Keramika iz prazgodovinske naselbine v Kranju (Pavšlarjeva hiša) Bojana ROZMAN Izvleček V članku so prikazani rezultati zaščitnih izkopavanj leta 1991 v Pavšlarjevi hiši na kranjskem pomolu na Glavnem trgu 18. Odkrit je bil tloris ene prazgodovinske hiše z značilnim kuhinjskim inventarjem, ki hišo datira na prehod pozne bronaste dobe v začetek starejše železne dobe (Ha B3/C1). Najdena ornamentirana fina keramika nam kaže sintezo vzhodnih, ruških elementov na eni strani in zahodnih, svetolucijskih na drugi strani. V Kranju je s tem okrasom izražena lokalna specifičnost. Ključne besede: Slovenija, Kranj, pozna bronasta doba, starejša železna doba, prazgodovinska naselbina, hiša, lončenina Abstract The results are presented from the rescue excavations performed in 1991 at the Pavšlar house at no. 18 in the Main Square on the upper plateau of Kranj. The ground plan of the prehistoric house was discovered with characteristic kitchen inventories that dated the house to the transition from the late Bronze Age to the beginning of the early Iron Age (Ha B3/C1). The discovered decorated fine ware exhibits a synthesis of eastern Ruše group elements on the one hand, and western Sv. Lucija elements on the other. This decoration represents a local specific feature of Kranj. Keywords: Slovenia, Kranj, late Bronze Age, early Iron Age, prehistoric settlement, house, pottery UVOD Zaščitna arheološka izkopavanja v Pavšlarjevi hiši na Glavnem trgu 18 (nekdanji Titov trg 18) je spomladi leta 1991 izvajal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj pod vodstvom Milana Sagadina, kateremu se zahvaljujem za prepustitev gradiva za diplomsko nalogo* in vpogled v terenski dnevnik ter Preliminarno poročilo (1991). Poročilo je shranjeno v arhivu ZVNKD Kranj. Izkopavanja so sodila v program sistematičnega arheološkega sondiranja starega mestnega jedra, s katerim ZVNKD Kranj poskuša ugotoviti obseg in intenzivnost poselitve kranjskega pomola v posameznih obdobjih. Izkopavanja so potekala v najstarejšem jugovzhodnem delu hiše in na njenem dvorišču. Pod tlakom so v kulturni plasti, debeli približno 50 cm, odkrili pozno antično in močno prazgodovinsko naselbinsko plast. V članku obravnavam le prazgodovinsko keramiko iz obdobja pozne bronaste in železne dobe. GEOGRAFSKA PODOBA Mesto Kranj leži na nadmorski višini 385m1 v osredju Savske ravni na Kranjskem polju. Staro mestno jedro je nastalo na trikotno oblikovanem pleistocenskem konglomeratnem pomolu, ki ga varujejo globoka korita in struge rek Save in Kokre ter njuni strmi, težko prehodni bregovi. Reka Kokra je v sprijet konglomerat (starejši prod, ki so ga nasule ledeniške vode) vrezala do 30 m globoko, pravo kanjonsko dolino.2 Pod skalnatim pomolom Kranja se med skalnate soteske ujeti strugi Save in Kokre razširita in omogočata prehod preko reke, kjer so se stekale poti. Tako je Kranj predsta- * Članek je skrajšana diplomska naloga z naslovom Keramika iz prazgodovinske naselbine v Kranju (Pavšlarjeva hiša), ki sem jo pod mentorstvom dr. Bibe Teržan izdelala leta 2001 na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 1 Krajevni Leksikon Dravske Banovine (Ljubljana 1937) 239. 2 Pak 1998, 85. vljal naravno zavarovan življenjski prostor, kar je bil osnovni pogoj za obstoj življenja od prazgodovine dalje. Kranjsko ravnino pokrivata apničevo-dolomit-ni prod in konglomerat. Terciarni hribi so na robu ravnine. Hribovje okrog Jošta je zgrajeno iz školjčnega apnenca, dolomita in glinastih skrilavcev. V dolini Kokre se ponekod pokažejo silurske in devon-ske kamenine, na površju pa je tudi porfir.3 V okolici Kranja so na konglomeratu nastale kisle rjave in izprane rjave prsti, globoke nad 100 cm. Za obdelavo niso primerne, večinoma jih prerašča borov gozd.4 ZGODOVINA RAZISKAV Arheološka podoba Kranja je nastajala počasi. Odkritja so bila večinoma povezana z urbanističnim razvojem in vedno novi gradbeni posegi v zemljo so razkrivali vedno nove podatke o samem mestu. W. Šmid je podal pregled prazgodovine Kranja v reviji Carniola že leta 1909,5 ki ga je trideset let kasneje v Žontarjevi Zgodovini mesta Kranja dopolnil za vsa arheološka obdobja.6 Ta pregled je bil edina celostna arheološka podoba do izida spominskega zbornika 900 let Kranja (1960), kjer so S. Gabrovec, A. Valič in J. Kastelic v samostojnih pregledih z novimi pogledi orisali podobo Kranja od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka.7 T. Knific je leta 1971 v Kroniki na kratko predstavil vsa arheološka najdišča v Kranju.8 Z obravnavo prazgodovinske naselbinske keramike iz območja farne cerkve se je ukvarjala J. Horvat. Poleg tega je objavila še posamične najdbe iz Lajha in grobno gradivo, najdeno ob farni cerkvi.9 Arheološke najdbe izvirajo iz številnih lokacij, ki so raztresene po vsem pomolu, na severu pa segajo že na ravnino. Ravno zaradi številnih najdišč, ki so med seboj le malo oddaljena, je preglednost otežena. Arheološka bronasto, železno in latenskodob-na10 najdišča v Kranju so naslednja (zaporedje najdišč v besedilu se ujema s karto (sl. 1); pri poimenovanju je kot prvo uporabljeno ime, ki ga ima najdišče v strokovni literaturi, v oklepaju pa je zapisano današnje ime): 1. Mestno pokopališče pri sv. Križu (Prešernov gaj). Med 21. julijem in 6. avgustom 1908 so ob južnem pokopališkem zidu naleteli na žgane halštatske grobove. Iz objave lahko le približno sestavimo tri grobne celote, ki so datirane v horizont Stična - Novo mesto.11 2. Mayerjeva klet (Mladinska ul. 2). Aprila 1893 je pivovarnar Mayer kopal jamo za temelje nove kleti in našel prazgodovinske halštatske grobove, ki sodijo v Ha C1/2.12 Leta 1963 je bila pri novi gradnji na dvorišču pred stavbo Mladinska ulica 2 (nekdanje Vino - Pivo Kranj) v globini 0,60 m najdena železna uhata sekira iz mlajšega halštatskega obdobja. Hrani jo Gorenjski muzej, Kranj.13 3. Stanovanjska stavba OLO (Stritarjeva ul. 8). Med drugo svetovno vojno so pri gradnji kasnejše stavbe OLO odkrili grobove, ki so datirani v stopnjo Ljubljana II, mlajše grobove iz horizonta Stična 2 in še mlajše grobove iz rimskega časa. Prazgodovinski predmeti brez grobnih celot se hranijo v Narodnem Muzeju v Ljubljani, prav tako inventar rimskega groba.14 4. Mestna sirotišnica, Marijanišče, Mladinski dom (Stritarjeva ul. 5). Julija 191015 je bilo na vrtu sirotišnice izkopanih več prazgodovinskih grobov. Poročilo omenja eno bronasto dolgo iglo, dele železne konjske uzde, fragmente žar in "1 trinogato posodo posebno zanimive oblike iz prazgodovinske dobe".16 Gre za znameniti trinožnik, ki sodi v stopnjo Ljubljana II.17 Posnemal naj bi italske oblike, ki se pojavljajo predvsem v 9. st. pr. n. št.18 5. Jeseni leta 1951 so študentje partijske šole 3 Šifrer 1968, 148. 4 Pak 1998, 88. 5 Šmid 1909, 154 s. 6 Šmid 1939, 3 s. 7 Gabrovec 1960b, 11 ss. 8 Knific 1971, 70-76. 9 Horvat 1983, 140-218. 10 Ker v nalogi obravnavam prazgodovinsko keramiko, predstavljam le zgodovino raziskav prazgodovinskih odkritij v Kranju. 11 Žmavc 1908a, 213; Žmavc, 1908b, 313; Knific 1971, 70; Horvat 1983, 140, 158. 12 Koblar 1893, 80; Müllner 1893, 94; Gabrovec 1960b, t. 4: 8,10; Knific 1971, 70; Horvat 1983, 158. 13 Valič 1963-1964, 172, t. 3: 21; Knific 1971, 70; Horvat 1983, 158. 14 Gabrovec 1960b, t. 4: 1-7; Knific 1971, 70; Horvat 1983, 157. 15 Na pravilno letnico me je opozoril D. Božič, za kar se mu zahvaljujem. 16 Mantuani 1910, 5, 10; Mantuani 1911, 131, 136; Knific 1971, 70; Horvat 1983, 140. 17 Šmid 1930, 111-113; Šmid 1939, 3, sl. 1; Knific 1971, 70; Valič 1975, 170; Valič 1980, 111; Gabrovec 1971, 90; Stare 1975b, 201, t. 1: 1. Stare 1975b, 202, 211; Horvat 1983, 157. Sl. 1: Prazgodovinska najdišča v Kranju (dopolnjeno po Horvat 1983). Fig. 1: Prehistoric sites at Kranj (completed after Horvat 1983). Vič (Ljubljana) pri gradnji današnje Občinske stavbe v Kranju (Stritarjeva ul.) našli bronasto tulasto sekiro skupaj s sežganimi kostmi in fragmenti keramike, kar pa so delavci v nevednosti zavrgli.19 Verjetno gre za grob, datiran v Ha B/C.20 6. Stikališče Bleiweisove ceste in ceste Staneta Žagarja - park pred nebotičnikom. Novembra 1953 je bil pri kopanju kanalizacijskega jarka približno sredi prečne poti skozi park odkrit žgan moški grob, v katerem je bila kelihasta posoda, plavutasta sekira, 2 sulici, pasna spona in certoška fibula vrste IV.b po Teržanovi.21 Grob sodi v certoški horizont. Gradivo hrani Gorenjski muzej.22 7. Župančičeva vila (Stošičeva ul. 1). Leta 1914 so našli pri gradnji vodnjaka na vrtu za stavbo v Stošičevi ul. 1 žgan ženski grob iz horizonta Stična - Novo mesto 2. Gradivo je v Gorenjskem muzeju.23 8. Vila Prah (Stošičeva ul. 3). Med 15. in 18. aprilom 19 Stare 1952, 298; Valič 1975, 170; Gabrovec 1973, 357; Horvat 1983, 157. 20 Šinkovec 1995, 78, t. 21: 133. 21 Teržan 1976, 323. 22 Stare 1954b, 112, t. 2-4; Knific 1971, 70; Horvat 1983, 140. 23 Stare 1954b, 113, t. 1; Knific 1971, 70; Horvat 1983, 140, 158. 1939 je R. Ložar pri vili Prah izkopal dva žgana groba. Na prvi, ženski grob so delavci naleteli pri izkopu kletne jame. Ta izredno bogat grob je S. Gabrovec (1964-1965) vzel za primer Ha C1 (Podzemelj 2/ Ljubljana III a) ženskega groba v razpravi o halšta-tski kulturi v Sloveniji. Moški grob je skromen. Najdbe so v Narodnem Muzeju v Ljubljani.24 9. Vila Prah (križišče Koroške c. in Stošičeve ul.). V dneh od 22. do 24. avgusta 1939 so pri kopanju nove cestne trase tedanje Blejske ceste (današnje Koroške c.) naleteli na šest starohalštatskih in dva srednjelatenska grobova. Gradivo je za Narodni muzej ohranil preparator Herfort. Objavljene so le latenske najdbe.25 10. Oldhamska 8. Avgusta 1981 so na Oldhamski 8 v Kranju kopali gradbeno jamo za temelje stanovanjske hiše in našli keramične fragmente najmanj treh posod iz starejše železne dobe.26 11. Ulica XXXI. divizije. Pri urejanju ulice so slučajno našli nesklenjeno halštatsko bronasto narebreno zapestnico, ki verjetno prej govori za grob kot za naselbino. Na istem mestu so odkrili še dva vzdolžno narebrena antična ročaja in bronast zvonček.27 W. Šmid je tu blizu domneval halštatsko naselbino.28 12. Farna cerkev sv. Kancijana. Okrog cerkve je potekalo izkopavanje velikega staroslovanskega grobišča v letih 1953, 1964/65, 1969/70, 1972 in 1973, na katerem so našli tudi halštatske, latenske in rimske sledove.29 Poleg naselbinske keramike je bilo severno od cerkvenega zidu najdenih še 13 močno poškodovanih žganih prazgodovinskih grobov (?).30 Izkopavanja v notranjosti cerkve so se nadaljevala ob zamenjavi tlaka od 7. maja do 11. julija leta 1984. Raziskane so bile vse tri cerkvene ladje, ne pa prostor med njimi in oltarni prostor.31 Leta 1984 so bili v notranjosti cerkve najdeni samo naselbinski ostanki, ni pa bilo grobov. 13. Lajh. Na savski terasi pod kranjskim pomolom ob današnji Savski cesti in poti na Sejmišče so med leti 1898-1905 izkopavali veliko nekropolo (okrog 750 grobov) iz časa preseljevanja ljudstev (6. stoletje), kjer so našli tudi precej prazgodovinskih najdb, ki pričajo o starejšem grobišču. Najdbe so staro in mladohalštatske ter latenskodobne. Skoraj vse gradivo je v Narodnem Muzeju v Ljubljani.32 Januarja 1980 so našli še nekaj kosov prazgodovinske keramike, več razbitih človeških kosti in nekaj fragmentov živalskih kosti in zob.33 14. Trubarjev trg, cerkev sv. Fabijana in Boštjana (cerkev sv. Roka). V zahodnem delu Pungerta so ob prezbiteriju cerkve pri kopanju jarka za električni vod našli keramične fragmente iz starejše in mlajše železne dobe.34 Na istem kraju sta bili leta 1990 v okviru raziskav kranjskega mestnega obzidja izkopani dve sondi. V sondi 2, jugovzhodno od cerkve sv. Roka, je bila odkrita močna prazgodovinska plast.35 Leta 1998 je ZVNKD Kranj odkril posamične prazgodovinske najdbe pri sanaciji vhodne lope podružne cerkve sv. Roka.36 15. Mitničarska hiša (Tavčarjeva 33). Na Tavčarjevi 33 so ob obnovi in adaptaciji renesančne mitničarske hiše v Kranju potekale tudi arheološke raziskave. V sondi na dvorišču, tik nad robom kanjona Kokre so bili najdeni kosi grobe halštatske keramike.37 16. Pavšlarjeva hiša (Glavni trg 18). V okviru sanacijskih del na Pavšlarjevi hiši je ZVNKD Kranj opravil spomladi leta 1991 arheološke raziskave. Odkrili so izredno veliko količino prazgodovinske keramike,38 ki je predstavljena v tej nalogi. Leta 1939 so na dvorišču Pavšlarjeve hiše izkopali rimski grob.39 17. Jelenov klanec. Ob širitvi parkirišč so leta 1998 potekala zaščitna izkopavanja na Jelenovem klancu, kjer so odkrili bogato naselbinsko plast s keramiko iz prehoda pozne bronaste dobe v starejšo železno dobo, okvirno 8. st. pr. n. št., in unikatnimi najdbami: 2 keramični figurici živali in 2 bronasti 24 Gabrovec 1960b, 18, t. 1-3; Gabrovec 1966a, 1, sl. 1; 2; Knific 1971, 70; Horvat 1983, 140, 157. 25 Gabrovec 1966b, 249, t. 6: 12-16; Valič 1980, 111; Knific 1971, 72. 26 Josipovic 1982, 150. 27 Valič 1966, 116, t. 2: 4; Horvat 1983, 140. 28 Šmid 1939, 4. 29 Gabrovec 1966b, 250, t. 7; Valič 1963-1964, 198; Knific 1971, 73. 