom in se primerno uTOljaviti v doniači držaivi, bo pa tudi po svoji šolski in druzabni naobrazhi povečal ugled o,brtniškega stanu vabce. Enakemu smotru sluzijo tudi tafcozva- ne vajeniške raizstave. Medtem ko služijo obrtne razstav-e žo j)o svojem bistvoi eisto. propagand- "ini in niaiterijdniin svrhaan, nianjka ta karakteristika pri razsta.vah vajjeni- ^kih izdelkov popolnoma. Slecinje za- sledujejo izključno vizgojeivalne name- ne. Yaijeniske rar/,sta\e so svojovrsten sport, v kafterein teknuujiejo med d'obri- mi vajenci najboljši, no za dobiček, •'I'lii'pak za oast. Na ta način se v nila;- dom človeku vzbuja lj'ubezen do pokli- L-a, ])onas na lastno znamje in saimoza- vest, same lastnosti, ki so potrebne za ugoden razvoj obrtniistva, ki si jih zal •ogromma večina damašnjih sairno- stojinih obrtnikov ni imela prilike pri- iMistiti v zado-stni meri. Vajeniške raa- stave so za narašeaj izredno koristne tudi zaradi tega, ker se posaim^eznik iz i'a.zs(.a'vljenili pred'metov ))riuci novih. ojjl'ik, lažjili nacinov izdelovanja in se tako dovršuje v izotbraizbi; so pa tudi priljubljeme nued samastojfnim obrtni- štvom, kaitero na izloz^nih izdelkih vi- di us]) ehe svojega del a v -organ izaci- jah. in med prebivalistvonn vobče, ki na raizstavi laihko kontrolira napredo- vainje svoje miladine v izbranih pokli- cih. Seveda so te razstave tern popolnej- še in boljše, za cim večjii okoliš se pri- redijo. Misel, da bi se v Gelju prire- jale vajeniske raizstave za celo SloYe>- nijo, ni nova in se tudi letos še mi da- la uresničiti v celiem obsegu. Že takoj po znajii obrtni razsta^vi leta 1922., ki je bila — ne najipopolnejša — pač' p-t .endvanino lena naijlleqjsih dosedanjih obrtniških prireditev v naši državi, je ObcesloveiiLsko obrtno društvo raizmo- trivalo vprašamje perijodičnega pri- rejanja vajmiških raizstaiv v GeJijiu. Ka- kor pa so se mnoge druge le])e in dobre misli, ki so se porodlle v Gelju, potem skušale izvajati da-ugje, tako so si tudi to idetfo prilaisii-te.' dru^a mesta?- cČerou pa,?«_ je vprašal Holmes raz- burjen, ko je videl, da. mu 110 preoBt.L1-a niče&ar drugega. Kakor da ga ne bi slišal, je nadalje- val Lupin: »Dovolili mi baste tudi, da v^m pO- sodim ta-le kožuh. Vozili bom,o pač no- j koliko liitrejše . . . lahko bi vas zoblo ¦ ¦ . Tudi z jedjo seni preskrbljen. Mor- da bi poiedli nekaj sandwichev . . . ? ^0^ no, kar vzemite . . . Mo ve, kdaj ln kje bo.ste šele koisili?« ^tirie potniki v vočjem avtomobilu so 1Zst(>Pili. Eden izmed njih se jo pri- i bližal Holimesu. Ko je odložil zelene avtomiobilske naočnike, je spoznal An- glež v njorn gospoda v suknji. ki ga j-e imel priliko že veckrat videti. Lupin se je obrnil k njemu in mu rekel: »Vi boste peljalii avtomobil nazaj k šoferju, ki md ga j:e posodil. On čaka pri prvi gastilni na desni strani ulice Logo.nd.ro. Izročili niu boste drugi ob- rok najomnine, tisoč frankov. Toda cakajte . . . skoraj bi bil pozabil: po- sodite gos'podu Holmesu svoje naoč- nike.« Arsene Lupin se je še nekaj trenut- kov pogovarjail z gospodično "Destango, nato hitro skočili v avtomobil in ga spustil v tek. Holmes je sedel poles njega, a za njiim eden izmed Lupino- vih pajdasev. T.upin ni pretiraval, ko je rekel, da. bo vozil hitro, Avtomobil j^ drvel z blaizno naiglico. Ol)zorje se je bližalo., kakor da ga vle- öojo ta.jne sile v bližino in zopet izgi- njalo, kakor v prepad, v katerega je strinogliavilo toliko drugih stvari, dre- ves, his, ravnin in gozdov z bobnečim glasom hud'ournikov, ki se vale v glo- bino. HoLmies in Lupin nista spregovorila iwd seboj niti besedice. Nad glavama Jinia je šumelo listje topolov v ritmu onakili i)resledkov med drovesi. Mesta so se pojavljala in izginjala. Nantes, Vernon, GaiLon. Nenadama so se zna- šli na obreijiu Seine. Ob kratfcem po- molu je bila usidrana priproista, a trdno zgrajena jahta, Iz obeli njenih dimnikov se je valil gost, era dim, ki se je lieno dvigal prati oblakam. Avtomobil se je ustavil. V dobrih dveh urah so prevazili več kaikor štiri- deset milj*. * * * Mož v modri suknjd. s čepico, obrol>- ljeno z zlatimi trakovi, se je približal in jih pozd.ra.vil. »Dobro, kapitan!« je vzkliknil Lu- pin. »Ali ste dobili brzojavkoi?« »Dobü sem jo.« »AM je »Lastovicai« pripravl'jiena?« »Laistovica« je pri pravi jena!« »Prosil bi, gospod Holmes . . .« Anglež so je ozrl okoli se/be. Zapazil jo ko])ico ljudi na terasi ka.varne, ki se je nahajala bWzu, drugo skupino zopet v nei)osredni bližini in je so nekaij ča^- sa oinaho^al. Uvidel jia je, da ni nikjer eloveka, ki bi mu pomagal, pa tudi to, da bi ga ti ljudje z labkoto, še predno bi prišla, pam.oč, zgrabili in spravili na krov jahte ter ga vi'gli v njene notra- nje prostore. Radi tega se ni upiral. Korakal je počasi za Lupin.om preko poveljniškega mostička in stopil v ka- pitanovo kabino. * milja = morska miljia1 = ca 1 ^ km. 1 Kapilanoi\r:a kabina jie biUa preicej prostorna in čista. Zadnji žarki zaha- jajočega solnca so se upirali v sveže prebarvane tapete in bakreni okovi so 6e kaT svetili v njih. Lupin je zaprl \Tata in rekel brez- obzirno, sk'oraj osorno, Holniesu: »Kni že veiste?