30 Valič 1983, 129; Horvat 1983, 140, 156. Horvatova opozarja na možnost, da so grobovi mlajši od naselbine oz. na še verjetnejšo možnost, da ne gre za grobove, ampak za močno poškodovane ostanke hiš, na kar kaže sestava najdb. 31 Za podatek se zahvaljujem Zvezdani Modrijan. Sagadin 1991a, 31. 32 Žmavc 1904, 266; Šmid 1907, 55; Šmid 1939, 4, sl. 2-4; Gabrovec 1960b, t. 4: 9,11,13,14; Gabrovec 1966b, 250, t. 6: 4-11; Knific 1971, 74; V.Stare 1980, t. 1: 1; Horvat 1983, 140, 159. 33 Josipovic 1982, 184. 34 Valič 1988, 228. 35 Sagadin 1991b, 221. 36 Za podatek se zahvaljujem M. Sagadinu. Sagadin 2003, v tisku. 37 Sagadin 1995, 109. 38 Sagadin 1992, 239. 39 Žontar 1939, 11; Knific 1971, 73. igli s stožčasto glavico, ki to datacijo dobro dopolnjujejo. Vrhunec predstavlja odkritje več kot 20 kg težke depojske najdbe bronastega orodja in orožja ter skelet polletnega otroka v skrčeni legi s pogledom proti jugozahodu.40 18. Grad Kieselstein (Tomšičeva 44). Oktobra 1989 je bilo opravljeno arheološko sondiranje na dvorišču kranjskega gradu. Ugotovljenih je bilo več poselitvenih faz. Prazgodovinsko plast predstavlja večja količina grobe keramike, ki verjetno sodi v zgodnje obdobje halštata.41 19. Na Gorenji Savi so pri gradnji nekdanje tovarne Tekstilindus leta 1929 izkopali latensko železno sulico vrbolistne oblike iz 2. st. pr. n. št.;42 Gabro-vec dvomi, da je latenska.43 20. Maistrov trg. Na Maistrovem trgu so leta 1998 našli prazgodovinsko keramiko in konico bronaste sulice iz pozne bronaste dobe (ok. 1000 pr. n. št.).44 Izkopavanja na Maistrovem trgu so se nadaljevala še leta 2001 in 2002, ko so zasledili naselbinsko plast s sledovi prazgodovinskega objekta.45 21. Reginčeva ulica 8. Vzhodno od Maistrovega trga, v Reginčevi ulici 8, so leta 2000 našli kose prazgodovinske keramike in del prazgodovinskega nasipa.46 22. Prešernova 12. Leta 1998 je ZVNKD Kranj opravil manjše zaščitno izkopavanje na dvorišču stavbe Prešernova 12, kjer so zasledili v prazgodovinsko plast vkopan poznoantični bivalni objekt.47 23. Glavni trg 21. ZVNKD Kranj je leta 2000 in 2001 pri adaptaciji stavbe za potrebe lekarne na Glavnem trgu 21 odkril prazgodovinsko plast.48 24. Glavni trg 12. Leta 2001 je ZVNKD Kranj opravil nadzor pri adaptaciji stavbe za potrebe cvetličarne na Glavnem trgu 12 in odkril posamične prazgodovinske najdbe.49 25. Tomšičeva 26. Pri adaptaciji stavbe za potrebe zlatarske delavnice na Tomšičevi 26 je ZVNKD Kranj leta 2001 odkril posamične prazgodovinske najdbe.50 Zgoraj naštete lokacije so zanesljivo lokalizira-na najdišča. Nadalje so predstavljene še nezanesljive lokacije. Te niso oštevilčene niti označene na karti. Nekje na prostoru starega srednjeveškega mesta so odkrili bronast jezičastoročajni meč tipa Traun, ki sodi v bronasto dobo C/D.51 Bronasta tulasta sekira z ušescem, vlita v kalupu, je bila leta 1956 pri zemeljskih izkopih odkrita v gozdu med vasema Orehek in Drulovka in sodi v mlajšo kulturo žarnih grobišč (Ha B).52 V strugi Save nasproti tovarne Planika so gradbeni delavci leta 1962 našli železno sulico vrbolistne oblike iz latenske dobe.53 ARHEOLOŠKA POSELITVENA PODOBA KRANJA Najstarejša sled poselitve je bronast jezičasto-ročajni meč tipa Traun, ki sodi v bronasto dobo C/D.54 Naselbina na kranjskem pomolu je najverjetneje nastala v mlajši pozni bronasti dobi. Grobovi iz Kranja so mlajši od naselbine, večina jih sodi v starejši halštat (Ha C), nekaj grobov je iz mlajšega halštata in latena. Gabrovec naselbino postavlja na prostor okoli farne cerkve,55 W. Šmid pa jo domneva dosti severneje, v bližini kokrškega mostu, ki vodi na Primskovo.56 Iz zgoraj omenjenih odkritij je razvidno, da so naselbinske najdbe raztresene po celotnem starem jedru mesta: od najjužnejšega dela kranjskega pomola Pungerta, okrog farne cerkve, gradu Kieselstein, Mitnice v Tavčarjevi ulici, Pavšlarjeve hiše na Glavnem trgu, Layerjeve hiše v Tomšičevi ulici, Prešernove ul. do Maistrovega trga. Naselbina je poleg celotnega pomola (sl. 1) obsegala še del Jelenovega klanca ob Ljubljanski cesti,57 kjer se je naselbinska prazgodovinska plast razprostirala 40 Josipovic, Sagadin 1999, 56, 57; Turk 2000, 43; Sagadin, Josipovic 1998, 9. 41 Sagadin 1990, 179. 42 Valič 1980, 114. 43 Gabrovec 1966b, 256, t. 6: 3. 44 Josipovic, Sagadin 1999, 58; Sagadin, Josipovic 1998, 9. 45 Za podatek se zahvaljujem M. Sagadinu. Sagadin 2003, v tisku. 46 Za podatek se zahvaljujem M. Sagadinu. Sagadin 2001, v tisku. 47 Sagadin 1999, 59. 48 Za podatek se zahvaljujem M. Sagadinu. Sagadin 2003, v tisku. 49 Za podatek se zahvaljujem M. Sagadinu. Sagadin 2003, v tisku. 50 Za podatek se zahvaljujem M. Sagadinu. Sagadin 2003, v tisku. 51 Valič 1980, 111; Horvat 1983, 157; Dular 1974, 15, 16, t. 1: 5. 52 Valič 1962, 226, t. 9: 5; Valič 1980, 111; Šinkovec 1995, 74, 75, t. 20: 122. 53 Valič 1980, 112; Valič 1963-1964, 172; Horvat 1983, 140, 159. 54 Turk 2000, 43; Sagadin, Josipovic 1998, 9. 55 Gabrovec 1966b, 250. 56 Šmid 1939, 4. proti zahodu vse do reke Save. Najbolj severno so znani sledovi z današnjega Maistrovega trga, kjer je bila najdena bronasta sulica iz pozne bronaste dobe (ok. 1000 pr. n. št.).58 Grobovi prebivalcev te naselbine so bili odkriti na dveh (?) območjih. Prvo je severno od starega mestnega jedra na podaljšanem prehodu s pomola na ravnino. Grobovom lahko sledimo od Prešernovega gaja na vzhodu (preko Stritarjeve, Mladinske ul. in parka pred nebotičnikom, mimo avtobusne postaje) do križišča Stošičeve ul. in Koroške ceste na zahodu (sl. 1). Ti grobovi so bili na položni, danes že precej zabrisani terasi. Ta terasa predstavlja veliko grobišče, kjer so bili na redko vkopani posamezni grobovi ali skupine grobov. Večina grobov je iz konca mlajše kulture žarnih grobišč in starejšega halštata, nekaj pokopov pa je mladohalštatskih. Dva groba sta srednje latenska. Na JZ robu Lajha je domnevano drugo (?) prazgodovinsko grobišče59 (sl. 1). Glede na nedavno odkrito prazgodovinsko poselitev Jelenovega klanca, so grobovi z Lajha vprašljivi. Obstaja možnost, da gre za naselbinske najdbe.60 Zaradi boljše preglednosti prazgodovinske poseljenosti bližnje okolice Kranja predstavljam še prazgodovinsko naselbino na Šmarjetni gori (592 m n. m.)61 in njej pripadajočem gomilnem grobišču62 v Torkli ter prazgodovinske sledove iz Stražišča pri Kranju. Na desnem bregu Save se severno od Stražišča strmo dviga Šmarjetna gora z dvema vrhovoma, ki je že dolgo znana kot prazgodovinsko železnodobno najdišče. Naselbina spada med višinske, kot so npr. Trnje nad Puštalom pri Škofji Loki, Njivice nad Begunjami in na Blejskem gradu.63 O njej so pisali J. Pečnik, S. Rutar, F. Orožen in J. Ciperle,64 ki so mislili na nižji vzhodni vrh z imenom Gradišče (sl. 1: A). Spomladi 1984 so tudi na višjem, zahodnem vrhu Šmarjetne gore našli sledove poseljenosti. Okoli ruševin cerkve sv. Marjete so odkrili nekaj kosov žlindre, fragmente črno žgane latvice in ostenje večjega lonca z rebrom iz starejše železne dobe.65 Junija 1987 je ZVNKD Kranj opravil arheološko topografsko sondiranje Gradišča, da bi ugotovili obseg prazgodovinske naselbine. Ves jugovzhodni vrh Šmarjetne gore (Gradišče) je obdan s terasami. V eni od sond so našli veliko kosov keramike in hišnega lepa, v drugi sondi pa tri stojke, skupaj z naselbinsko keramiko (okrog 15 kg). Vsa keramika sodi v dokaj enoten čas, v začetek starejše železne dobe. Naselbina se razprostira na prostoru (zračne črte) okrog 400 m (S-J) x 350 m (V-Z). Ni opaziti sledov obrambnega zidu ali nasipov.66 Naselbinama pripadajoče grobišče leži v Torkli (sl. 1: B), v nekdanjem grajskem parku pri Schrottenturmu in pri kapelici sv. Petra. Ob vznožju Šmarjetne gore so pri stanovanjski hiši Pot na Jošta 11, ob izkopu jame za cisterno odkrili več kosov prazgodovinske keramike.67 Blizu, v Šempeterskem parku v Stražišču je bila pri kopanju temeljev za sitarsko hišo najdena močno poškodovana prazgodovinska bikonična žara ter fragmenti še ene posode iz začetka starejše železne dobe. Čeprav je teren uničila srednjeveška stavba, lahko na tem mestu domnevamo prazgodovinsko gomilo.68 Pečnik je v bližini Šmarjetne gore pri Stražišču in Bitnjah izkopal nekaj revnih žganih grobov iz halštatske dobe.69 V Seljakovi ulici (na današnjem Baragovem trgu med današnjo Šolsko ulico in Krajevno potjo) v Stražišču so pri kopanju temeljev za staro šolsko poslopje leta 1898 izkopali 13 planih žarnih grobov iz starejšega halštatskega ob-dobja70 (sl. 1: C). PODATKI O NAJDIŠČU PAVSLARJEVA HISA Od 27. marca do 13. aprila 1991, ter od 8. do 13. maja 1991 je Zavod za varstvo naravne in kulturne 57 Josipovic, Sagadin 1999, 57. 58 Sagadin, Josipovic 1998, 9. 59 Gabrovec 1960b, 20; Knific 1971, 74. 60 Na vprašljivost konteksta najdb z Lajha me je opozoril M. Sagadin, za kar se mu zahvaljujem. 61 Šifrer 1968, 159, 161. 62 Valič 1980, 111. Valič domneva, da je več halštatskih gomil z žarnimi grobovi ob poti na Jošta v pobočju za Šempeterskim gradom in pod Kozjekom. 63 Valič 1995, 8. 64 Valič 1975, 171. 65 Josipovic 1985, 204. 66 Sagadin 1987, 245. 67 Sagadin 1988, 230. 68 Sagadin 1983, 211. 69 Pečnik 1904, 128; Horvat 1983, 140. 70 Valič 1980, 111; Pečnik 1904, 127; Valič 1975, 171; Horvat 1983, 140. V grobovih so se ohranili naslednji bronasti predmeti: zapestnica, igla, prstan in dve dvozankasti fibuli. Ena je vaška vozlasta, druga z gladkim bronastim lokom. Najdbe hrani Narodni muzej v Ljubljani. Inv. Št. P. 6332 do 6336. dediščine v Kranju v okviru sanacijskih del na Pavšlarjevi hiši, k. o. Kranj, parc.št. 146/2 (sl. 2), opravil arheološka izkopavanja. Ta so potekala v jugovzhodnem delu hiše (bivša in današnja Dro-gerija) in na dvorišču.71 Prostor Drogerije je najstarejši del stavbe, ki ni bil nikoli podkleten, zato je bilo upanje, da so še ohranjene arheološke plasti, upravičeno. Kot sem že omenila, je bila akcija del programa sistematičnega arheološkega sondiranja starega mestnega jedra, s katerim ZVNKD Kranj poskuša ugotoviti obseg in intenzivnost poselitve kranjskega pomola v posameznih obdobjih. Izkopna površina je bila velikosti 9 x 4 m (sl. 3), znotraj katere so v času izkopavanj zaradi lažjega pregleda ločili tri izkopna polja, in sicer: Droge-rija, podaljšek Drogerije in sanitarije, taka kot je bila takratna prostorska razdelitev raziskane stavbe. V svoji nalogi uporabljam namesto teh izrazov sektor A, B in C. Prostor Drogerije sem označila kot sektor A, podaljšek Drogerije kot sektor B in sanitarije kot sektor C. Sektor B so zaradi velike količine keramike podrobneje razdelili na 8 kvadrantov velikosti 1 x 1,3 m. dvorišče Pavšlarjeve hiše / Pavšlar house courtyard med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo / between Pavšlar and Hlebč houses Sl. 2: Lokacija Pavšlarjeve hiše - kataster. Fig. 2: Location of the Pavšlar house - land registry. Izkopavali so stratigrafsko in po režnjih. V bistvu gre za tri ločene sonde, ki so bile kopane zaporedoma in imajo vsaka svoje označevanje po sektorjih. Iz terenskega poročila je razvidno, da so bile vse kulturne plasti v vseh sektorjih ohranjene do globine 50 cm oz. do geološke osnove. V sektorjih A in C je bila neposredno pod betonskim tlakom pomešana poznoantična in prazgodovinska naselitvena plast prisotna do globine 20 cm. Še bogatejša je bila tik pod njo plast z le prazgodovinskimi najdbami. V sektorju B je bila tudi plast z ogromno količino keramike. V sektorju A je bila geološka prodnata osnova odkrita na globini približno 50 cm. V sektorju B in C je prod višje, približno na globini 45 cm. Dvorišče Izkopavali so tudi na dvorišču, zahodno od Pavšlarjeve hiše, kjer je bila kulturna plast zaradi številnih instalacijskih vkopov ohranjena na manjši površini. Naselbinska plast debeline 20-30 cm je vsebovala največ zgodnje antične lončenine (zgodnje 1. stoletje), manj poznoantične in prazgodovinske. Na dvorišču je bil tudi najden hišni lep (8 kosov), zato domnevamo tudi tu arhitekturne ostaline. Izkopno polje so razširili še jugozahodno od Pavšlarjeve hiše, med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo. INTERPRETACIJA NASELBINSKIH IN ARHITEKTURNIH OSTALIN V celoti je bila izkopana dokaj majhna površina. Glede na ohranjene strukture lahko z veliko mero gotovosti ugotovimo obstoj enega objekta iz prazgodovinskih obdobij (sl. 4). V sektorju A je razpoznavna hiša 1, v sektorju B pa domnevamo obstoj še ene hiše. Zaradi manjšega obsega izkopavanj oba objekta nista bila v celoti odkopana. Hiša 1 je bila vkopana v ilovnato prodnato geološko osnovo. 1. faza - gradnja hiše Hiša 1 - sektor A Arhitektura Jugozahodno steno hiše 1 v sektorju A sestavlja linija stojk, ki so vkopane v geološko prodnato osnovo. Te jame za kole potekajo od severozahoda proti Sagadin 1992, 239. 71 m < o u o o o v> \ O O CQ O u O w> O O e i § ffi E o C □ o -a E 1 a 1 g — ° p ■ ro 4 i 3 a o C 1-8 ■s _D Q. O o u I s 3 1 t I Sl. i: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Izkopani tloris hiše 1 in domnevne hiše 2. Fig. 3: Kranj, Pavšlar house. Excavated plan of houses 1 and 2. jugovzhodu (sl. 3: 1-4)72 pri čemer predstavlja stojka 1 zahodni vogal hiše. Omenjena linija, ki poteka od severozahoda proti jugovzhodu je vzporedna z linijo, ki jo smemo domnevati z jamo za kol 5 v severovzhodnem vogalu izkopnega polja sektorja A. V severozahodnem delu hiše 1 je temnorjava lisa (lisa 6). V južnem delu hiše 1 se nahaja črna lisa s številnimi koščki oglja, obdana z venčkom kamnov (vkop 7), kar namiguje na obstoj ognjišča. Le-ta je vprašljiv zaradi globine 66 cm - možno da gre za shrambno jamo. Nad geološko prodnato osnovo je bila približno 15 cm debela kulturna plast 1, domnevno sočasna s hišo 1. Najdbe V jami za kol 1, v kateri je bilo oglje in kamenje, zabito med steno jame in kolom, so bili 3 kosi keramike, v jami za kol 2 je bilo 15 kosov keramike, v jami za kol 4, skrbno obloženi z oblim kamenjem in ogljem, sta bila 2 kosa keramike ter v jami za kol 5 so bili brusni kamen, ročaj, dva kosa hišnega lepa ter 120 kosov keramike. V lisi 6 sta bila dva kosa hišnega lepa in 9 kosov keramike. V vkopu 7 je bilo najdeno oglje, brusni kamen, velik kamen lomljenec in 301 odlomkov keramike.73 V plasti 1 v sektorju A, vezani na obstoj in življenje hiše 1, je bilo 156 kosov keramike. Glede na omenjena dejstva lahko domnevamo tloris prazgodovinske hiše, ki jo imenujem hiša 1. v lisi 6 v sektorju B en kos hišnega lepa in 14 kosov keramike. V lisi 1 v sektorju B, s premerom približno 45 cm so bili kamni in 75 kosov keramike, od teh jih je imelo 7 kosov sledove požara. V črni kulturni plasti (plast 19 - kv. 3 in 5) smo zasledili naslednje oblike posod: skodelo, kantaros, dve latvici, pet fragmentov dna posod, pet fragmentov skled, pet fragmentov loncev, fragment pekve in 19 kosov ostenja ter eno vretence. Od zgoraj naštetih odlomkov, ki so bili vključeni v izbor, je 13 kosov oz. posod ponovno prežganih (32,5 %). Zaradi slabe ohranjenosti ni obdelanih 626 fragmentov keramike iz plasti 19, od teh jih ima 225 sledove požara (36 %). Domnevo o obstoju hiše 2 dodatno podkrepi situacija na tlorisu 2, kjer je dobro vidna linija hišnega lepa. 2. faza - destrukcija hiše 1 in domnevne hiše 2 V ruševinski plasti hiše 1 v sektorju A je bilo 660 kosov keramike. V ruševinski plasti domnevne hiše 2 v sektorju B in C je bilo 348 kosov keramike. V tej ruševinski plasti je bila znotraj domnevne hiše 2 (v kv. 4/6 v sektorju B) najdena bronasta igla z zavito glavico. 3. faza - mlajša postdepozicija hiše 1 in domnevne hiše 2 Domnevna hiša 2 - sektor B in C Arhitektura V sektorju B je bil viden obris črne lise (plast 19), velikosti približno 3 x 1,5 m in debeline do 10 cm (sl. 3). Severno od črne lise so se v liniji od severozahoda proti jugovzhodu ohranile temne lise (1-4, 6) kot ostanek omenjene črne lise. Lise 1-6 niso jame za kol, saj so globoke največ 5 cm. Drugo stavbo (hišo 2) v sektorju B in C lahko domnevamo le na podlagi črne lise (plast 19), katere zasnovo (nekakšne urejene) strukture kažejo večji kamni, ohranjene krpe tlaka iz drobnega kamenja in večje koncentracije oglja, hišnega lepa ter keramike. Najdbe V lisi 3 v sektorju C je bilo 16 kosov keramike, Plast 3 v sektorju A je mlajša postdepozicijska plast na območju hiše 1, v kateri je bilo 318 kosov keramike. Na območju hiše 1, v sektorju A je bilo v vseh treh plasteh, v vkopu 6 ter v jami za kol 5 najdenih največ kosov hišnega lepa, kar 84 kosov. Med njimi je bil en kos hišnega ometa74 (t. 13: 10) okrašen s tehniko vrezovanja (žlebljenje) po celotni ohranjeni površini. Motiv, ki je ohranjen na fragmentu (K2), sestavljata 2 horizontalni vzporedni liniji in snop vertikalnih vzporednih linij spodaj. Okrašeni fragment hišnega ometa je bil najden v sektorju A, v zgornji, postdepozicijski premešani plasti, ki vsebuje tako poznoantične najdbe kot prazgodovinsko keramiko. Na območju domnevne hiše 2, v sektorju B, je registriranih le 11 kosov hišnega lepa, vendar predpostavljam, da 38 neoznačenih kosov hišnega lepa iz Pavšlarjeve hiše (iz celotnega izkopnega polja), prav tako sodi k domnevni hiši 2 v sektorju B in C. 72 Jame za kol 1, 2 in 3 so velike približno od 20 cm do 40 cm premera in obdane/zapolnjene s kamni, kar jasno upravičuje funkcionalnost teh vkopov, zato jih lahko imenujem jame za kol. 73 Gre za največjo koncentracijo lončenine v hiši 1 in v sektorju A. 74 D. Svoljšku se zahvaljujem za določitev predmeta. 'S £ C: 3 CN g •2. ^ O vt o u O • -C m 'i O = 3 e 2 Jž o o ^ g, n ^ro t; _g a. o E te >U -O o C ^ "i II o j; N o □ ■£ 11 o O Sl. 4: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Interpetativni tloris hiše 1 in domnevne hiše 2. Fig. 4: Kranj, Pavšlar house. Interpretive (reconstruction) plan of both houses. Sl. 5: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Odtis deske na ometu (foto: Aleš Ogorelec). Fig. 5: Kranj, Pavšlar house. The impression of boards in the daub (photo: Aleš Ogorelec). Sl. 6: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Odtis protja na ilovnatem ometu (foto: Aleš Ogorelec). Fig. 6: Kranj, Pavšlar house. An impression of wattles in the daub (photo: Aleš Ogorelec). Ohranjene strukture, stojke za nosilne stavbne konstrukcije sem povezala v bivanjski objekt oz. v hišo 1. Imela je pravokoten tloris in v svojem južnem delu hiše lahko domnevamo ognjišče oz. shramb-no jamo. Šlo je za gradnjo z nosilnimi koli, ki so podpirali celo konstrukcijo. Stene iz klanih desk in protja so bile ometane z ilovico. Za to govore številni ostanki prežganega ilovnatega ometa, v katerem so se ohranili tako odtisi desk (sl. 5) kot tudi odtisi protja (sl. 6). Posebno zanimiv je okrašen hišni omet (sl. 11), ki krasi notranjost hiše 1, in spominja na omet nekaterih hiš z Mosta na Soči. O hiši 2 lahko govorimo le hipotetično na podlagi črne plasti, bogate s keramiko, hišnim lepom in zaplatami oglja. NASELBINSKA KERAMIKA Fragmente keramičnih posod sem razvrstila po podobnih tehnoloških in tipoloških lastnostih (kot so sestava in zrnavost lončarske mase ter obdelava površine itd.) in tako poskušala določiti minimalno število keramičnih posod. V celotnem izkopnem polju je bilo najdenih 5060 fragmentov keramike. Od tega se je dalo tipološko opredeliti 228 posod (izbor), tipološko neopredeljivih posod je 444. V hiši 1 in domnevni hiši 2 je bilo tako skupaj 672 različnih posod, od tega je 228 tipološko opredeljivih posod (so vključene v izbor) in sicer 71 posod v hiši 1, 106 posod v domnevni hiši 2, ostalih 51 posod je brez podatkov. Od celotnega keramičnega gradiva, najdenega v Pavšlarjevi hiši (5060 fragmentov), je bilo kar 570 odlomkov (11,2 %) deformiranih v ognju in gre za 85 različnih prežganih posod. Največ, kar 489 tako poškodovanih kosov (85,7 %), je bilo najdenih v območju domnevne hiše 2, v sektorju B (največ v kv.3 in 5 - 254 fragmentov, v kv.2 - 138, kv.1 - 59, kv.4 - 24 in v lisi 1 - 7 ponovno prežganih kosov). Zaradi tega domnevam, da je bil na območju domnevne hiše 2 požar močnejši. Za 40 prežganih kosov ni znano, kje so bili najdeni. V območju hiše 1 oz. v sektorju A je bilo najdenih 28 deformiranih fragmentov, največ v vkopu 7, kar 22. Ta keramika ni ležala v ohranjenih plasteh žga-nine, ugotovljene so bile le zaplate oglja. Kot sem že omenila, je najverjetneje prišlo do požara. Če se osredotočim na območje domnevne hiše 2 oz. sektor B, kjer je največ te ožgane keramike, je v vsakem kvadrantu poleg deformiranih kosov še več nepoškodovanih odlomkov keramike. Zelo verjetna je razlaga, da so se ob podiranju domnevne hiše, glede na razprostranjenost hišnega lepa, stene porušile v notranjost, kar se dobro vidi na tlorisu 2. Ob stenah hiše so bile zelo verjetno postavljene posode, ki so se ob porušitvi razbile in padle v notranjost hiše. Možno je tudi, da je na predel, kjer je največ ožgane keramike (plast 19), padel del gorečega ostrešja. Požar je tako poškodoval le vrhnji sloj posod, nagrmadenega v notranjosti domnevne hiše. Le tako si razlagam prisotnost nepoškodovane keramike na istem mestu kot je tudi prežgana keramika. Celotno keramično gradivo je shranjeno v prostorih ZVNKD Kranj. PRELIMINARNI PREGLED KOSTNEGA GRADIVA75 Pri izkopavanju so bili odkriti tudi kostni ostanki. Ker so kosti še v teku obdelave, je predstavljen le preliminarni pregled. Ohranjenega je zelo malo kostnega gradiva, ki je močno fragmentirano. V glavnem gre za nedoločljive fragmente. Preliminarni pregled je pokazal, da gre za ostanke klanih živali, saj so na kosteh opazne sledi zakola. Gre za ostanke domačih živali, najverjetneje goveda in morda drobnice. Glede na majhno število kosti, domnevamo, da gre za ostanke največ dveh živali. Kosti niso bile ožgane. KRONOLOŠKO IN KULTURNO OVREDNOTENJE KERAMIKE Pri kronološki analizi sem se omejila le na tiste oblike posod, ki jih je mogoče natančneje časovno opredeliti. Pomembne so mi bile podobnosti glede oblike, ornamenta in namembnosti. Lonci Za lonce na t. 2: 1; 3: 9; 8: 1; 16: 1 so najbližje primerjave v grobu 302 v Ljubljani76 ter v grobu 9 na Lepi ravni, ki sodi v Poštelo I oz. stopnjo Štajerska II.77 Tovrstne lonce lahko torej uvrstimo v čas Ljubljana II oz. Ha B3. Lonca na t. 1: 12; 8: 2 sta bila najdena tudi pri farni cerkvi v Kranju.78 Primerjamo ju lahko s fragmentom iz Poštele79 in z žaro iz ljubljanskega groba 298, ki je datiran v starejšo Ljubljana II a stopnjo.80 Lonec na t. 4: 1 ni v celoti ohranjen; glede na velikost, okras in mesto okrasa ga lahko primerjamo s pitosi iz Vinjega vrha, Vač in Podzemlja, katere je Dular na podlagi grobov iz Podzemlja (groba z antenskim mečem) in Brezij opredelil v horizonta Podzemelj 1 in 2.81 Enaki pitosi so bili najdeni tudi v Novem mestu na Mestnih njivah.82 Podobni, še starejši pitosi so tudi v Ljubljani, kjer so v rabi od stopnje Ljubljana I do stopnje III a.83 Lonci variante A3 so pogosti tudi na Štajerskem, npr. v Rušah, na Pošteli in v grobu 3 na Lepi ravni.84 Kot kaže, je bila ta oblika zelo priljubljena kot žara ali kot pitos v naselbinah, zato tudi tako pogosta. Kroglasti lonci na t. 1: 13; 7: 3, 11: 1; 12: 11,16; 15: 9 se pojavijo tudi pri farni cerkvi v Kranju.85 Na žarnem grobišču v Mestnih njivah v Novem mestu je bila odkrita velika žara, ki je po obliki podobna kroglastim loncem in spada v stopnjo Ljubljana II oz. Ha B3.86 Cilindrični lonci so kar pogosti v Pavšlarjevi hiši. Večina je okrašenih z apliciranim rebrom, razčlenjenim z odtisi prsta (t. 5: 1,13; 9: 2), nekaj jih je ohranjenih zelo fragmentarno (t. 10: 13), za katere prav tako lahko domnevamo aplicirano rebro. Taki lonci so pogosti tudi pri farni cerkvi v Kranju.87 Podobne lonce poznamo iz starejše železnodobne (Ha C) gomile v Tupaličah88 in iz grobov 5 ter 42 blejske nekropole na Pristavi.89 Le dva podobna lonca sta bila odkrita na grobišču SAZU v grobu 21 in 265 v Ljubljani, eden z gladkim rebrom, drugi z razčlenjenim rebrom.90 Že Horvatova je opozorila na analogije iz drugega žarnega grobišča v Rušah91 in iz naselbine na Brinjevi gori iz časa Ha B.92 Podobni lonci so na Ptujskem gradu,93 v Ormožu v stop- 75 Kostno gradivo je pregledal in določil Tomaž Fabec, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 76 Puš 1982, t. 16: 13. 77 Teržan 1990, 119, sl. 26; t. 58: 4. 78 Horvat 1983, t. 17: 1. 79 Teržan 1990, t. 30: 24. 80 Puš 1982, 174, t. 14: 9. Dular 1982, 19, t. 1: 1,2,5; Dular 1978a, t. 35: 2. 82 Knez 1966, t. 5: 2; 7: 1; 9: 3; 12: 1,3; 13: 5. 83 Dular 1982, 107, 114, sl. 11: 1; Puš 1971, t. 6: 1; 10: 1; 11: 9; 33: 1,3; 34: 3 - Lj. IIa; 50: 5; Puš 1982, t. 22: 1. 84 Müller-Karpe 1959, t. 113: G; 114: L; 116: 30; Teržan 1990, t. 20: 19, t. 55: 11. 85 Modrijan 1986, t. 18: 5 - inv. št. 7/10; Horvat 1983, t. 14: 1,2. 86 Knez 1966, 77, t. 5: 2. 87 Horvat 1983, t. 1: 2; 2: 1,2; 4: 2; 5: 13-16; 13: 12,15; 15: 4,11-17. 88 Valič 1995, 9, sl. 1. 89 Gabrovec 1960a, t. 7: 2; 25: 2. 90 Puš 1982, t. 2: 8; Stare 1954a, t. 19: 4. 91 Pahič 1957, t. 12: 1; 15: 7. 92 Oman 1981, t. 1: 12; 3: 2; 20: 7; 25: 5; 27: 3; 32: 14; 36: 2; Horvat 1983, 146. 