« »Vsol« »Vse? Izražajte se tocnejse!« V njegovem tonu ni bilo več tiste ironione vljudnosti, s katero je obicajl- no govoril z Angležem. To je bil zapa- vedujoci glas gospodarja, ki je navajen ukaizovatij in ki zaihteva, da se miu kla.1- nja ves svet, tudi Sherlock Holmes. Merila sta se s sovražnimi pogledi, kakor dva odkrita smrtna sovraznika. Lupin je prokinil mučni molk in rekel nekoliko nervozno: »Pono\Tno, gospod Holmes, sta se ze križali moja in vaša pot. Ne ljubi se mi več tratiti ca.sa s tern, da se moram ogibati pasti, ki mi jih nastavljate: Opozarjam vas na to, da je moje posto- panjo proti vaim odvisno od tega, ka- le o boste sedaj odgovarjali. Kaj veste?« »Vse!« Arsene. Lupin ga je pogledal, ne da bi bil izgubil duševno ravnovesje, in rekel s ])resekanim glasoni: »Povedal vain bom., kaj veste. Vi veste, da sem pod imenom Maxime Bermond zgra- ddl, ozir. obnovil 15 poslopij.« (Dalje.) Strau 2. »WüVA i) ü B A* V,*-v SQ kulturnern, gospodarskem in admini- strativnem polju. Dali srno vse to Beo- gradu v naivnem strahu, da tie bomo mogli vsega tega iz sredstev naše ožje domovine vzdrževati ¦ . in pa, da srno iskreni, v cistern jugoslovanskem nav- dušenju, ker smo gledali pred seboj velik cilj enotno upravljane, kulturno in gospodarsko napredujoče Jugoslavije. No — današnja bilanca nam pravi : njih nismo v njihovem primitivizmu osrečili, nas smo pa ponesrečili. In dalje: prihajal je davek za dav- kom, taksa za takso, vse še garnirano s prijetnimi konstatacijami, da se dober del teh težko plačanih državnih daja- tev porabi za koruptivne namene. V Beogradu so rastle iz tal palace — pri nas pa so bili ljudje po mestih in celo po malih gnjezdih brez strehe. Videli smo tudi v državni politiki glede čisto osebnih državnih vprašanj tolik nepo tizem, da smo tu in tarn dvomili, je-li bode mogoče našim sinovom doseči v upravi ista mesta, ki so nam bila zaprta tudi pod Dunajem. Videli srno, da se vpeljuje pri nas politično isti sistem kot ga imajo na Francoskem in v Ameriki : z vsakokratnim režimom pade v vodo vse, kar je prejšnji ko- maj price! graditi, kar je bil dostikrat čisto dober njegov namen, da ne go- vorimo o osebnih spremembah. Pričela je gonja proti «nasprotnim» uradnikom, celo proti «nasproir.irn» vodjem mahh in krajevnih samouprav. S politizi- ranjem državnega upravnega aparata je rastlo število državnih uslužbencev. Na to, da kapitalno in produkcijsko revna kmečka država ne more prenesti milijonske armade državnih nameščen- cev, nikdo ni mislil. Država si ne zna pomagati drugaČe kakor da jih — slabo plača in s tem redi že itak visoko št«1- vilo nezadovoljnih, gmotno slabo sto- ječih in s tem tudi demoraliziranih Ijudi. To se vidi na ogromni korupcji urad- ništva na jugu — in tudi pri .nas so žalibože vedno pogostejši glasovi ci- nikov, ki pravijo, da če smo izjedna- čeni, zakaj bi ne bili tudi pri tem? In pri tem, kar je morda najhujše, doživljamo nepoštenosti in zahrbtnosti v vrhovni reprezentaciji našega naroda, v Narodni skupščini. Način, kako se vsiljujejo in tihotapijo v naše zakone določbe, ki so docela enostranske, na- menoma dvoumno stiiizirane, je za nas neumljiv. Vzgledov nam skoro ni treba naStevati. Saj so tu davki, takse, in- validski zakon, razni pravilniki in iz- vršilna navodila: tu tako, tarn dmgače. Tu lovijo eksekutorji zadnjega svinjeta iz kmetskega hleva, tarn konstatira pomočnik finančnega ministra v ftnanč- nem odboru Narodne skupščine, da se sedaj v Beo^radu bolje plačujejo d?wki. Dejstva, da dolguje Beograd sam na davkih tričetrt rniljarde, nikdo ni za- nikal. In zadnja konstatacija glede davka na poslovni promet . . . Teh stvari je toliko, da jih vidi vsak' naš Človek. Zato je zavladalo gioboko ne- zadovoljstvo. Naj se sestanejo politiki, naj se sestanejo uradniki, obrtnik', t.r- govci ali industrijci : povsod ista pesem. Ista pesem v rodbinah, pri gostilniških mizah, na železnicah, povsod. Ne \z- veneva ta pesem v kaki državi na- sproten ali sovražen odpor: ona za- hteva samo red, enakopravnost, pozi- tivno delo! Ako more k temu pripo- moči revizija ustave, naj se ustvari ! Ako more k temu prispevati padec režima: naj pade 1 Nič drugega ni glavno, ko konečni prehod k poziti- vizmu, k drugemu pravičnemu sistemu uprave ! Zato je postalo «prečanstvo» pras oro žjem v roki braniti svojo domovino proti zunanjim