93 Korošec 1951, sl. 82c; foto 166. nji Štajerska II,94 v Gornji Radgoni95 in dva primera takih loncev sta bila najdena na Pošteli.96 Podoben lonec je bil odkrit celo na notranjskem gradišču Slivnica nad Cerknico.97 Zelo veliko cilindričnih loncev je tudi na Koroškem98: v Toplicah pri Beljaku (Warmbad Villach), na Gračarci, v naselbini Dert v Drevljah (Dreulach) v Ziljski dolini in v gomili 20 v Führholzu pri Velikovcu na prehodu iz obdobja žarnih grobišč v starejšo železno dobo. Enake oblike kot Kranj poznajo Madžarska najdišča Veszprem, Balatonföldvär, Velem in Dunaföldvär, kjer se pojavljajo že od Bd D dalje.99 Ti lonci so torej značilni za daljši časovni razpon od Bd D do Ha C. Zanimivo je, da v Pavšlarjevi hiši prevladuje okras razčlenjeno aplicirano rebro na različnih oblikah posod in na pekvah, v kranjski farni cerkvi pa gladko re-bro.100 V Pavšlarjevi hiši je le na eni obliki posode, na kroglastem loncu na t. 12: 16 aplicirano gladko rebro, za ostale fragmente se ne da določiti oblike posode. V Pavšlarjevi hiši dvakrat krasi ostenje posod aplicirano rebro v obliki podkvastega ornamenta (t. 19: 7). V Kranju je tak okras še pri farni cerkvi.101 V Posavju ga najdemo v grobu 348 v Dobovi.102 Na ljubljanskem grobišču SAZU je bil odkrit primer takega okrasa v grobu 2, ki ga S. Gabrovec postavlja v najstarejšo fazo grobišča Ljubljana I a oz. v stopnjo Ha B1 v smislu Müller-Karpeja.103 V Šmihelu krasi podoben okras žaro iz groba 61 Pod Kaculjem, ki je datiran v stopnjo Notranjska II b oz. na prehod Ha B3/C1.104 Na Mostu na Soči je v grobu 875 lonec s podkvastim okrasom.105 Tovrstni okras je bil najden tudi v naselju Kučar v jami 1, ki je datirana v negovski horizont.106 To pomeni, da gre za okras daljšega časovnega razpona od stopnje Ljubljana I a do negovskega horizonta. Kombinacija apliciranega rebra z odtisi šila in žlebljenja (t. 4: 13) krasi veliko posodo na Notranjskem, v Šmihelu.107 Lonec na t. 7: 10 in lonec na t. 7: 8 imata isti ornament. Oba sta okrašena s krožnimi pečatnimi odtisi v horizontalni liniji. Isti okras in sorodno obliko kot lonec na t. 7: 8 ima lonec, najden pri farni cerkvi v Kranju.108 Tovrstni okras ima tudi notranja stran tulipanastega lonca na t. 13: 2. J. Horvatova je v svoji obravnavi prazgodovinske keramike opozorila na fragment lonca iz blejskega groba 36 s podobnim okrasom, ki ga je opredelila v stopnjo Ljubljana III109 in na podobne odtise na steni posode skupaj z vrezanim okrasom v naselbini na Ptujskem gradu.110 Okras horizontalnih odtisov krožcev imajo tudi lonci iz naselbine na Brinjevi gori, najdeni v 4. in 5. plasti,111 datirani v čas od Ha B2 do Ha C1,112 ter ena skleda, najdena na polici C, ki sodi v Ha C.113 Na Pošteli so bili najdeni štirje lonci z okrasom krožnih pečatov, eden se po obliki in okrasu ujema z loncem na t. 7: 10, drugi ustreza obliki na t. 7: 8, dva pa kažeta sorodnost le v okrasu, eden ima poleg krožnih vtisov še narezano ustje.114 Nekaj loncev iz I. poštelske-ga horizonta s Poštele pa spominja na kranjski lonec na t. 7: 10 le po obliki.115 Okras krožnih pečatnih odtisov ima lonec iz stiške naselbine, ki po obliki spominja na lonec na t. 7: 10 in je značilen za stopnjo 94 Lamut 1988-1989, 236-239, t. 1: 8; 4: 2; Teržan 1990, 119, sl. 26. 95 Horvat Šavel 1981, t. 6: 3. 96 Teržan 1990, t. 30: 14, 19. 97 Guštin 1979, t. 36: 9. 98 Dolenz 1961, 398, sl. 3: 5; 4: 20; Kohla 1961, sl. 9: 2,3; Jablonka 1987, 26, sl. 11: 2; Wedenig 1990, 184, t. 1: 7. 99 Patek 1968, 34, 111, t. 8: 11; 54: 2; 89: 3,10. '00 Modrijan 1986, t. 4: 9 - inv. št. 4/9; 5: 2 - inv. št. 4/12; 9: 2-5,7,8 - inv. št. 5/17-20, 22, 23; 12: 4,5 - inv. št. 5/48, 49; 14: 4 -inv. št. 6/4; 16: 1,2 - inv. št. 6/18, 19; 25: 2 - inv. št. 14/1; 27: 3 - inv. št. 15/3; 28: 1 - inv. št. 16/1; 29: 1 - inv. št. 17/4; 32: 4 - inv. št. 18/11; 33: 4,6 - inv. št. 19/4, 6; 40: 4 - inv. št. 21/7; 41: 2 - inv. št. 21/20; 43: 2 - inv. št. X/2; 44: 2,5 - inv. št. X/6, 5; 48: 2 -inv. št. 5/60. 101 Horvat 1983, t. 19: 8,9. 102 Stare 1975a, t. 53: 11. 103 Stare 1954a, t. 5: 9,10; Gabrovec 1973, 342. 104 Guštin 1979, t. 47: 10; 72: 4. 105 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984-1985, t. 87: G. 106 J. Dular, Ciglenečki, A. Dular 1995, 57, t. 61: 6,7. 107 Guštin 1979, t. 72: 5. 108 Horvat 1983, t. 14: 9. 109 Gabrovec 1960a, t. 19: 7; Horvat 1983, 147; Gabrovec 1973. 110 Horvat 1983, 147. 111 Oman 1981, t. 34: 6,13; 45: 10; 47: 7. 112 Teržan 1990, 55, sl. 11. 113 Pahič 1985, t. 3: 7; Teržan 1990, 55, sl. 11. 114 Teržan 1990, t. 1: 7; 15: 21 (= III. horizont Poštele = Štajerska IIIb); 22: 4 (= I. horizont Poštele = Štajerska II); 31: 30. 115 Teržan 1990, 31, 35, t. 4: 18; 5: 6; 12: 11; 35: 18. I., kar ustreza stopnji Podzemelj.116 Tudi skleda z Gradišča nad Stično, ki jo je Gabrovec na podlagi primerjav s skodelicami z ljubljanskega grobišča uvrstil v čas Ljubljana I b, ima okras krožnih pečatov v horizontalni liniji.117 Na Koroškem118 je bil tak lonec odkrit na Gračarci in v Führholzu pri Ve-likovcu v grobu 117 iz stopnje Ljubljana II b/III a. Lonec variante Ce z okrasom okroglih pečatnih odtisov najdemo v naselbini Kalakača pri Beški v Vojvodini,119 kjer se tovrstni okras pojavi tako na skledi kot na loncu, ki so lahko še dodatno okrašeni s kaneliranjem ali žlebljenjem.120 Obravnavani okras se pojavi v mlajši kulturi žarnih grobišč oz. Ha B2 in je značilen do konca starejšega halštata (Ha C2). Fragment tulipanastega lonca (t. 13: 1,14; 16: 9,11; 17: 6) je bil odkrit tudi pri farni cerkvi v Kranju.121 Podoben lonec se pojavi v ljubljanskem grobu 305, ki sodi v zgodnjo Ljubljana II stopnjo.122 Soroden lonec, sicer okrašen z razčlenjenim rebrom, najdemo v ormoški naselbini v II. stopnji Štajerske.123 "Narezano" ustje, okras, izdelan z odtisi šila na ustju, ima tulipanast lonec na t. 17: 2, ki je dodatno okrašen z dvema aplikama z odtisi prsta. Že J. Horvat je opozorila, da se v času kulture žarnih grobišč pogosto pojavljajo na ustjih vrezi ali odtisi prstov.124 Najboljšo primerjavo, tako glede oblike kot okrasa, najdemo na Brinjevi gori v plasti 5,125 ki sodi na prehod iz Ha B3 v Ha C oz. v stopnjo Štajerska II.126 Glede okrasa lahko primerjamo naš lonec tudi z loncem iz Poštele.127 V Gornji Radgoni so bili odkriti trije lonci s tako okrašenim ustjem, ki spominjajo na obravnavani lonec; vsi omenjeni se pojavljajo v vseh treh kulturnih horizontih (I-III) in ustrezajo časovnemu razponu od Ha B2 do zgodnjega Ha C oz. stopnji Štajerska I-IIIa.128 Sorodno okrašen lonec je bil odkrit na višinskem naselju Mastni hrib pri Škocjanu, ki leži v dolini reke Krke in sodi v horizont Ha B oz. skupino Velika Gorica.129 Enako okrašen lonec iz Führholza pri Velikovcu sodi v pozno obdobje žarnih grobišč.130 Podobno okrašen vrč, ki spominja na obliko kranjskega lonca na t. 17: 2, najdemo v grobu 331 v Bi-schofshofnu-Pestfriedhof, ki sodi v stopnjo Ljubljana II oz. Ha B3.131 Loncu na t. 17: 2 je soroden tudi lonec iz Špičak Gradine II, le da ima slednji poleg okrasa na ustju še dva horizontalna in tri vertikalna gladka rebra. Naselje Špičak v Bojačnem se vključuje v okvir kulture žarnih grobišč (od Ha A2 do Ha B2 po Müller-Karpejevi periodizaciji132 oz. faza III. in IV. po Vinski-Gasparinijevi).133 Podobno okrašeno ustje ima soroden lonec, odkrit v grobu 42 v Vukovarju-Ljeva Bara,134 ki sodi v fazo V. po Vinski-Gasparinijevi in še v začetek Ha C1. Oblika in okras lonca na t. 17: 2 kažeta na povezave s srednjim Podonavjem, kjer se pojavlja kar nekaj sorodnih oblik z enakim okrasom.135 Podobno okrašeni lonci so zastopani še širše v Karpatski kotlini, kot dokazujejo najdbe iz nekropole Vajuga-Pesak,136 iz Környe137 in Sopron-Burgstalla.138 Za tulipanast lonec na 1.16: 12 je najbližja primerjava pri kranjski farni cerkvi.139 Podoben lonec iz ljubljanskega groba 318 sodi v stopnjo Ljubljana II.140 Primerjamo ga lahko še z lonci iz Ruš in Maribo- l'6 Gabrovec 1994, 152, t. 9: 7. 117 Gabrovec 1994, 216, sl. 143. 118 Kohla 1961, sl. 14: 1; Wedenig 2000, 30, t. 6: 7. 119 Medovic 1988, sl. 139: 2. 120 Medovic 1988, sl. 60: 11; sl. 139: 9; sl. 272: 3. 121 Horvat 1983, t. 17: 9. 122 Puš 1982, t. 18: 5; 33: 6. 123 Lamut 1988-1989, 238, 239, t. 1: 12; 7: 1; Teržan 1990, 119, sl. 26. 124 Horvat 1983, 146. 125 Oman 1981, t. 42: 1 126 Teržan 1990, 55, 119, sl. 11; 26. 127 Teržan 1990, t. 29: 20. 128 Šavel 1994, 90, 93, priloga 48: 17; 50: 3; 51: 3; Teržan 1990, 49, 119, sl. 26. 129 Dular, Križ, Pavlin, Svoljšak, Tecco Hvala 2000, 132, 134, t. 9: 8. 130 Wedenig 1991, 87, t. 3: 2. 131 Tomedi 1992, 608, sl. 2: A. 132 Pavišic 1993, 178, t. 9: 4. 133 Vinski Gasparini 1973. 134 Vinski Gasparini 1973, t. 124: 5. 135 Medovic 1978, t. 75: 4; Medovic 1988, sl. 29: 3; 56: 6; 73: 12; 212: 7. 136 Popovic, Vukmanovic 1998, t. 23: 8(?); 31: 1; 37: 11(?). 137 Patek 1968, t. 117: 12. 138 Patek 1976, sl. 4: 6. 139 Horvat 1983, t. 13: 14. 140 Puš 1982, 174, t. 27: 2; 36: 3. 141 Müller-Karpe 1959, t. 108: N3; 109: E3; 120: 26. ra,141 iz Ormoža, kjer so zastopani v I.stopnji Štajerske oz. Ha B1/2,142 iz naselbine na Ptujskem gradu,143 iz groba 126 v Pobrežju144 in z naselbine na Brinjevi gori, v plasteh 2, 4 in 5, torej od prehoda Ha A2/ B1 do zgodnjega Ha C.145 Taka oblika loncev se pojavi tudi na Notranjskem146 in v Novem mestu na Znančevih njivah oz. Kandiji.147 Na lonec na t. 17: 5 spominja večji dobovski lonec z izrazitejšim ustjem, prav tako okrašen z apliciranim rebrom iz groba 168.148 Podoben lonec najdemo še v plasti Ha A na Brinjevi gori,149 v ormoški naselbini v stopnji Ormož II, ki ustreza času Ha B3 in zgodnjemu Ha C oz. stopnji Štajerska II,150 na drugem žarnem grobišču v Rušah151 in v grobu 327 v Bi-schofshofnu - Pestfriedhof iz starejšega halštata.152 Okras trikotnega pečata na loncu t. 14: 12 krasi skledo iz gomile 106 iz 5.st. pr. n. š. iz Führholza pri Velikovcu na Koroškem.153 Za lonca na t. 5: 11 in t. 12: 20 je največ primerjav v naselbini Poštela, kjer en lonec glede okrasa še posebej spominja na lonec na t. 7: 8 in sodi v I. poštelski horizont oz. stopnjo Štajerska II.154 Omenjena lonca sta tudi v farni cerkvi v Kranju.155 Okras, izdelan z odtisom vrvice (t. 2: 11; 6: 11,14), in psevdovrvičast okras (t. 4: 3; 8: 3; 9: 1,7; 18: 6; 19: 3) sta kar pogosta; tako v Pavšlarjevi hiši kot tudi pri farni cerkvi v Kranju.156 Kranj je s tovrstnim okrasom povezan z ruško žarnogrobiščno skupino, kot je opozorila že J. Horvat,157 kjer so motivi pogosto oblikovani enako kot v Kranju: horizontalni vzporedni snopi, pod njimi poševni ali vertikalni snopi, ki nastopajo na večini oblik posod: na loncih, enoročajnih vrčih, skodelah, skledah in latvicah.158 Znano dejstvo je, da so začeli konec kulture žar-nih grobišč to tehniko opuščati, kar je opaziti na Štajerskem, kjer je bila v kulturi žarnih grobišč bolj razširjena kot drugod po Sloveniji, opušča pa se tudi na širšem območju, npr. v Estah.159 Psevdovrvičast okras je v Kranju močneje zastopan kot na drugih najdiščih osrednje Slovenije, npr. na Bledu in v Ljubljani.160 Najmlajše posode, okrašene s tovrstnim okrasom, so iz groba 29 na Bledu, iz groba Forstwald 17 v Kleinkleinu, ki sodita v stopnjo Ljubljana II b, še mlajši primer pa je stojalo iz Brega, ki sodi v stopnjo Ljubljana III a.161 Tako je psevdovrvičast okras v Kranju datiran v skladu z drugimi jugovzhodnoalpskimi najdišči v Ha B, najkasneje v stopnjo Podzemelj 2 oz. Ljubljana III a.162 Na obeh bikoničnih loncih na t. 8: 3 in t. 9: 1 je psevdovrvičast okras. Motiva na t. 9: 1 in na t. 8: 3 sta si podobna, med seboj se razlikujeta v tem, da je motiv na t. 8: 3 še belo inkrustiran. Spodnji del motiva - horizontalni trak vzporednih linij in spodaj vertikalni ter izmenično poševni snop vzporednih linij krasi, sicer v tehniki vrezovanja, vrč iz ruškega groba 60.163 Pomembnejši motiv je odprt trikotnik s podaljškoma oz. zastavicama na vrhu, ki verjetno upodablja stilizirano antropomorfno podobo. V Kranju je bil ta motiv priljubljen, saj ga imamo tudi pri farni cerkvi, kjer je izdelan tako z odtisom psevdo-vrvice kot tudi v tehniki vrezovanja.164 Temeljito ga je analizirala že J. Horvat. Pokazala je, da je ta motiv 142 Lamut 1988-1989, 236, 237, t. 9: 2; Teržan 1990, 119, sl. 26. 143 Korošec 1951, foto 358. 144 Pahič 1972, t. 26: 4. 145 Oman 1981, t. 12: 3 (=Ha A); 32: 13; 54: 5 (=Ha B); Teržan 1990, 55, sl. 11. 146 Guštin 1979, t. 14: 9. 147 Knez 1986, t. 10: 15. 148 Stare 1975a, t. 24: 8. 149 Oman 1981, t. 5: 6. 150 Lamut 1988-1989, 238, 239, t. 1: 11; Teržan 1990, 119, sl. 26. l5' Pahič 1957, t. 14: 7; 15: 6. 152 Tomedi 1992, sl. 2: C. 153 Wedenig 2000, 17, 19, sl. 7. 154 Teržan 1990, 32, 35, 119, sl. 26; t. 4: 23; 11: 7; 22: 4; 32: 2. 155 Modrijan 1986, 6, t. 29: 4 - inv. št. 17/4; 10: 4 - inv. št. 5/29; 18: 4 - inv. št. 7/9; 12: 6 - inv. št. 5/57. 156 Horvat 1983, 149, t. 2: 3; 3: 13; 4: 18; 5: 25; 6: 2,3; 7: 4-13; 9: 25; 11: 22; 16: 14-17; Gabrovec 1966b, t. 7: 15,29; Modrijan 1986, t. 3: 7 - inv. št. 3/11; 6: 1 - inv. št. 4/18; 12: 7 - inv. št. 5/58; 15: 1 - inv. št. 6/10; 29: 7 - inv. št. 17/7; 39: 3 - inv. št. 21/11. 157 Müller-Karpe 1959, 118 s; Horvat 1983, 149. 158 Müller-Karpe 1959, t. 108: C,J1,M2; 110: E4,D1,D2,F64,F71; 111: A1; 112: A4; 116: 46; 117: 1,2,26,27; 119: 1-7,9; 120: 1,2,8,12,33; 121: 19,20; 122: 3,8; 123: 18; Horvat 1983, 149; Oman 1981, odtis vrvice, Ha B1: t. 28: 3; psevdovrvičast okras, Ha B2/B3: t. 35: 14-17; Ha B3/C1: t. 43: 12; 46: 8; 52: 4,7. 159 Müller-Karpe 1959, 118s; Frey 1969, 11s, 15, 24; Horvat 1983, 149, 150. 160 Horvat 1983, 150. 161 Gabrovec 1960a, t. 17: 1-6; Dobiat 1980, t. 32-34; Modrijan 1957, 12, sl. 6: 2,3; 8; Horvat 1983, 150. 162 Horvat 1983, 150. 163 Müller-Karpe 1959, t. 110: D4. 164 Horvat 1983, sl. 5: 6; t. 7: 21; 22: 21; Valič 1983, t. 5: 1. pogost na grobišču z dvorišča SAZU v Ljubljani v stopnji Ljubljana II, kjer je vedno izdelan v tehniki vrezovanja, krasi pa žare, več fragmentov ostenja in posodo v obliki roga iz groba 54.165 Žara v grobu 127 poleg okrasa spominja še po obliki na bikoničen lonec na t. 8: 3.166 Na Bledu je žara iz groba 51 s tem motivom okrašena s psevdovrvičastim okrasom in sodi v stopnjo Ljubljana II b ali III a.167 Tako na Štajerskem kot tudi v Posavju in na Dolenjskem je motiv odprtega trikotnika s podaljškoma vedno izdelan v tehniki vrezovanja. Na Štajerskem so posode okrašene s tem motivom na obeh ruških grobiščih,168 na Pobrežju,169 v naselbinah Brinjeva gora,170 Ptujski grad,171 Gornja Radgona, kjer je ta okras skupaj z nizom visečih šrafiranih trikotnikov172 in v Ormožu, kjer je ta motiv obrnjen okoli in značilen za stopnjo Ormož III - razviti Ha C oz. stopnjo Štajerska III a.173 V Posavju krasi ta motiv amforo iz dobovske-ga groba 256, ki spada v mlajši del dobovskega grobišča174 in na Dolenjskem je značilen obravnavani okras za Veliki Nerajec pri Dragatušu.175 Vrezan motiv odprtega trikotnika z zastavicama krasi tudi Ha A2 posode v naselbini Kalakača pri Beški v Vojvodini, ki je bila osnovana na koncu faze Belegiš - Ilindža II.176 Analogije okrasa odprtega trikotnika z zastavicama nakazujejo tesne stike na območju osrednje Slovenije in ruške skupine v mlajšem obdobju žarnih grobišč (HaB) ter nastajajočih dolenjske in štajerske skupine še na prehodu v starejšo železno dobo (zgodnji Ha C). Trebušasti lonci na t. 1: 2,3; 2: 3; 4: 8; 5; 2; 12: 12; 13: 16; 16: 10 so pogosti tudi pri kranjski farni cerkvi.177 Sorodni lonci so značilni za štajerski prostor, npr. v Gornji Radgoni je bil odkrit podoben lonec, okra- šen z rebrom z odtisi prsta, v stopnji Štajerska III a178 in v naselbinah Brinjeva gora,179 Poštela ter v Ipavčevi gomili pod Poštelo, ki je datirana v III. horizont Poštele oz. stopnjo Štajerska III b.180 Tudi za lonce na t. 2: 9 in t. 13: 17 so najbližje podobni lonci pri farni cerkvi v Kranju.181 Verjetno gre za isto obliko posode kot v grobu 1 in 2 v Vili Prah iz stopnje Ljubljana III a oz. Podzemelj 2.182 Nekaj takih loncev iz I. poštelskega horizonta oz. stopnje Štajerska II se pojavi na Pošteli, kjer ima eden okrašeno ustje z vrezi, drugi je okrašen z apliciranim rebrom z odtisi prsta, podoben lonec je bil odkrit še v naselbini na Miklavškem hribu.183 Ustja loncev na t. 2: 16 in t. 16: 3,4 z odtisi šila na notranji strani so tudi pri farni cerkvi v Kranju, kjer sta okrašeni ustji zelo finih posod z visokim vratom.184 J.Horvat jih primerja z ustjema dveh žar iz ljubljanskih grobov 78 in 86, katere zaradi horizontalnega rebra na spodnji strani trebuha vzporeja z žaro iz groba z antenskim mečem iz Podzemlja.185 Avtorica povezuje grob 86 z grobom 101 na podlagi istega okrasa, vrezanega konjička na ročaju amfore. Rame iste amfore iz groba 101 je okrašeno še z nizom vrezanih stoječih šrafiranih trikotnikov, ki se s koti deloma dotikajo, prav tako je največji obod okrašen še z enim nizom šrafiranih trikotnikov v skupinah po dva, med katerima sta vložena dva bronasta žebljička.186 Podoben motiv, vrezan stoječi šrafiran trikotnik, krasi tudi bikonično skledo na t. 6: 15 in skodelo s presegajočim ročajem iz Pavšlarjeve hiše na t. 3: 7. Zaradi fragmentirane ohranjenosti je možno, da imata skleda variante E in skodela variante A podoben motiv kot amfora iz ljubljanskega groba 101, ki je na podlagi železnega nakita datiran 165 Horvat 1983, 151; Stare 1954a, t. 2: 7; 45: 3; 47: 1; Puš 1982, t. 31: 3; 34: 5. 166 Puš 1971, t. 16: 14. 167 Gabrovec 1960a, 51, t. 29: 3; Horvat 1983, 152. 168 Müller-Karpe 1959, 120, t. 114: D3. 169 Pahič 1972, 15, t. 12: 1. 170 Oman 1981, t. 45: 13; 49: 21; 59: 13; Pahič 1985, t. 5: 7. 171 Korošec 1951, sl. 73. 172 Horvat Šavel 1981, t. 6: 7; Šavel 1994, 93, priloga 49: 4; foto na ovitku. 173 Lamut 1988-1989, 240, 241, t. 25: 21; Horvat 1983, 151, 152; Teržan 1990, 119, sl. 26. 174 Stare 1975a, t. 37: 3; Horvat 1983, 151. 175 Spitzer 1973, t. 6: 1; 7; 8: 10; 9: 1; Horvat 1983, 154. 176 Medovic 1978, 24, 40, t. 8: 5; 23: 1; Medovic 1988, 429, sl. 280: 4; 295: 7; 314: 15; 316: 10. 177 Horvat 1983, t. 3: 1; 4: 5,6; 6: 7; 12: 15-17; 14: 14,17,19,20; 15: 2. 178 Šavel 1994, 93, priloga 51: 1; Teržan 1990, 119, sl. 26. 179 Pahič 1985, t. 1: 4. 180 Teržan 1990, 77, 119, sl. 26; t. 6: 13; 30: 6,11; 33: 14; 38: 9,14; 66: 12. 181 Horvat 1983, t. 2: 5; 12: 16; 13: 8. 182 Gabrovec 1960b, t. 3: 10; Gabrovec 1973, 348. 183 Teržan 1990, 31, 35, 119, sl. 26; t. 30: 3,11; 50: 16; 74: 4. 184 Horvat 1983, t. 16: 9,18. 185 Horvat 1983, 146. 186 Puš 1971, 21, t. 10: 5. v Ljubljano II b.187 Podoben okras "narezanega" ustja imajo ustja latvic na zunanji strani v Kleink- leinu.188 Lonec z izvihanim ustjem in stožčastim vratom (t. 7: 4) lahko primerjamo z lonci s stožčastim vratom iz Podzemlja, katere je Dular opredelil v horizont Podzemelj 1 in 2.189 Podobni lonci so še v ljubljanskem grobu 2 9 2,190 na obeh ruških grobiščih,191 v grobu 9 na Lepi ravni, ki sodi v I. poštelski horizont in se navezuje na tradicijo po-dravske kulture žarnih grobišč HaB.192 Pojavijo se v obdobju žarnih grobišč in so pogosti v kulturah jugovzhodnih Alp, Podonavja in zahodnega obrobja Panonske ravnine (npr. Dalj, Kleinklein - Martija-nec, Statzendorf - Gemeinlebarn).193 Lonec na t. 5: 9 je zelo podoben loncu iz II. stopnje ormoške naselbine in tako spada v Ha B3 in zgodnji Ha C oz. v stopnjo Štajerska II.194 ga grobišča v Rušah199 in dvoročajna posoda iz ljubljanskega groba 36.200 Zgornji del motiva K8, ki ga sestavlja niz križev in rombov, je izdelan z odtisnjenimi krožci in spominja na niz motiva križev, ki je izdelan z bronastimi žebljički na skodeli iz groba 983 z Mosta na Soči. Grob 983, v katerem je bila še glinasta situla na nogi, sodi v Ha C1 oz. Sv. Lucija Ib2.201 V isti čas je datiran grob 445, v katerem je bila glinena situla na nogi z okrasom, izdelanim z vtisnjenimi pikami in motivom križa, kot ga ima kranjski vrč.202 Soroden okras pozna tudi Ljubljana. Žari iz groba 22 in 27 sta namreč okrašeni z vtisnjenimi pikami v motivu pravilno in narobe obrnjene črke T. 203 Grob 22 je na podlagi igle s strešasto glavico datiran v stopnjo Ljubljana II a.204 V Kranju se torej kaže spajanje vzhodnih, ruških in zahodnih, svetolucijskih elementov. Vrči Vrči iz Pavšlarjeve hiše (t. 2: 7; 7: 1,9; 10: 14; 13: 6; 16: 6) spominjajo na vrča iz groba 18 in 19 iz drugega žarnega grobišča v Rušah,195 na fragment ustja iz groba 3 na Lepi ravni in na vrč iz naselbine Poštela; oba poštelska vrča sodita v I. horizont Poštele oz. stopnjo Štajerska II.196 Teržanova je opozorila na podobnost poštelskega vrča z vrčem iz groba 5 pod Brinjevo goro, skupaj s trakastimi uhani in očalarko z veliko osmico, ki jo povezuje s podobnimi na Notranjskem, kjer so značilne za čas Notranjska II.197 Posebno pozornost zbuja vrč z motivom (t. 7: 1; sl. 7), ki ga v spodnjem delu sestavljajo žlebljene horizontalne linije in pod njimi vertikalni snopi, ki spominjajo na podobno okrašene posode, kot so amfore s Hajdine,198 posode iz drugega žarne- Sl. 7: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Prežgan okrašen fragment vrča (foto: Aleš Ogorelec). Fig. 7: Kranj, Pavšlar house. Burnt fragment of a jug (photo: Aleš Ogorelec). 187 Puš 1971, 86, t. 10: 1-7; Gabrovec 1973, 343. 188 Dobiat 1980, iz 1. faze: t. 33: 3,5; 49: 2; 109: 6; iz 3. faze: t. 53: 3; 54: 1-3; Horvat 1983, 148. 189 Dular 1982, 23, t. 4: 16; Dular 1978a, t. 34: 1. 190 Puš 1982, t. 12: 1. 191 Müller-Karpe 1959, t. 108: C; 113: C2; 114: L; Pahič 1957, t. 2: 3. 192 Teržan 1990, 34, 35, t. 58: 4. 193 Dular 1982, 26, 27. 194 Lamut 1988-1989, 238, 239, t. 7: 16; Teržan 1990, 119, sl. 26. 195 Pahič 1957, t. 8: 2; 9: 1. 196 Teržan 1990, 26, 31, 34, 35, 119, sl. 26; t. 47: 14; 55: 5. 197 Teržan 1990, 26, op. 90. 198 Müller-Karpe 1959, t. 117: 31,36. 199 Pahič 1957, t. 1: 3; 7: 3. 200 Stare 1954a, t. 32: 1. 201 Marchesetti 1993, 139, t. 7: 14; Teržan, Trampuž 1973, 422. 202 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984-1985, t. 37: 7. 203 Stare 1954a, t. 20: 1; 25: 1. 204 Stare 1954a, grob 22, t. 20; Gabrovec 1973, 343. Amfore Amfore (t. 5: 10; 7: 2; 9: 7; 16: 5; 17: 1) kažejo na povezave z ruško žarnogrobiščno skupino. Najpogostejše so v obeh ruških grobiščih, ene so bolj podobne kranjskim po obliki, druge po okrasu. V večini primerov so ruške amfore okrašene s horizontalnimi vzporednimi linijami, v enem primeru pa celo z odtisi krožcev v horizontalni liniji.205 Zelo veliko amfor je tudi iz žarnega grobišča Pobrežje, kjer prav tako ene bolj spominjajo na kranjske po obliki, druge po okrasu.206 Podobne amfore so še iz grobišča v Spodnjem Radvanju,207 iz Zgornje Hajdine pri Ptuju208 in iz ptujske plane nekropole v Rabeljčji vasi.209 Sorodne amfore so še v Posavju, v Dobovi v Ha B2 in spominjajo na kranjske po obliki ali okrasu, in sicer glede dvojne cikcak linije in horizontalnih vzporednih ter vertikalnih linij.210 Amfora na t. 7: 2 spominja tudi na amforo iz Slepška pri Mokronogu, ki jo Gabrovec postavlja v čas Ljubljana II.211 Motiv, ki krasi amforo na t. 9: 7, sestavlja pas horizontalnih vzporednih linij, ki se lomi pravo- kotno navzdol, in snop vertikalnih vzporednih linij z izmeničnima snopoma poševnih vzporednih linij spodaj. Gre za psevdovrvičast okras. Za motiv K4 je najbližja primerjava pri farni cerkvi v Kranju.212 Bikonična žara iz ljubljanskega groba 118 ima na ramenih podoben motiv, izdelan v tehniki vrezovanja.213 Tak motiv, prav tako izdelan v tehniki vrezovanja, krasi fragment iz I. poštelskega horizonta s Poštele214 in posodo iz groba Forstwald 16, ki sodi v 1. fazo Kleinklein,215 kar ustreza stopnji Štajerska II oz. Ha B3/C1.216 Motiv, ki krasi amforo na t. 7: 2 (sl. 8), sestavlja pas horizontalnih vzporednih linij, ki se lomi pravokotno navzdol, pod njim so snopi vertikalnih vzporednih linij. Ta del je izdelan v tehniki žlebljenja. Zgornji del tega motiva tvori pas križajočih se linij v obliki črke X, ki je izdelan z odtisnjenimi krožci. Sorodno idejno zasnovo imata motiva, ki krasita žari v grobu 27 in 22 v Ljubljani na dvorišču SAZU.217 Grob 22 je datiran v stopnjo Ljubljana II a.218 Ročaj amfore na t. 7: 2 je okrašen z motivom X (sl. 9), izdelanim z odtisnjenimi krožci. Enak okras ima ročaj posode iz ljubljanskega groba 309.219 Sl. 8: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Prežgana okrašena amfora (foto Aleš: Ogorelec). Fig. 8: Kranj, Pavšlar house. Burnt amphora (photo: Aleš Ogorelec). 205 206 207 208 209 210 211 212 213 214 215 216 217 218 219 Müller-Karpe 1959, t. 111: J3; 117: 25; Pahič 1957, t. 1: 3; 3: 4; 9: 5; 14: 2; 18: 1; Kaerner 1988-1989, sl. 3: 4. Pahič 1972, t. 1: 8; 2: 6; 3: 3; 5: 5,10; 6: 1; 7: 13; 8: 5;14; itd. Teržan 1990, t. 67: 1. Stare 1950, risba 1d, risba 1f, t. 1: 4; 2: 9. Strmčnik Gulič 1985, 384, t. 2: 6. Stare 1975a, t. 11: 1; 55: 12; 59: 2; 60: 6. Gabrovec 1973, 345, 367, t. 9: 8. Horvat 1983, t. 7: 12. Puš 1971, t. 15: 1. Teržan 1990, 31, t. 1: 5. Dobiat 1980, 168, t. 31: 10. Teržan 1990, 119, sl. 26. Stare 1954a, t. 25: 1; 20: 1. Stare 1954a, grob 22, t. 20; Gabrovec 1973, 343. Puš 1982, t. 21: 2. Motivu cikcak vrezane linije z vmesno linijo krožnih odtisov kot je na amfori na t. 17: 1 iz Pavšlarjeve hiše, se najbolj približa pogost motiv dvojne cikcak linije brez odtisnjenih krožcev. Najdemo ga na fragmentu posode iz grobišča SAZU v Ljubljani220 in na posodah iz dobovskih grobov 136, 256 in 341.221 Podoben delni motiv krasi rame vrča iz groba 4 na Lepi ravni in vrč iz groba v Spodnjem Radvanju, ki sodita v I. horizont Poštele oz. stopnjo Štajerska II.222 Soroden delni motiv ima amfora iz Zgornje Hajdine pri Ptuju, ki je okrašena z valovnico in tremi horizontalnimi linijami, ki se zaključujejo v spiralo.223 Motiv, ki verjetno krasi amforo (t. 5: 7, sl. 10); sestavlja pas visečih in stoječih praznih trikotnikov med dvema horizontalnima linijama in pod horizontalno linijo spodaj je trak izmeničnih poševnih vzporednih linij. Motiv je izdelan v tehniki vrezo-vanja. Podoben motiv, niz stoječih in visečih trikot- Sl. 10: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Okrašen fragment prežgane amfore (foto: Aleš Ogorelec). Fig. 10: Kranj, Pavšlar house. Decorated fragment of a burnt amphora (photo: Aleš Ogorelec). nikov, krasi tudi lonec iz Volčanškove gomile na Libni, ki sodi v Ha C2 oz. horizont Stična 1.224 Kantarosi Sl. 9: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Ročaj amfore, okrašen z odtisi krogcev v obliki črke X (foto: Aleš Ogorelec). Fig. 9: Kranj, Pavšlar house. Handle of an amphora decorated with impressed small circles forming the letter X (photo: A. Ogorelec). 