sovrafcnikom, tako ener- gični in hrabn bochmo tudi proti samo opašnim elementom, ki samo /bog lastm- koristi ne marajo redn v naši domovini! Pokrajinski sokolski zlet v SkopSju. Jugoslovenskr Sokolski Saivez prire- di na Vidovdan 28. junija 1928 v car- skem Sko"i)lju veliki miamifestaicijski zlet. Dosedaj je že prijaivljenih nad 15.000 udeležencev. Ta /Jet bo prava .slika sokolske moči in lepa. mirod. slo- vesnost — slavnost, ki je dosedaj Skop- lje še ni videlo. Skoplje je največje nuesto niaše Juž- ne Srbije. Šteje 80.000 prebivalcev in je kulturno, ekonomsko in vojoško sre- disče našoga zgodovimskega j.uga. Skoplje je bilo prestolica Raške, oziro- ma srednjeveške srbske države. Na Ve- likonoč Iota 1346 je bil v Skovplju kro- nan Dušan Silni. Tri leta na to je ia- d'al I. del svojega xakona, ki je poznan v zgodovini kot Dušanov zakonik. — Skoplje imia daneis moško in žensko giranazijo, trgovsko akadomijo, veliko število ljudskili sol in filozofski faikul- tct. Skoplje je sedez konuasiidanta. 4. a,r- niije. Veliki župain skopljske oblaisti je danes bivši poivdijnik nasega celjskega polka genera] Jovan Naumovic. Skop- lje .se deli na dva dela;: na evropski del mesta in na turški del mesta, na de»- ni in na levi obali Vardarja. Cez Var- j dar vodij'o trije nnosti: žeLezni, Duša- ! nov in le.soni most, ined no.vim imipo- . zantnim Oficirskim domiom iJi novirn | glcdalisöemj. Na griču izza ffledališča j je stari grad carja Dusaiia (1331 do i 1355). Blizu grada ie lopa zgodovin- | «ka eerkev Sv. Spasa iz časa vla'dar- jev Nemianjicev z znaanenitimi rozba- rijami ikonastasa. Sokolski Sav'tiz, posebno pa župa Skoplje s starostom polkovnikoim Živ- kovičein na čelu dela že niekaj inosec^v na pripraivah za ta. zlet. Na zl'etu bodo ! tudi Čelioslovaki, Polijaki, Lužički Srbi in Rusi casino zastopand. Ta zlet bo pravi pohod Sokolov v Južno Srbijo. V,saka Sokolska župa bo prišla nekag dni pred Vidovini dnein v Juzno' Srbijio, da spozna razmere v teh krajih, ra/rasere, ki se skoraj, ved- no predstavljajo neresnično. Župa Kranj gre v Veles, Ljubljana v Pri- zren, Mari bor v Olirid, Novoniesto v GnjiiLaine in Gelje v Vučitrn. V&a-ka žu- pa bo priredila. v nuestu, kaimiar bo pri- šla, sokolsko akadeinijo s petjem in de- klaimaicijiiiini. Vsi Sokoli pridejo na predvei'er Vidiovega dine z »d'oanacini« v Skoplje. Pohod sokolov v Skoplje bo ob isti uri s Kumanovske. Tetovske in Veleske stratni. Takoj po prihodu se bo obdržalo veliko zborovanje, na kateroni bo približno 15.000 sokolov. Zvecer da- jie skopska sokolska župa »Kraljevič Marko« akadomijo \ SokoLskem domu. Na tej akademiji bo nastopila tudi ani- sterdainiiska oliinpijska vr&ta. Glavne slavnosti bodo na sam Vidov dan. Ta dan bo naistopillo več tisoč So- kolov teloviadcev, vojakov. knietov in dijakov. Tudi Celii in Cehin.ie bodo te- lovadilc. Isti dan slaivi Sa\ez svojo 20-letni- co, zaito bo Sokolski Savez tega due imel slo^:'e^no plenarno sejo. Prvi dan po zlotu se odpeljejo vm Sokoli udele- ženci zleta na Kosovo, kjor bo prireje- na velika na^ijonaJna skvnost. Sokoli se bodo pokloiirili kosovskim iunakom, ki so padli na Vidlov dan 28. junija 1389 v boüai s Turki. Za to slovesnost se pripravljajo so- koli po celi državi z veliko vnemo. 2e sedaj se prirejajo po naši veliki d'rzavi veöeri »Južne Srbije«. Na teh sestan- kih se gov'ori o zgodovini, geograifiji in raizniiorah Južne Srbije. Jugoslovenski Sokolski Savez je sklenil, da se morej.o udeležiti Sokol- skega zkta v Skoplju samo Sokoli, ki poznajo preteklas-t, zemljepis in raz- mere teh kraijev. Upa se, da bodo Slovenci na tem zletu v lepem številu zaistopaini. JMtg^gs'fcjn.A la^miOLO d3r>Ltasii.ili:e! Petotc 25., sobota 2G. im nedclja 27- (Etinkošti) maj » Zena, predaj se! Nepopisno lepa ljubavna drarna iz ruskega ziv'jenia |i|^m Mnviihin znan iz ve'e" v 8 dejanjih. V glavni vlogi Ijubljenec kinopublike IwQll rlUfcUIlllIy filmov »Cesarjev sei Mihajlo Strogov« in »Casanova«. lzredna senzacija! Binkoötai pond«ljek 28.p torek 2ä. in srectn 30. maja Žena brez imena Ogromna pustolovska senzacija. - Originalni posnetki iz Evrope, Amerike, Azije in Afrike. Ber9i«i«rki velrfilm I Predstave: ob delavnlkih ob pol 9.; o binkoštnih praznikih ob pol 3., 4., 6. in pol 9. uri zvečer. V petek 25. ob pol 9. zvečer, na binkoštno nedeljo ob 4. in na binkoštnl pondeljek ob 4. uri popoldne svlra prvovrsten orSceslerl Domače vesti. Obrtna vajeniška razstava v vaehgornjUt prostorih Narodneyn dotna. PROGRAM: 1. V nedeljo, d.ne 27. maja ob 9. uri dopoldne slaivnoustna otvoritev. 2. V nedeljo popoldne ob pol 2. uri banket v Geljskem doniu. 