220 221 223 224 225 226 227 Stare 1954a, t. 60: 1a. Stare 1975a, t. 21: 22. Teržan 1990, 34, 35, 59, 119, sl. 26; t. 55: 7; 67: 14. Stare 1950, risba 1a. Guštin 1976, t. 44: 1. Gabrovec 1960a, t. 11: 1; Gabrovec 1973, 354. Müller-Karpe 1959, t. 113: D2; 120: 25. Teržan 1990, 35, 59, 55, 119, sl. 26; t. 67: 5; 72: 10. Metzner Nebelsick 1992, sl. 1a. Teržan 1990, 73. Montagnari Kokelj 1996, t. 4: 1. Poleg kranjskih kantarosov je na Gorenjskem znan še en kantaros (t. 3: 8; 4: 7; 5: 12) z Bleda v grobu 18, ki se po obliki razlikuje od kranjskih in sodi v Ljubljano II.225 Kantarosi iz Pavšlarjeve hiše so prav tako kot amfore bolj povezani z ruško skupino. Nekateri so kranjskim sorodni bolj glede oblike, drugi glede okrasa. Najdemo jih na prvem žarnem grobišču v Rušah v grobu 142, v Mariboru,226 na grobišču v Spodnjem Radvanju in v naselbini Podob pri Ločah pri Poljčanah iz stopnje Štajerska II.227 Na kranjski kantaros spominja tudi kantaros iz gomile P iz Brega na Koroškem, okrašen z S žigi v basarabskem stilu228 iz 9., morda zgodnjega 8. st. pr. n. š.229 Soroden, čeprav z nižjim vratom in psevdovrvičastim okrasom, je kantaros iz grobišča Sv. Barbara pri Jelarjih iz 10., 9. st. pr. n. š. oz. na prehodu iz pozne bronaste v železno dobo.230 Motiv, ki krasi kantaros na t. 3: 8, je sestavljen iz dveh horizontalnih vzporednih linij in vertikalnih vzporednih linij spodaj. Izdelan je v tehniki vrezovanja. Ta okras je kar pogost v Pavšlarjevi hiši, in sicer krasi še hišni omet, nekaj fragmentov ter delno vrč in amfore (t. 13: 10; 2: 10; 13: 5). Omenjeni motiv, izdelan v tehniki žlebljenja, je pogost na vrčih iz prvega grobišča v Rušah231 in Pobrežju,232 pojavlja pa se tudi na loncih oz. žarah.233 Tovrstni motiv krasi lonec iz Ljubljane iz časa Ljubljana I a.234 Sklede - latvice Dejstvo je, da je za naselbine značilen velik spekter skled in latvic, ki se med seboj zelo razlikujejo po obliki, velikosti in glede okrasa.235 Tako je tudi v kranjski naselbini. Najpogostejša oblika latvic v Pavšlarjevi hiši je "navadna", enostavna in preprosta. Okras ni pogost, včasih je dodana le aplika. Take latvice so v obdobju žarnih grobišč v Dobovi, Ljubljani, na Križni gori pri Ložu in kasneje na Pošteli, na Koroškem. Oblika preprostih latvic je značilna za vse kronološke stopnje, od Ljubljana I do Ljubljana III a.236 V svetolucijski skupini so latvice najpogostejša oblika posod, večinoma so neokrašene, le nekaj je poslikanih.237 Tudi na Notranjskem so latvice najbolj razširjena oblika posod, ki se pojavljajo skozi vso II. in III. stopnjo Notranjske.238 Plitve sklede na t. 2: 8; 5: 14,16; 11: 10 najdemo tudi pri kranjski farni cerkvi.239 Vzporejamo jih lahko s skledo iz naselbine Poštela iz poznega Ha C/D1 oz. stopnje Štajerska III a.240 Plitve latvice na t. 6: 6; 11: 3,4,11; 12: 21; 18: 1,5,8; 19: 1 se med seboj rahlo razlikujejo glede oblikovanosti ustja in dna. Latvice so v Pavšlarjevi hiši dokaj pogoste in prav tako jih je veliko pri farni cerkvi v Kranju.241 V naselbini Poštela so značilne za III. poštelski horizont oz. Štajersko III a, v isti čas sodi tudi latvica iz Ipavčeve gomile in iz grobišča med Razvanjem in Pivolo.242 Na ustje latvice na t. 11: 6 spominja fragment latvice iz naselbine Šmatevž.243 V Pavšlarjevi hiši so latvice redko fasetirane (t. 11: 8,9), obakrat gre za rahlo poševno fasetiranje. Takšno fasetiranje se pojavlja v starejši kulturi žarnih grobišč v Posavju, v Dobovi v grobu 2 8 9,244 ki ga Dular uvršča v Ha A1,245 na Štajerskem na Brinjevi gori v plasti Ha A246 in v severozahodni Hrvaški, npr. v Martijanecu pri Varaždinu, v naselju Kal-nik ter jugovzhodno od Karlovca v Kiringradu pri Vrginmostu v fazi II. po Vinski Gasparinijevi.247 Na Koroškem, v Mölltalu je bila najdena poševno fasetirana latvica, ki je podobna latvici na t. 11: 8 in sodi v stopnjo Ha A2/B1.248 V naselbini Poštela je dokaj pogosto poševno fasetiranje, ene latvice so sorodne kranjskim le glede fasetiranja, druge spominjajo tudi na to obliko.249 Zopet se pojavi poševno fasetiranje latvic v Ha C2 na Dolenjskem; skoraj identične latvice kot v Kranju so v grobu s trinožnikom in grobu z oklepom iz Novega mesta ter na Libni.250 Latvice na t. 4: 2; 6: 5; 18: 4 so tudi pri farni cerkvi251 in v grobu 1 in 2 pri Vili Prah v Kranju, ki sodi v stopnjo Podzemelj 2 oz. Ljubljana III a.252 Še starejša taka latvica je v ljubljanskem grobu 298, ki je datiran v starejšo Ljubljana II a stopnjo,253 in v grobu 7 na prvem žarnem grobišču v Rušah.254 Latvico na t. 3: 1 iz Pavšlarjeve hiše krasi tehnika kaneliranja. Kaneliranje je, kot element okraševanja, 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 251 252 253 254 Müller-Karpe 1959, t. 108: A1; 111: J3,H1; 114: B2,G1; 116: B3; 119: 10-12,28; 122: 7; 123: 5. Pahič 1972, t. 34: 7. Pahič 1957, t. 10: 1. Stare 1954a, t. 3: 1. Horvat 1983, 147. Dular 1982, 113, 115. Dular 1982, 101. Dular 1982, 129. Modrijan 1986, t. 4: 7 - inv. št. 4/7; Horvat 1983, t. 5: 20-22; 10: 28; 11: 12,14-16. Teržan 1990, 28, 119, sl. 26; t. 13: 5. Modrijan 1986, t. 4: 5 - inv. št. 4/5; 8: 5 - inv. št. 5/12; Horvat 1983, t. 3: 6,11,12; 9; 10. Teržan 1990, 23, 33, 36, 77, 119, sl. 26; t. 6: 23; 13: 5; 65: 13; 66: 4,5,11. Tica 2001, t. 22: 2. Stare 1975a, t. 40: 1. Dular 1978b, 37. Oman 1981, t. 16: 1; Pahič 1985, t. 2: 16. Vinski Gasparini 1973, 67, 72, t. 22: 14,15; 25: 6; Vrdoljak 1994, 28, t. 23: 2. Szameit 1993, t. 3: 3. Teržan 1990, t. 36: 1-4,6,8,12. Gabrovec 1968, 174, t. 8: 6,7; Gabrovec 1960c, sl. 9: 1-3; Guštin 1976, t. 76: 16. Horvat 1983, t. 10: 19,20. Gabrovec 1960b, 17, t. 2: 26; 3: 6. Puš 1982, 174, t. 14: 14. Müller-Karpe 1959, t. 108: J4. zelo razširjeno v starejšem halštatskem obdobju; zanj je težko določiti točno časovno opredelitev.255 Zelo podobno latvici variante B3e, poznamo la-tvico s Poštele iz I. poštelskega horizonta, ki se navezuje na tradicijo podravske kulture žarnih grobišč Ha B.256 V naselbini Ormož je kar nekaj kanelira-nih latvic, ene so bolj, druge manj sorodne s kranjsko latvico; vse pa spadajo v stopnjo Štajerska II.257 S konca žarnogrobiščnega obdobja so bile odkrite podobno kanelirane latvice še v Gornji Radgoni258 in na Legnu pri Slovenj Gradcu v gomili 8 in 25.259 V naselju Goričan v Medžimurju je bil najden podoben fragment kanelirane latvice iz stopnje Štajerska I.260 Sorodne latvice so značilne tudi za srednje in spodnje Podonavje.261 Skleda na t. 18: 3 spominja na skledi iz Poštele iz III. poštelskega horizonta oz. stopnje Štajerska III a.262 Nizke sklede z odebeljenim ustjem (t. 9: 3,12) lahko primerjamo s skledama iz farne cerkve v Kranju.263 Te sklede kažejo na povezave s Furla-nijo, s krajem Pozzuolo del Friuli,264 kjer so značilne tudi bikonične sklede265 na t. 6: 15 in t. 9: 13. Globoke latvice na t. 4: 3,4 in t. 6: 1,8 so splošne, imajo nadregionalno obliko in se med seboj razlikujejo le v okrasu ali pa so neokrašene. Dve latvici z ovalno apliko (t. 4: 4; 6: 1) sta podobni latvici iz farne cerkve v Kranju.266 Podobno najdemo v grobu 14 v Dobovi, ki sodi v stopnjo Ljubljana Ib/II.267 Taka latvica iz Kalakače pri Beški sodi v stopnjo Bosut III a.268 Latvici na t. 4: 3 in t. 6: 8 lahko primerjamo z latvicami iz ljubljanskega groba 305, ki sodi v zgodnjo Ljubljana II stopnjo,269 iz grobov 1 in 4 iz drugega žarnega grobišča v Rušah,270 iz grobov na Lepi ravni, v Savinskem pri Ptujski gori in iz 1. groba v Šentjanžu pri Rečici, ki sodijo v čas Poštele I oz. Štajerske II.271 Na Slovaškem v kraju Nove Košariskž se pojavi globoka latvica variante A (priloga 7: A) v Ha C.272 Okrašeno latvico na t. 4: 3 bi lahko, glede na Müller-Karpejevo časovno ločitev, deljeno glede na motiv,273 pripisali Ha B1, čeprav latvico poleg vertikalnih snopov krasi še križ. Gre za psevdovrvičast motiv. V Sopron-Burgstallu je bila v gomili iz 2. pol. 8. st. pr. n. š. odkrita latvica, psevdovrvičasto okrašena z vertikalnimi snopi, in je sorodna z latvico variante Aa iz Pavšlarjeve hiše.274 Podoben motiv vertikalnih vzporednih snopov imajo latvice iz Ha B1 groba 172 v Rušah,275 iz Ha B3 groba 22 iz Novega mesta na Mestnih njivah,276 iz ljubljanskega groba 208, ki spada v čas Ljubljana IIb/IIIa,277 in latvica iz Gornje Radgone, ki sodi stopnjo Štajerska I/II.278 Na omenjenih latvicah je motiv izdelan v tehniki vrezovanja za razliko od latvice na t. 4: 3 iz Pavšlarjeve hiše. Izmed koničnih globokih skled je najstarejša na t. 17: 8, katero najdemo na Brinjevi gori v plasti Ha A2279 in mlajšo v naselju Kalakača pri Beški ob Donavi v Vojvodini, v stopnji Bosut III a.280 Enako okrašena skleda iz Gornje Radgone, iz stopnje Štajerska II/IIIa, spominja na skledo variante B1a.281 Sorodne sklede z razčlenjenim rebrom se zopet pojavijo kasneje, 255 256 257 258 259 260 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 281 Hänsel 1976, 185. Teržan 1990, 31, 35, t. 50: 24. Lamut 1988-1989, 238, 239, t. 22: 18; 23: 3,6; 24: 5; Teržan 1990, 119, sl. 26. Horvat Šavel 1981, t. 4: 4. Strmčnik Gulič 1979, 120, t. 5: 5; 8: 13. Fulir 1969, 207, t. 1: 2; Teržan 1990, 143. Medovic 1978, t. 88: 3; 89: 8; 91: 7; Hänsel 1976, t. 14: 18. Teržan 1990, 32, 36, 119, sl. 26; t. 8: 6; 37: 17. Modrijan 1986, t. 3: 3 - inv. št. 3/7; Horvat 1983, t. 11: 44. Mizzan 1996, t. 111: 739. Mizzan 1996, t. 151: 1043. Horvat 1983, t. 6: 10. Stare 1975a, t. 7: 7. Medovic 1978, 24, 40, t. 38: 9. Puš 1982, 173, t. 18: 4 - v istem grobu je bil še tulipanast lonec variante D1. Pahič 1957, t. 1: 1,8. Teržan 1990, 34, 35, 82, 113, 119, sl. 26; t. 53: 6; 70: 13; 80: 5. Pichlerovä 1969, 171, 172, t. 17: 10. Horvat 1983, 147. Patek 1980, sl. 1: 9. Müller-Karpe 1959, t. 115: A1. Knez 1966, t. 12: 2. Puš 1971, t. 37: 10. Šavel 1994, 93, priloga 50: 13; Teržan 1990, 119, sl. 26. Oman 1981, t. 13: 5. Medovic 1978, 23, 40, t. 117: 4; Medovic 1988, sl. 46: 1; 252: 7; 305: 7; 307: 4. Šavel 1994, 93, priloga 51: 2; Teržan 1990, 119, sl. 26. in sicer v naselju Kučar, v hiši D in v jami 1 iz negovskega horizonta.282 Torej gre za skledo, značilno za daljše časovno obdobje, od starejše kulture žarnih grobišč pa vse do konca starejše železne dobe z vmesno prekinitvijo v stopnji Ha D. Skodele Skodelo na t. 3: 7 lahko primerjamo s skodelama iz dobovskih grobov 267 in 395, ki ju Dular postavi v četrto skupino oz. v Ha B2.283 Ročaj, domnevno podobne skodele in s podobnim presekom kot ga ima kranjska, je v ljubljanskem grobu 308, ki sodi v Ha C2 oz. horizont Stična 1.284 Sorodna naši skodeli je skodela iz groba 362 z Mosta na Soči, ki je prav tako datiran v Ha C2 oz. Sv. Lucijo Ic1.285 Podobne skodele so še v grobu 15 na Lepi ravni iz horizonta Poštela I oz. Štajerska II286 in v drugem žarnem grobišču v Rušah.287 Kranjska skodela variante A ima podoben okras kot latvica iz podloške gomile 1 pod Ptujsko goro, ki je okrašena z nizom visečih šrafiranih trikotnikov.288 Tak okras šrafiranega trikotnika, izdelan v tehniki pravega vreza, ima še bikonična skleda na t. 6: 15 v Pavšlarjevi hiši. Motiv pokončnega oz. visečega šrafiranega trikotnika je zelo priljubljen in pogost. Redko najdemo le en šrafiran trikotnik, skoraj vedno gre za niz šrafiranih trikotnikov, stoječih oz. visečih, zato lahko domnevamo, da imata skodela na t. 3: 7 in bikonična skleda na t. 6: 15 več šrafiranih trikotnikov - morda cel niz. Največkrat je obravnavani okras sestavni del večjega širšega motiva, večkrat tudi skupaj s še drugimi krasilnimi tehnikami. V Pavšlarjevi hiši sta na skledah, latvicah in skodelah redko uporabljeni tehniki okraševanja z odtiskovanjem vrvice (t. 6: 11) in psevdovrvičasti okras (t. 4: 3; 19: 3). Pri farni cerkvi v Kranju sta bili najdeni dve latvici s psevdovrvičastim okra-som289 in imata podoben motiv kot enoročajna skodela iz Pavšlarjeve hiše (t. 19: 3). J. Horvat je predstavila Müller-Karpejevo časovno ločitev, deljeno glede na motiv. V Ha B1 je Müller-Karpe postavil latvice z motivom vertikalnih snopov na ramenih. Za Ha B2 v Rušah je značilen motiv z vodoravnim trakom in navpičnimi snopi pod njim, v Ha B3 pa naj bi bil tipičen motiv vodoravnega traku pod ustjem.290 Enoročajno skodelo iz Pavšlarjeve hiše (t. 19: 3) lahko glede na motiv uvrstimo v Ha B3. Poleg loncev in skled ima Pavšlarjeva hiša še druge, tipično naselbinske najdbe, ki se zelo redko pojavljajo v grobovih.291 Predvsem gre za pekve (t. 3: 3; 5: 4; 10: 1; 11: 2; 13: 8; 14: 8; 17: 11), pladnje (t. 17: 3), vretenca (t. 4: 15; 9: 16; 10: 2; 12: 15; 14: 10), uteži za statve (t. 15: 4,6,8), svitek (t. 14: 9) in del prenosnega ognjišča oz. koze (t. 9: 6). Njihove oblike so zelo splošne; najdemo jih tako v kulturi žarnih grobišč kot v železni dobi.292 Zgornji del pladnja (t. 17: 3) oz. ustje omenjenega pladnja bi lahko primerjali s pladnjem iz hiše A iz naselja Kučar, ki sodi v mlajši del certoškega in predvsem v negovski horizont.293 Dno je drugačno kot pri pladnju iz Pavšlarjeve hiše. Na pladenj na t. 17: 3 spominja pladenj iz Istre, iz Kaštelirja pri Novi vasi.294 Podobno »kozo« - zaščito pred ognjiščem, kot je kranjska (t. 9: 6), najdemo v naselbini Poštela.295 Tudi kranjska ima okras odtisnjenega krožnega pečata. Lonca na t. 10: 10 in t. 14: 4 lahko primerjamo z latenskima fragmentoma ustij, ki sta okrašena v tehniki vrezovanja iz Gradišča pri Krškem.296 Precej posod je bilo okrašenih z metličenjem (t. 11: 5; 12: 3,13; 14: 14; 15: 1,3; 17: 9). V enem 282 J. Dular, Ciglenečki, A. Dular 1995, 51, 57, t. 52: 7; 59: 7. 283 Stare 1975a, t. 38: 3; 56: 8; Dular 1978b, 38, 40. 284 Puš 1982, t. 20: 4. 285 Teržan, Lo Schiavo, Trampuž Orel 1984-1985, t. 33: A1; Teržan, Trampuž 1973, 422. 286 Teržan 1990, 34, 35, 119, sl. 26; t. 59: 1. 287 Pahič 1957, t. 17: 5. 288 Lubšina Tušek 1996, t. 11: 1. 289 Horvat 1983, 147, t. 9: 25; 11: 22. 290 Müller-Karpe 1959, 122, horizontalna stratigrafija sl. 11: 6; Ha B1: t. 115: A1; Ha B2: t. 110: D2, E4; Ha B3: t. 109: A4, F1; Horvat 1983, 147. 