3. V nedeljo zvečer ob 8. uri družabni večer v Narodnem domu. 4. V pondeljek ob 3. uri popoldm? zar- baiVini sestamek in raadelitev diploin in naigrad v Gozdüii restavraciji. llaizstavia bo za poset občinstva otvorjona v nedeljto od 9. do 12.. in od 14. do 17. ure, v poindeljek od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Pri baiiketu, družabiiem večeru in zabavnem sostaiiku sodeLuje orkester Gelj.skega godbencga drustva. Vstopnina na raizstavo za osebo 5 Din, za vajence 2 Din. Vajenri i'az- stavljalci so vistopnine protsti. Družabni veicer in zabavni ses.tanek vstopnine prosti. d Zlet celjske sokolske župe so vrsi 24. junija t. 1. v Šostanju. Zlet je ob- veezn za vsa v župi včLanjena društva. Na jiredvieoer se vrši istotain župna \ odborova seja. Spored se še pravočas- | no obj-avri. i d Is zelezniüke sluzbe. lnž. Giril Pe- tržela, šef progovne sekcije v Celjtu, je inienovan za šefa progovne sekcije v Jvjubljaiii. Na njegovo nuesto pride inž. ()sv.ald iz Ptuja. d Udruženje rezervnili oficirjev in ratnikov, Sekcija Celje, prija.zno vabi svoje člane na pukovsko sla^iniost 39. p. puka,, ki se vrši v pondeljök 28. t. in. ob 10. uri na gla^iji. d Popravite pot mi Stari grad! Pot na Stari grad, zlasti oni del, ki pel je po gozdu nad SkaJ.no kletjo, je v na- vavnost obupnoni stanju. Če si že mi- sliino, da, je za nais doimače vse dobro, bi se pa morali sraim/ova.ti pred tujci. ki jäh prih-aja sedaj veliko na to divno razgledno tocko. Te dni so šli na grad otroci z neke okoliške sole in so po razriti polzki poti kar po vrsti padali. Enkrait poziini je bilo govora o tern, da bode to pot popra.vilo Olopševalno dru- st \-o. Bilo bi to od njega več ko hvale- vredno. Dolžnost pa ima to pot pojira- viti okoliska občina, kar bi storila tem laižje, ker so pripravLjuni pomagati po- sestniki na Starom gradiu s kamenjem in delom. Za vzdrževanje cele poti in tudi razvalin pa bi bilo potrebno po- birati ma graidu kako vstopnino. d Letalski dan v Celju. Aeroklub »Naša krila« v Gelju priredi v nedo- ljo, dne 12. avgusta velik letalski dan, pri katereni bodo ined drugim sodelo- viala tudi vojaska in civilna letala W, Zaigreba in Ljubl'jane. d Tat v memmski soli. V četrtek, dne 24. t. m. ob 18. se je vtihiotapil v poslopje meščanske sole v GeLju 15- letni Karl Lubej in aplezal. na hodniku v pritličju preko lesene ograje v zn- klenjeno uto, v kateri je bil shranjen dezmik, obleka, demant za brusenje stekla, svincniki in drugi solßki pred- meti. Lubej je imel že pripraivljeji dež- nik, da ga odnese, in je ravno brskal po drugih stvareh., ko ga je zasacil Boliski sluga g. Butinar. Odvedel je ta- ko j i'anta na stražnico, kjer je niladi dtoligoprstnež priznal svoje dejanje. Lubej pravi, da, ga je k tatvini napeljal ac-ki okrog 20 let stari fa at z imenom Janez, ki mu je dal vnaprej 2 Din in mu obljubil še 2 J)in, če mu prinese ukradene stvari v bližino gostilne Ka- štomaj na Bežigradlu, kjer ga bo pok čakal. Dotieni fant je nedavno ukradeL nekeniu posestniku v Podobju pri Poljcanah, pri katerem je bil uslužben, več oblek in »samokres; saiaij se klati po celjski okolici in krade. Lubej je te>- mu faaitu očividno enaikovreden, say ima tudi že več taitvin na vesti. Pred 14 dnevi je ukradel iz stanovanja Šte- fana Gregorca v Gaberju srebr.no tula- uro, vredno 150 Din in žepno ogledalo. Ukradeno uro jo nato v Gelju zaiine- njal nt'kemiu Bosamcu, ki prodiaja sla- doled, ki je sedaj izročil uro policiji. d Bonbončkov dan marljive celjske že.nske podružmce GMD v nedeljo 20. majnika je vrgel člstega dobička 1.243 dliiarjev 20 ])ar. Pažrtvovalnim da~ niani prisrcna Ztihvalal d Regtdacija Savin je. Kakor izve- ino, .se naimerava priced z regulacij- skimi deli mlod oberrua železniskiimi niostoimi in pri izlivu Voglajne. Toza- devni načrti so v Beogradu že od'obre- ni in se vrsi a- kratkem vodopravna kotnisija. Želeti je, da bi se 'čimipreje prieelo z delom radi stvari same, pa ludi radi vladajoče brey.poselnosti. Ker je najbrže pričakovati neugodine leti- ne, bodo ljudje zelo veseli, čo se jim. bo nudila možnost zaslužka.. d lr trgovski register ste vpisami tvrdki Aloj'z Mawtnak, trgovina s kolo- nijailnim, jnešiuiini bla^oni in dezelni- nii |)rideliki v Cel.ju in O. Joseik, mizar- stvo ter trgovina s pohištvom v Gelju. d Smrtni slučaji. V.čeraj je urnrl na Bregu ])ri Gelju 43-letni čevljarski mojster Franc Schlosser. — V j.avni bolnici sta včeraij unirlia 70-letni dni- nar ÄLojz Kovačič iz Drenskega rebra in 41-letni posesitnik Anton Marolt iz Podvrha pri Braslovčah. d Sokolsko drustvo v Celju poziva svoje člane, da se udeležijo v ponde- ljek 28. t. int. ob 10. uri pukovske sla.ve 39. pp. na glaziji Zbirališče pol ure prej v Na r odm em domu. Sla%'rnostni kroj! d Gasilno drustvo v Celju. Tedensko sluzbo ima od nedeljie, drae 27. t. m. do siobote, due 2. junija 1. vod pod poA^elj1- stvoin g. Emerika Berne. d Nočno lckamiško sluzbo ima od sobote, dmo 20. t. m. do potka, dn« 1. junija lekaima »Pri orlu« na Glaivnom trgu. d Izgube in najdhe v Celju. Izgub- ljeno: 1(X) Din, zavitih v pajpir. Naj- deno: 20 Din. d Sv. Jurij ob J. ž. Na Katmenu je unirla posestnica Mafrija UmgaT v sta- rosti 78 let. d Znizfinje obrestne mere. PredVče- rajšnjim se je vršila v Ljul)ljani seja denarnih zavodlov, na ka.teri se je skle- nilo znižati obrestno mero zii vezane vlo^e ma f>H%; m. nevezame vloge ostane obrestna mera 5%. Lepo bi bilo, w bi denarni aaivodi znizali onkrat tu- di obrestno mero za kredit. BoHs la. AloSki čcvlji Din 1821- Moški polčcvlji , 1*9- 2enski čevlji , 182-- 2«iiski polCevljl „ Ift9-- Otročji 31-35 . 110-- OtroCjl 2C-J0 . 75-- Otrofji 22-25 . 56"- DHinski Sevro . 185- Damskl v barv. » 1981- Damski luk „ 199'- Moskiizkravine „ 154- Moftkil/. tuldlne „ 1G3-- Kupite takoi, dokler so Se tiizke ceni' In ocjlcjte si izložbo tcr ogromno zalogo v veletryovlnl R. STERWECKI, CELJE. oiev. !>9. »NOVA D 0 B A« Btran S. d Iz Sniarja pri Jelkih. Za novega gerenta šmarskega okrajnega za«topa je iinenowiu obi. posl Ivan. Turk. d i'nirl je v Ljubljani sUtrosta .Jugo- slovanske ga.siliske zveze upok. inaigi- slrutni ravnatelj g. Pram Barle, d V'/ämw. č« 7Jofwe /isfe se v prametu jned Jugoslavijo in Geboslovaško boj- da v poletnib meseicih odpra.vi. KexLaj to prične in neha, se ni znano. Lahko, da bo oslalo sannto pri — dobri volji. d Akademska wladina v Ljubljani je sklicala za d-anes zvecer v dvora.no botelu »Union« protestno zborovanje proti zaitii'juiju Hrvwtov in Slowneev v I'taliji. d Memla ho sedaj tepo vrenie, ker z,ačenjaj>o pnh.aja.ti iz Beograda niini- sitri, naced'iiiki, iinspektorji, d'irektorji, da si ogledtijo to in ono. Taki uradni ogledi so zat'es težavna stvar, zato spremljajo vtso to gospod'o go.spe sopro- ge, naidebndne hčerke in gospod'je .si- jiovi, vse z brezplaeniini vozmimi list- ki in na račun drzaw. Tudi povaibil in davil gospoda ne zainetuje ... Ali ni nikogar, ki bi te Ijudi podm-il, kako jii» treba raivnati z državnim denarjeni in kak utis delajo te inspekeije na na- še varčne in diekivue Ijudi? d Iz SwiHnega ob Pakt. Ob priliki proslaive 25-letnice obstoja gasilmega društva šmairtno ob Paki j neki rnoski. ()b- vestil jL takoj o torn ob can.e, ki .so k najrečnežu poklicali slovcnjiebistriško- ga zdravnika dr. Jagodiča. Ta je ugo- tovil, da ima preÄtreljena creva in že- lodec, na kar ga jo z lastnim avtom prepeljal v maTiborsko bolnico. Opera- fija ni bila vec tniogoca, ker so se ne- .srecneiu žo vnela črova. Nje.gov polo- žaj je obupon. d Pozw! Kam gr^nio na J3inko.štn<> prazniko na zahavo in razvedrilo? Vr »Hotd Balkan«! Tann bo sviral too dni priljiubljen Jaiziz Trio, v brezprasnern vrtu se bo tocil Union.ski Ležak pivo ter najbolia kapljica iz ormoških go- ric, torej ne zamudimo teh vecorov. d Iz Dramclj. V zagrebiski kliniki je unirl Martin Vodusek, kniol pri Sv. Uršuli. Bolehal je voč let na zelodcu in ,sö je končno podvrgel operaciji, ka- t-ori pa je podtegol. Bil jo dolga leta oJx'inski odbornik in, dasi ravno ]ivi- staä SLS, splosno jyriljiibljen. Zapu- šča žono in nedorasle oitroke. Bodi niu zemljica lahka! d Iz Dramdj. Potocü se je v nedeljo ^olski upravitelj g. Franc Kor bor z %rvi sili, dokler ne pride zdravnik, ker z napaenim raivnaiiijem poškodbo lahko Klavi življunjo v nevctirnost. Ka-bo eno- stavna in važna je voli-koikrat ravno Srajce Cisto bele od 59 Din naprej, barvaste od 4-6 Din naprej OfratniKi pol trdi Din 10, 13, 14, trdi S3 Din. Satno^znicc od Din 82'5O naprej. od Din 7,10,12-50,85, 20s25 naprej MoUnice od Din 25, 50, 60, 65, 75 in napre.j. ftaratnni« Dm 25,30,35. Pasovi od Din 15*— naprej. VelIRa lactolra I L. PUTAK, Celje Sa>n» naJboljSe fcakovosH ,iZa lepo wreme" CeijCf Alekssndrova ulSoa. prva i.onioe ob nezgodab, vklimo na Stalni bigije.nski razslavi na Velo.se.j- mn \- Ljubljani. Tannkaij se labko kupi pri \ ratai'jiu r-ay,stavt> za )\ Din })i'iroč- na k.njižica. o prvi poinoci. ki bo huhko Ae doil)fo služila la.stnik.ii ali bliznjc.mu. d Požnr. \r torek zjutraj je pogorel iimelnii mlin gospo Ja.mnik v Št. .lanžu pri Slovenj.gradcu. Ostais) ji^ samo /,i- dovje. (JlasiJci »o niogli rešiii k> iia^o. Og^nj je nastal vsled kratkega slika v oloktricni na-pravi. d Sl. Jurij ob J. z. Na« .-¦•Sokol« se je pomnožil za ono novo vrstn. l)o sedaj so leliovadili eliani, elanice, luKra^raj, Rojenkie, mioška in ženska deea. Sei|aj so pa zaceli s telovadbo še naisi naj- inlajši. vSo to dnx-ki in deklice v starosli r.d2— ¦() let. Ko bi jib vidoli. kako res no.se drže, s kako v.immuo greilo na de- lo, a zopet, kako j.iin žarijo oei in ko- liiko vaselja je v njibovih mladib srcib. ko igrajo in i)ojejo ^ringa-raja;*-. Zn~ ws, srečna je bila misel uslanvoviti taksno vrsto. Vrsto vodi ga. Goriškova. iena naSoga vi'lega naeelnika. l'ri pri- liodnjem sokolsikom nastopu v juniju sodehijejo Indi li bodoci borei Tyr- tsevih idej. (1 Nv-uyodmi lolina. :-S1ovcth>c« ob- javlja uradno poroeilo o.beh slovenskih olilaslnih odborov glede letine in pnu- si, (hi se mom v splosnem ugotoviti, da so vse knllure zaostale v rasti. Mo- ki-o v.renw je w\o pospešilo r.-ust pleve- la.. V nasi oblasti sloje sedaj žita sred- nje, sctcv koi'u/.e \v zelo zapoznela, kir'iij'ir gnije v zenilji radi prevelike i!i(.r,>. \' šinarskeni okraju je napravi- 1m. s!.ana viTJo škado (kakor .smo tudi mi y.e poroi'ali). Dežovje je nmogo isko- dr.v.i In sivdnem.u drevj-u, d.vakratna •hnta je poskodovala or ehe in vinogra- Din; za rial jaw e nad 16 km so rae.n- im za vsak kilometer jeden dinar. d Pazlte na elekirime vode! V St. Ilju v Slov.. gorica.li je prijel nek zidar lireznik pri zunanjem i)le.skanju Sfili- j^ojeve hise taiko nerodno za žii-e elok- trhme.ga dovoda, da je bil na mostn inrtev. Po naštnn mnenju bi se nvoralo Ijudi povsod tain, kjer imajo dektria znani prepa- '¦nter,g. nadui-itelj Pajtler v Pekrali. d Trgovinska pogj.janja 2 Avsirijo se prično najbrže takoj po binkoštnih pr.iÄnikih. Pogajanja bodo precoj to- /..-.iviia, ker boeejo Av:lrijci za v&ako i-eno zavarovati svojo nrodukcjo mle- ka jvrod jugoslovansko konkureiuo. pa indi mocino zaščititi svo.io že eveloio Movedorejo. Tudi pri svinjah bodo lež- kow\ nadaljo pri me.smh izdt-'lkih. Tr- ^cvinska pogodba z A'-'stri.,o in z n.'o ¦Mezane earine so et obi to za maribor- cko cblast izretkie važnosli. CudHi pa j se j'.-. da se tukaj nikdo ne zgane, n/kdo j !•(• oglasi k teniu vprašarju. Osol .'o r;i''ne kmotijske korijorac;.:'?. r.ad.il.e oblaslni odbor in tudi vüHkl žnpsn s svo:imi strokovnjaki bi vuorali In jav- no mutopiti in preciziraf.i naše zahte- \e. P.o loci zvoniti bode prt-po/.ro, i;<- ^ib pogodb se ne more kar cez mil1 • P-'eir.»injati! Opozoriii b mkaj tudi na lo, da bodo delali težkou-u Vojvodinci "'¦—Tni LUIMllHillllllllllWMIIIIIIIIIWIIIIII lillllllllHIWIIIIIIIIl'llllllli in II Pri arteriosklerozi mtozga in srea se z uporabo prkodne Franc-Jožefove sork(! vode daseže izpraiznjevanje že- lodca, brez n ail) or a. Speeijalisti. za no- ti'anje bolezni «vtedocijo 0 najboljisih uspehih Franc - Jožefove grenčiee kidi pni od narajv>e pohabljenih lju- dieh. Dobi we povi&ad* i.'! Sibijanci pri carnali za goved in svinje. ki bodo, kakoi kaže diferenci- raric1. Oni imajo narnreii iuteres '.ia iz- vozvi slabe govedi in te/.kih svirij, do- iMin je to pri nas lui.robe. Morodajni C-inilelji, zganite se! Navodlla za aero meeting 27 . t.m. na Teznu pri Mariboru. Za letenje se irnajo vsi prijaviti do 8. me na leta- lišču pri vodstvu rneetinga, kjer dobe nakaznice. Letenje z avijonoin «Ljub- ljana» se bo vršilo ie za člane AK in proti nagradi 100 Din za polet. Ba- lončki za zračno pošto se tie smejo spuSčati popreje, kakor pride ta točka na red, da se ne bi motilo izvršitve programa. Za spuščanje balončkov se bo dal znak s strelorn. Pn produkciji s padalom se občinstvo opozaria, da ne gre na pro>tor, kjer bo padalo pri- stalo, temveč ostane na svojem mestu. Na to se bo strogo pazdo, da se iz- ogne nepotrebnim poškodbam na poljih ali drugim nezgodam. Prostor za ob- činstvo ie na leiališču markiran z za- stavami in obdan z vojaškimi kordoni, in sicer na levi strani letališča od že- lezni§ke proge ])itd gozdičem do kan- tine, zapadno od kantine pred alejo do državne ceste, južao pa pred gozdi- čem. Dohod na letališče bj ob dižavni cesti in od kolodvora Tezno skozi zunaj nastavljene kordone. tarn, kjer bodo nameščene blagajne. Tudi za do- poldanski pristop na letaliSče treba je vstopnice, ki pa velja za cell dan. Ob- činstvo se mora na letališču strogo držati določenega prostora, program se \zvTŠ\ do konca v vsakem slučaju. — Antomobüski park se nahaja pred juž- nim gozdičem in pred alejo med dr- žavno cesto in kantino. Vozovni park je na travniku med državno cesto in alejo. Garderobe za motorna kolesa in dvokolesa so pred kantino. Vsa vozila morajo brezpogojno biti le na določenih prostorih. Spored in rezult&ti tekmo- vanj se bodo na letališču objavljali z megafoni. Posebni vlak vozi iz Mari- bora na Tezno ob 13'30 in nazaj ob 19'11. Vlaki, ki prihajajo iz Ljubljane v Maribor ob 9*37 in 11 52 ter iz Ptuja ob 9*10 in 14 40, se na Tezni ustavijo. Iz Maribora na Tezno in nazaj bo ves dan redni promet z autobusi. Teharske novice. Nakup Osvfltičeve hiše po občini. Telia rska otbeina potrebuje za 1. raz- red potrebni prostor, sicer preti ne- varmost, da ga ministrstvo ukine. V to svrho so so vršile razlicno ugotovitve: razsirjenje oziroma nadzidek sedanje sols, ada.pta.cija Osvatičeve hiše v te nainejie, končno pa je prevladalo mne- nje, da ima sedanja oJbčinska, nekda- nja l'ecnaikova hiäa, še največ sposob- nosti služiti temu name.mu brez v^cjih stroškov. Treba pa je sedaj misliti na preselitev občinske pisiirne, posojilni- ee in nastanitev občinskih in javnih na;inoseeneev in zato je nakup Osva- ticeve hise javna nujnost. Kes je, da bi se občinske doklade zvisalie za dobro desetletje, toda še davno bi ne dosega- 1<3 povprecne višine drugih občin, ki pokrivitjo s torn komaj tekoče izclatko. (luditi se je, da je ta, skoraj enodušni sklep obeinskega odboa viseh 3 strank vzbudil toliko nervoznosti. Način, kako so so pobirali protipodpisi, ni bil ra.v- no okusen, toda imel je toliko posledic, da jo posla.l oblastni odhor, ki mora privoliti potrebnemu posojilu, svoje uradlniik« na Teharje, da se na lieu mesta prepricajo 0 zadevi. Sedaj je na oblastnem odboru, da obvaruje avtori- (eto obcinskega odbor a in podpre s pritrditvij'O javne koristi, sioer bo ob- čina cez 15—-20 lei. ako že ne preje, StTian 4. »NOVA DOB A« Štev. 59. postavljena pred alternativo, poistaviti novo šolsko poslopja Kmetijska in obrtno - nadaljevalna sola na Teharjih. V eni zadnjih s-ej je obcinski odbor sklenil skoro sogiasno, da se z jesensko dobo 1928 otvorita za kmetij&ki in obrtni naraščaj nadalje- valni soli. Ta sklepa je le pozdraviti, saj do danes ni iniel ne obrtni, ne knietijski naraščaj nobene prilike do ßtrokovne izobrazbe. Kmetijska podružnica. V nedeljo, 20. t. m. je imela kmetijßka podružni- ca občni zbor. Udeležba je bila precej povoljna, izrazile so se želje po stro- kovnih zimskih predavanjih. Eno pri- hodnjiii nedelij bo prodaval g. učitolj Volavsek o traivali in plovolu na naših travnikili. Predavanje bo podprto z zbirko rastlin. Pomladanski mraz je tudi letos na Teharjih in v št. Lovrencu, kjer ni bi- lo inegle, ug-Qjioibil trio, orelio in cros- nje; zadnje deževje pa oosplj-e in slivo. Le jabolk in brušk ulegne biti nokaj. Teharske prometne zadeve: posta, postaja, avtobus. Občina je bila zaipro- sila ljubljansko železniško direkcijo, da dovoli za Teharje osobno po^tajališče. Ksti : 0 \7TkI\rk ™ umivanje, kopanje, pomivanj-, pranje, segre- JL vl JU\p V \_Fi"" vanje sob itd., segreva enostavno hitro in poceni PATENT JEKLENA REŠETKA vsebujoČ veliko kurilno ploskev,ki se montira namesto navadne rešetke v vsak normalen Štedilnik. Ne ovira pri kurjavi, ne pri kuhanju ter segieva vodo takoj 2e pri najmanjšem ognju ter je topla voda takoj na razpolago, nadkriljujevsedosedanjezastarclctoplovodne naprave.Štedljivpri premoguin času, kerodpade vsak > postransko kurjenje za segrevanje vode v kopalni peči, kotlu itd. Naprava je neobhodno potrebna za kopališča, zdravilišča, bolnice, hotele ter statiovanjske hiše. Vse dosedanje naprave delujejo izborno, kar je razvidno iz mnogo polivalnih in priporočilnih pisem.ki so na razpolago. Poslu- žite se enakih naprav, ki jih dobavi in montira solidno strokovnjaSko in poceni tyrdka BELAK & OKRET INSTALACIJSKO Pr>DJETJE ZA ELEKTRIKO, VODOVOD IN CENTRALNE KURJAVE (^JJ^J J] PREŠERNOVA ULICA 3 POJASN1LA IN PRORAČUNI BREZPLAČNO Na binkoštni pondeljek, dne 28. raaja 1928 ob 2. uri popoldne se bode oddala najvišjim po- nudnikom košnja travnikov, ki pripadajo posestvu št 36 Zagrad (preje last Jos. Vokač). Dražbeni pogoji se naznanijo na lieu mesta. Sestanek pri brvi preko Savinje. — Ob tej priliki se bode oddal v zakup za tekoče leto tudi hmeljnik. Pro» jnžnošfajsrska vinarsba at* v Ce/iu CaiiKarieva uL št. lfi priporoča svoja irwrslna narnixita ier odbrana sortimenina VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. -^|| flp* Vzorci na razpolago ! P. n. občinstvu ( na znanje Speci/amo izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škroblienega moškega nerila po men in dunajskem kroju Driporoča c. občinstvu konfekcija moškega perila <%- & 3>aß CeÜ'e, Zavodna št. 37 - V"vša Jungerjeva hiša) 52-41 --------¦—¦________________________________________ Gospodinje I «Porabljajte za čiščenje: Pair-keta, Einoleja, pies ,koMet, teko5j vosek ki je naji24at _ boljša politUra ; ' naJcenej5a in nai» je brez truda 7* i*Ia" ^iSčenje ž njim vinahalidirektno nr-^a|te P v trg^ 16 Celje. Javno ,!ffe>' "DARlČ- ¦—— Pomlodonske obleke in komplete, puloverje, veste, lemberčke po najnovejSih vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo toyarna plettnin MICB HHIŽBHIČ, Celjs, 4 PoBute 4. 35 Previema tudi pod^!«f anjc nogavio. y^* «jr*^ celje, Glavni trg Znon za prvovrstno In sigurno zanesljlvo • o v vseh najnovejših sistemih. trajfiO OndUUWnie Novo! Za mehke in trde lase. Traja tudi po pranju mesece dolgo. BarVan'16 l3S neizpralno in neškodljivo. v za nego lepote, posebno za nečisti obraz. WaS proti izpadanju las. Mamkura. Novo! Sušenje las in vodne ondulacije z modernim sušiinim aparatom. Cene $0 v v$em regulirane! iz tovarne Edison Bcll-Penkala Ltd. kakor tudi plošče *His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri GoričflP l Leslioušei!, Gelje knjigar^a in v^leiir^ovina s papirjem, pis«lnimi in risalvtimi predmeti. Franjo Dolžan, Celje Z» Bc#*eLHjo St. 4 Kleparsfvo in tiap9*awa streiovodow. Pok^Kvanje »irelb "fvt Vcidovodne SiBfitalacije, w>»prava moderno« higijeničniih kopialnih sob, klosetow irt zdravstv. napra». Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- .renčni ceni. ~ Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Knmnosešha industrijsHa družba Razlapua ulica 7 v Celju RazlagQVQ ulico 7 Ustanovjjeno 1906 Telefon 67 Lastni kamnolomi lzdelu|e vsakovrstne nagrobne spomenike \z marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, ob idne plošČe, mozaik in vsa v kamnoseSko stroko spadajoča dela. — Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno vellka zaloga spomenikov od najpriprostejše do naj- n-.odernejše oblike. Zahtevaite načrte in proračune. TRGOVINA **irÄ«IÜI^ UCiltLillil Glawni trg 16. priporoča svojo bogato zalogo damske in otroške konfekcije ter perila, moškega pe- rila, naramnic, sportnih kap, nogavic, roka- vic, žepnih robcev, otroških klobučkov itd. Svilene pute! Kpavate lastnega izdelka, Inserirajte v „NOYI DOBP! Deiaj, nabiraj in Popoliioma vamo nalozüe denarne prihranke pri varčuj v miadosti, hrani, varčevati , , ... ¦•• ... . ^» 1 . r .. da strada] nc boš so ne branii stavbeiii in kseditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celiu v starostü LASTNI DOM Obresiufe hranilne äfiL 1| O Večje stalne vlogc po dogovoru najugodneje. viooe po %M \Z O lamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marliivost trcznost **H naDoxbi xneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dom. J ' Iz tnalega raste "po^ivno^ Pispi v Celju, Prešernova ulica 6. "ajwscja zaloga in samoprodaja !\?M naipriprai'nBiš,h PUCH koles 12 meseeev garancija. Cena od 1600 Dl« naprej. A. NEGEB, Ceije, Gosposka ul ca 32. Cene znatno znižane! in koleB znamk« yyWAFFENRAD^ Vsa kolesa s torpedo-prostotekom in povratno stopalno zavoro. Najvcčja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. Najwccja rcparucijska dolaVnca. Vsi stroji so za vezenje pripravni. POUK v vezenju ZASTONJ. ' SHran ß • NOVA DOB A« Štev. 59. ^^h HbS fejžžž^lfei .^flflH^^ flHH^^ fllk HH ^flH^^^ ^tfH^^. hi^hhh ¦« Mm .^m^^^. ^^^^^_ ^_«__ ^^^*^^ ^^^M^^ ^^^|^^ Bam^ MH ^HB ^9^^9^ ^ÜBiäUJIaiy B89 ^HhV ^^^BB^^ ^^^^H BB hBv B^R Vrsta: 4155-10225. 2enski feviil iz riai'joljSeqn kinenecjd pl-ilna v bjrvHli sivi, beii ali ilrap Din 85* - Vrstu : G145-10635. 2enski Ccvlji iz lutieiitga platna z ui2jo pod- pütnico, sivi, bcü aii beä Din 85'— Vrsta: 3135-Gi)70ü. Žetiski čcvlj! i nizko (jodpetnico, za storiijšc dame, Crnl ali sivi Din 85"- Vrsta : 41#l8-lo07(). Cevljl za te- nis z vulkiinizirenirni podplati iz sive yunic za uospode . Din 99* — za dame • • D*n 89« — Vrst«: 1137-10902. AAoShi Cevlil iz njiiboljSeqn Kiiqleikeqa platna, sivi nli b< li Ohi 129-- Te ce^lie dobite i*azen v r»"š«h pod-už^šc^h tudi pni sledečih twrdkah: JULIUS HAUS, ODŽACI MILIVOJ RADIN, VGL KIKINDA BOODAN MIŠKOVJČ, BANJALUKA SMA!L RAPIČ, PRIJEDOR MIHAILO VIRETA, BITOLJ S. MIŠKOVIČ, ZAJEČAR N. SPASIČ, KNJAŽEVAC A. RICHTMANN, SISAK MATE ŽUPAN, CRIKVENICA ANTE KOLAČEVIČ, GOSPIC ČURKO I NOVAK, VINKOVCI JEFTIČ I TODOROVIČ, VALJEVO M1LOVAN RIST1Č SIN, ČUPRIJE SAMUEL KLIMPEL, BRČKO BRAČA RAJKOVIČ, .KRUŠEVAC BOR1SAV ANTONIC, ŠABAC BRAČA GJURIC, CETINJE JOVICA SUBIČ, SRBOBRAN ÄLOi2ü OR0FEMJX. CELJE VIL1M KOHN, NAŠICE " ZLATKO STEINER, PETRINJA A. M. ALTÄRA9, JAjCE STIPAN DEL!Č, MAKARSKA A. ARBANAS, VIROVITICA MAVRO HAAS, S. POŽEGA RJEZDOVIČ, UŽICE JOSIP MILLER, NOVA GRAD1ŠKA LAZAR BALOBANOV1Č, ŠT1P ČIRA KALKAŠLIJEVIČ, STRUMICA ANDRIJA MADOK1Č, STARI BAR Vrsta: -1155-I2202. Cevlji iz la- ru-ncga plntna, brtz okrusK, samo sive barve Oil 35'- Vrsta : 5155-10135. Eleciantni Ctvlji iz laneiiegn platti« v bar- viih: si\ii, bL-li, drnp in beS Din 85'—' Vrsta: «115-60702. Praktlfni cevlji iz iMiienpsjH plat-ia z riižin peso, brcz ohrasa, v barvali Crui in sivi Din 85- Vrsta :4i:«-:«37J. Cevljizavia- kegd, za u Jobnost, za Sport, aa izlet in (liieviio upunibo. VvsüJi velikostih in barvah, bcli, sivi črni- MoSki In zenski Din ft9«. zti Jcco . . Din 49* Vrsta: 9U3-HJ70S. Hlccjantni platacnl Cevlji zu deco in d klicc. Lt.2G-30.......Din 59'— it. so-35.......Din 69' — st.36-39 ....... Din 79'- Tiaka in iswiaja Zvezna tizfairna. — Odgovorwn aa iadajatedja. tiskarxio in rodakcijo Milan Četina t> Gelju