291 Horvatova navaja prisotnost naselbinskih najdb v grobovih (Horvat 1983, 147, 159), in sicer v Lajhu (svitek v grobu), v Rušah (Müller-Karpe 1959, t. 113: A3, pekva v grobu) in na Pobrežju (Pahič 1972, t. 2: 4, svitki v grobu). Prav tako je prisoten svitek v grobu 28 v Forminu (Jerman 1976, 186, t. 3: 2); grob 28 je iz konca kulture žarnih grobišč (HaB2/3) in sodi v mariborsko-ruško skupino. 292 Horvatova (1983, 147) omenja: Müller-Karpe 1959, t. 113: A3; Teržan 1990; Oman 1981; Gabrovec, Frey, Foltiny 1969; Lamut 1988-1989. 293 J. Dular, Ciglenečki, A. Dular 1995, 38, t. 13: 7. 294 Sakara 1998, t. 28: 15. 295 Teržan 1990, t. 22: 26; 26: 7. 296 Gabrovec 1966c, t. 31: 1,2. primeru gre za grobo zrnato lončenino, v ostalih primerih pa za drobnozrnato z vsebnostjo kalcijevega karbonata, vedno izdelano prostoročno. Najbližja metličeno okrašena keramika je v grobu pri farni cerkvi in v srednjelatenskem grobu 11 pri vili Prah v Kranju.297 J. Horvat omenja posamične primere metličastega okrasa že v kulturi žarnih grobišč in v starejši železni dobi,298 ki je sicer številneje zastopan na latenskodobnih posodah, ki so prav tako lahko izdelane prostoročno.299 Metličasto keramiko poznamo tudi v zgodnji in pozni antiki. Za naše kose, glede na debelino in fakturo, ki ni tako pogosta pri posodah iz žarnogrobiščnega obdobja in starejšega halštata v Pavšlarjevi hiši, menimo, da je latenska. SKLEP Z zaščitnim posegom so bile na prostoru Pav-šlarjeve hiše odkrite naselbinske strukture, ki dopolnjujejo podobo na kranjskem pomolu, kot je predvidela J. Horvat.300 Ohranile so se stavbne ostaline: stojke za nosilce stavbne konstrukcije, vkopi, ognjišče (?), shramb-ne jame in veliko keramičnega gradiva, ki razširja vedenje o naselbinski lončenini Kranja na prehodu iz pozne bronaste dobe na začetek starejše železne dobe. Naselbinske strukture lahko interpretiramo kot ostaline enega bivanjskega objekta oz. hiše 1. Objekt je imel pravokoten tloris. Značilna je gradnja z v zemljo zabitimi nosilnimi lesenimi koli, ki so bili povezani med seboj s prepletom in deskami. Stene so bile butane oz. ometane z ilovico. Za to govore številni ostanki prežganega ilovnatega ometa, v katerem so se ohranili odtisi protja in desk (sl. 5 in 6). Hiša 1 je imela v svojem južnem delu domnevno ognjišče obdano s kamni, notranjost hiše pa je bila lepo opremljena z okrašenim hišnim ometom (t. 13: 10; sl. 11). Tako je hiša 1 primerljiva z nekaterimi hišami z Mosta na Soči.301 V notranjosti domnevne hiše 2 je bila odkrita črna plast (plast 19) bogata s keramiko, hišnim lepom ter zaplatami oglja. V hiši 1 in domnevni hiši 2 je bilo najdenega največ keramičnega gradiva, kar predstavlja tipičen Sl. 11: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Okrašen hišni omet (foto: Aleš Ogorelec). Fig. 11: Kranj, Pavšlar house. Decorated house daub (photo: Aleš Ogorelec) kuhinjski inventar dveh prazgodovinskih hiš: veliko loncev in skled ter nekaj vrčev, amfor, kanta-rosov in pladnjev. Keramično gradivo kaže časovni razpon obravnavanih stavb. Oba objekta sta istočasna in sodita v čas Ha B3/C1, saj je največ keramike zastopane prav iz tega obdobja. Večina prežganih keramičnih posod sodi na prehod pozne bronaste dobe v zgodnjo železno dobo (Ha B3/C1), torej v čas obstoja hiše 1 in domnevne hiše 2. Požar se je verjetno zgodil tekom Ha C1 in uničil obe stavbi, ki verjetno nista bili obnovljeni. Nekatere oblike posod so dolgotrajne in zato kronološko neobčutljive. Te posode so: amfore, tuli-panasti lonci (t. 16: 12; 17: 2,5), cilindrični lonci, poševno fasetirane latvice, globoke latvice in konična skleda (t. 17: 8), ki so jih izdelovali v časovnem razponu od starejše kulture žarnih grobišč (Ha A2/B1) do začetka starejše železne dobe (Ha C1), ko izginjajo iz uporabe. Te oblike posod nakazujejo stike Kranja z osrednjo Slovenijo, še posebej z njenim vzhodnim delom - z ruško skupino ter s Koroško in srednjim Podonavjem. Tulipanasti lonci (t. 16: 12; 17: 2,5) ter amfore kažejo na povezave Kranja tako z najdišči ruške skupine ob Dravi kakor tudi z Dobovo. 297 Horvat 1983, t. 4: 15; 5: 16; 11: 24,33,35; 15: 10; 17: 11,12; 19: 7,11; 22: 6,8-18; Gabrovec 1966b, t. 6: 12. 298 Horvat 1983, 149, 185, op. 102; Pahič 1957, t. 6: 1, na spodnjem delu velike žare; Gabrovec 1960a, t. 9: 8; Teržan 1977, 13, Most na Soči, gr. S 1775, sl. 1: 11, grob je iz časa sv. Lucija IIc; Oman 1981, t. 58: 7,8,13. 299 Horvat 1983, 149, 185, op. 103. V grobovih: Guštin 1977, t. 17: 5,9,10; Knez 1977, t. 1: 5; 11: 13. V naselbinah: Gabrovec 1966c, t. 31: 1-6; Frey, Gabrovec 1969, 14, sl. 1: 3,6; 2: 13,14; Gabrovec 1965, t. 4: 3,5. 300 Horvat 1983. 301 Svoljšak 1980, 190, 191. Najdene oblike, ki so poleg že zgoraj omenjenih oblik posod, značilne prav za obdobje Ha B3/C1, so kantarosi in vrči, veliki lonci (t. 1: 12; 2: 1; 3: 9; 4: 1; 8: 1,2; 16: 1), kroglasti lonci, tulipanasti lonci (t. 13: 1,14; 16: 9,11; 17: 6), lonci na t. 5: 11 in t. 12: 20, trebušasti lonci (t. 2: 9; 13: 17), lonci na t. 2: 16 in t. 16: 3,4 itd. Večina naštetih oblik posod nakazuje tesne stike Kranja z ljubljansko in ruško skupino oz. nastajajočima dolenjsko in štajersko skupino starejše železne dobe. S psevdovrvičastim motivom odprtega trikotnika s podaljškoma na bikoničnih loncih, z motivom pokončnega šrafi-ranega trikotnika na skodeli na t. 3: 7, z lonci na t. 8: 1 ter s kaneliranimi latvicami (t. 3: 1) se poleg močne povezave z vzhodno Slovenijo kažejo še stiki s severnobalkanskim prostorom in panonskim obrobjem. Kantarosi kažejo na stike s severovzhodno Slovenijo, s Koroško (natančneje z Bregom), sorodni a zgodnejši kantarosi pa tudi s Primorsko (Sv. Barbara pri Jelarjih). Zgostitev keramičnih posod, tako starejših, kronološko manj občutljivih, kot mlajših oblik posod v Pavšlarjevi hiši, kaže na čas Ha B3/C1, zato lahko obe hiši datiramo v to obdobje. V kranjski naselbini izstopata po bogati ornamentiki amfora in vrč, ki imata zanimivo kombinacijo različnih krasilnih tehnik in motivov. Namreč motiva na amfori (t. 7: 2) in na vrču (t. 7: 1) sta si zelo podobna. Glede oblike in "spodnjega" dela motiva - pasu horizontalnih vzporednih linij s snopi vertikalnih linij spodaj, se tako vrč kot tudi amfora navezujeta na ruško skupino. "Zgornja" dela motivov - niz vtisnjenih krožcev v obliki križa in romba na vrču oz. motiva X na amfori, pa kažeta na podobnosti z Mostom na Soči, kjer je motiv križa kar pogost. V Mostu na Soči ga najdemo tako na skodelicah kot na glinenih situlah in izdelan je lahko tako kot na kranjskem vrču z vtisnjenimi pikami ali z bronastimi žebljički. Specifičnost ornamenta na vrču in amfori iz Pavšlarjeve hiše nam kaže sintezo različnih elementov, tako vzhodnih, ruških na eni strani, kot zahodnih, svetolucijskih na drugi strani. V Kranju je s tem okrasom izražena lokalna specifičnost, ki se kaže v fini keramiki. Zanimiva sta bikonična lonca (t. 8: 3; 9: 1), ki imata psevdovrvičast okras. Oba motiva sestavlja horizontalni trak vzporednih linij in spodaj vertikalni ter izmenično poševni snop vzporednih linij, zgoraj pa odprt trikotnik s podaljškoma oz. zastavicama na vrhu, le da je motiv na t. 8: 3 še belo inkrustiran. Oba lonca, ki sta bila najdena v hiši 2, zaradi svoje oblike, podobnega okrasa in sestave lončarske mase z vsebnostjo kremena izstopata iz ostalega kuhinjskega repertoarja v Pavšlarjevi hiši. Če povzamemo, na območju Pavšlarjeve hiše sta najverjetneje dve prazgodovinski hiši z značilnim kuhinjskim inventarjem, ki sta bili poseljeni v časovnem razponu Ha B3/C1, in sta zgoreli najverjetneje v teku Ha C1. Nekatere posode (lonci na t. 10: 10 in t. 14: 12,14 ter konične globoke sklede na t. 17: 8) so mlado-halštatske ali latenske in potrjujejo, da je bil kranjski pomol poseljen tudi v mlajših obdobjih prazgodovine, čeprav na kranjskem pomolu še ni bilo odkritih arhitekturnih ostalin iz mlajše železne dobe. KATALOG Celotno keramično gradivo šteje 5060 fragmentov posod in drugih predmetov in v okviru tega sem naredila izbor za izris. Izbor je sestavljen iz 527 keramičnih odlomkov, nekatere sem uspela tudi rekonstruirati, tako da je na tabelah predstavljenih 377 risb. Štiri izrisani predmeti niso keramični, in sicer: koščeno vretence, dva brusna kamna in bronasta igla.302 Opisi najdb so v katalogu razporejeni po sektorjih (sektor A, B in C), v okviru sektorja pa po plasteh, vkopih ali kvadrantih. Pri najdbah, ki niso bile odkrite v okviru sektorja, je označeno le mesto, kjer je bil predmet najden, npr.: dvorišče ali med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo. Najdbe, za katere ne vem natančnejše lokacije, vodim z oznako "brez podatka". Navedbi lokacije sledi številka table, na kateri so predmeti iz določenega vkopa ali kvadranta predstavljeni (hiša 1, jama za kol 2 - t. 1), opisi predmetov pa so oštevilčeni v skladu z risbami na tablah. Značilnosti keramike so opisane v naslednjem zaporedju: osnovna oblika predmeta, mere predmeta, način izdelave, stopnja zrnavosti, barva zunanje in notranje površine ter okras pri ornamentiranih kosih. Pri okrasu navajam v oklepaju motiv, osnovno tehniko izdelave in varianto osnovne tehnike okraševanja. Če piše na koncu kataloškega opisa »deformiran« v ognju, pomeni, da gre za prežgan in zaradi ognja poškodovan predmet. Oznaka (?) pomeni, da je določitev osnovne oblike predmeta negotova. Keramika na tabelah je v merilu: 1:3, le lonec na t. 8: 1 je v merilu 1:4, kovina pa je v merilu 1:2. Mere so izražene v centimetrih. Najdbe hrani ZVNKD Kranj. Stopnja zrnavosti (po M.Horvat303): Zelo fino zrnata masa: - velikost zrnc do 0,25 mm - pogostost obilna (nad 10 zrnc na cm2) Fino zrnata masa: - velikost zrnc od 0,26 do 0,50 mm - pogostost obilna (nad 10 zrnc na cm2) Drobno zrnata masa: - velikost zrnc od 0,51 do 2,00 mm - pogostost obilna (nad 10 zrnc na cm2) Grobo zrnata masa: - velikost zrnc od 2,01 do 3,00 mm - pogostost obilna (nad 10 zrnc na cm2) Zelo grobo zrnata masa: - velikost zrnc nad 3,01 - pogostost obilna (nad 10 zrnc na cm2) 302 M. Sagadin je poleg bronaste igle (t. 14: 7) narisal še latvici na t. 4: 3 in t. 19: 3. 303 Horvat 1999, 159. Barvo sem določevala s pomočjo Munsellove lestvice (Munsell Soil Colour Charts, New York 1992). Barvo prazgodovinske keramike je težko določevati, saj je redko enobarvna, zato sem vedno upoštevala največjo površino posode določene barve. Hiša 1 Tabla 1 1. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/ in 2,5Y N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 15,8 cm; lega: hiša 1, jama za kol 2. 2. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjave barve (10YR 6/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 10,1 cm; lega: hiša 1, jama za kol 5. 3. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj temno rjava (5YR 4/2) in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 18 cm; lega: hiša 1, jama za kol 5. 4. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/3 in 7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 15,2 cm; lega: hiša 1, jama za kol 5. 5. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 18,6 cm; lega: hiša 1, jama za kol 5. 6. Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (5YR 6/4) in znotraj rjava (10YR 5/3); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis šila); vel.: 4,5 x 3,9 cm; lega: hiša 1, jama za kol 5. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 7/6 in 7,5YR 6/6); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); vel.: 4,1 x 3,3 cm; lega: hiša 1, jama za kol 5. 8. Kamnit brus; vel.: 9,2 x 3,5 cm; lega: hiša 1, jama za kol 5. 9. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/6) in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; vel.: 4,5 x 4,3 cm; lega: hiša 1, jama za kol 5. 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); vel.: 7 x 6,6 cm; lega: hiša 1, jama za kol 5. 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6 in 7,5YR 5/4); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 3,7 x 4,2 cm; lega: hiša 1, jama za kol 5. 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/3) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija prekinjena z apliko) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis šila ter ročno oblikovana aplika); vel.: 15,1 x 48 cm; lega: hiša 1, ognjišče/vkop 7. 13. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj bledo rjave barve (10YR 7/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 21,2 cm; lega: hiša 1, ognjišče/vkop 7. 5/1) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); deformiran v ognju; vel.: 4 x 5,2 cm; lega: hiša 1, ognjišče/vkop 7. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/2) in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 6,4 x 6,5 cm; lega: hiša 1, ognjišče/vkop 7. 6. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeča (2,5YR 5/4) in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 23,6 cm; lega: hiša 1, lisa 6. 7. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: fino zrnata; pr. ustja 15 cm; lega: hiša 1, lisa 6. 8. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj bledo rjava (10YR 7/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 19,6 cm; lega: hiša 1, lisa 6. 9. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (7,5YR 7/6) in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 16,4 cm; lega: hiša 1, plast 1. 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečkasta (rožnata) (7,5YR 8/4) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (dve horizontalni vzporedni liniji, snop (več) vertikalnih vzporednih linij spodaj) izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); vel.: 4,3 x 5 cm; lega: hiša 1, plast 1. 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva (7,5YR N4/) in znotraj bledo rjava (10YR 7/4); sestava: fino zrnata; okras (dve horizontalni vzporedni liniji) izdelan v tehniki vrezovanja in vtiskovanja (žlebljenje in odtis vrvice); vel.: 7,1 x 6,7 cm; lega: hiša 1, plast 1. 12. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temno rjava (5YR 4/2) in znotraj rjava (5YR 4/4); sestava: drobno zrnata; vel.: 4,8 x 5,2 cm; lega: hiša 1, plast 1. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/6) in znotraj rdeče črna (5YR 3/1); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); vel.: 7,7 x 11 cm; lega: hiša 1, plast 1. 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (7,5YR 6/6) in znotraj rdečkasto rožnata (7,5YR 7/4); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija, neorganizirane poševne linije zgoraj) izdelan v tehniki apliciranja, vtiskovanja in vrezovanja (rebro, odtis šila in pravi vrez); vel.: 6,5 x 9,8 cm; lega: hiša 1, plast 1. 15. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjave barve (10YR 4/2); sestava: drobno zrnata; vel.: 3,3 x 2,3 cm; lega: hiša 1, plast 1. Domnevna hiša 2 16. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (7,5YR 4/2); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis šila); pr. ustja 22 cm; lega: hiša 2, lisa 3. Tabla 2 Tabla 3 1. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (5YR 6/6) in znotraj rdeča (2,5YR 5/8); sestava: fino zrnata; pr. ustja 40,8 cm; lega: hiša 1, ognjišče/vkop 7. 2. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj temno rjava (10YR 4/2) in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 19,2 cm; lega: hiša 1, ognjišče/vkop 7. 3. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/3) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; deformiran v ognju; pr. ustja 15,4 cm; lega: hiša 1, ognjišče/vkop 7. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva (10YR 1. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (2,5YR N3/); sestava: fino zrnata; okras (pas horizontalnih vzporednih linij) izdelan v tehniki vrezovanja (kaneliranje); pr. ustja 20,6 cm; lega: hiša 2, lisa 6. 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rdeča (2,5YR 4/6 in 2,5YR 4/8); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 3,1 x 3,9 cm; lega: hiša 2, lisa 6. 3. Frag. ustja z ostenjem - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 4/4); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 34,5 cm; lega: hiša 2, lisa 1. 4. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 16,4 cm; lega: hiša 2, lisa 1. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva (7,5YR N4/) in znotraj rdeča (2,5YR 5/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 4,8 x 3,3 cm; lega: hiša 2, lisa 1. 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivo črna (2,5YR N3/) in znotraj rdeča (2,5YR 5/6); sestava: fino zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); vel.: 2,2 x 3,3 cm; lega: hiša 2, lisa 1. 7. Skodela - enoročajna; izdelana prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; okras (stoječi šrafiran trikotnik) izdelan v tehniki vrezovanja (pravi vrez); pr. ustja 20,1 cm; pr. dna 9,5 cm; lega: hiša 2, kv. 3, plast 19. 8. Kantaros; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (5YR 7/6); sestava: fino zrnata; okras (dve horizontalni vzporedni liniji, snop (več) vertikalnih vzporednih linij spodaj) izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); pr. ustja 10,5 cm; pr. dna 7,8 cm; lega: hiša 2, kv. 3, plast 19. 9. Frag. ostenja - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (5YR 6/6) in znotraj siva (10YR 5/1); sestava: fino zrnata; vel.: 20,5 x 23 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. Tabla 4 1. Frag. ostenja - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečkasto (rožnata) (7,5YR 7/4) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 15 x 20,8 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 2. Latvica; izdelana prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 21,4 cm, pr. dna 9,2 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 3. Latvica; izdelana prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; okras (trak vertikalnih snopov vzporednih linij in nepravilnega križa) izdelan v tehniki vtiskovanja (psevdovrvičast okras); pr. ustja 19,8 cm, pr. dna 7,5 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 4. Latvica; izdelana prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); pr. ustja 18,2 cm, pr. dna 7,3 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 5. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (5YR 4/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 12,8 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 6. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 11,6 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 7. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; pr. ustja 8 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 8. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (5YR 6/4); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 9,5 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 9. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (2,5YR 4/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 14,8 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/3) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: drobno zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); deformiran v ognju; vel.: 6,7 x 8,6 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2 in 10YR 6/3); sestava: fino o zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 7,9 x 15,1 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/2) in znotraj svetlo rdeča (5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis šila); deformiran v ognju; vel.: 5,6 x 6,5 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/2), notranja površina ni ohranjena; sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija, snop (več) vertikalnih vzporednih linij spo) izdelan v tehniki apliciranja, vtiskovanja in vrezovanja (rebro in odtis šila in žlebljenje); vel.: 6,7 x 5,4 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/4), notranja površina ni ohranjena; sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); vel.: 3,3 x 5,3 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. 15. Vretence; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj bledo rjava (10YR 7/3); sestava: fino o zrnata; vel.: 2 x 3,3 cm; lega: hiša 2, kv. 3 in 5, plast 19. Tabla 5 1. Frag. ostenja - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (10YR 5/2); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); deformiran v ognju; vel.: 6,6 x 19,2 cm; lega: hiša 2, kv. 5, plast 19. 2. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; pr. ustja 17,9 cm; lega: hiša 2, kv. 5, plast 19. 3. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis prsta); pr. ustja 18,5 cm; lega: hiša 2, kv. 5, plast 19. 4. Frag. ustja z ostenjem - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/3) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/4); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); pr. ustja 26 cm; lega: hiša 2, kv. 5, plast 19. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 4,5 x 6,1 cm; lega: hiša 2, kv. 5, plast 19. 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); deformiran v ognju; vel.: 5,7 x 3,6 cm; lega: hiša 2, kv. 5, plast 19. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; okras (pas visečih in stoječih praznih trikotnikov, horizontalna linija zgoraj in spodaj; pod horizontalno linijo spodaj trak izmeničnih poševnih vzporednih linij (ki tvorijo neke vrste cikcakast motiv)) izdelan v tehniki vrezovanja (pravi vrez); deformiran v ognju; vel.: 4,3 x 8,8 cm; lega: hiša 2, kv. 5, plast 19; sl. 10. 8. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (7,5YR 5/4) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 31,1 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1; sl. 10. 9. Frag. ustja in dna z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (5YR 7/6) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/ 3); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 26,3 cm, pr. dna 17,1 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 10. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2 in 10YR 6/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 11,4 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 11. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/3) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: drobno zrnata; deformiran v ognju; pr. ustja 14,1 cm, pr. dna 14,1 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 12. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (7,5YR 6/4) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 7/6); sestava: fino zrnata; pr. ustja 16,8 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 13. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2 in 10YR 6/4); sestava: zelo grobo zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); pr. ustja 16,4 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 14. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3 in 10YR 6/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 14,9 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 15. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (10YR 4/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 9,8 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 16. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (7,5YR 6/6) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 10,6 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. Tabla 6 1. Frag. dna z ostenjem - latvica; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (7,5YR 6/4) in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: fino zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); pr. ustja 6,8 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 2. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/4); sestava: fino zrnata; vel.: 6 x 3,5 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 3. Frag. ustja z ostenjem - latvica; izdelana prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3 in 7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; deformiran v ognju; pr. ustja 23,7 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 4. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; vel.: 8,3 x 4,4 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 5. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; pr. ustja 27 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 6. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (7,5YR 6/6) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 25,6 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 7. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 5/1); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki modeliranja (plastično rebro); vel.: 6,8 x 4,25 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 8. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (7,5YR 6/6) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 13,4 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 9. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (7,5YR 6/6) in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 17,2 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 10. Dva frag. ostenja; izdelana prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; okras (neopredeljen) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis pečata - dve poševni vzporedni in vertikalna linija); vel.: 4,9 x 5,4 cm in 5,2 x 5,6 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 11. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; okras (neopredeljen) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis vrvice); pr. ustja ? cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 12. Dva frag. ostenja; izdelana prostoročno; barva: zunaj rdeča (2,5YR 5/6) in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna in poševna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja in poslikave (odtis pečata - horizontalna linija krožcev, poslikava na nežgani površini s pigmentiranim premazom - poševna linija); vel.: 2,8 x 4,1 cm in 3,8 x 5,7 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/6), notranja površina ni ohranjena; sestava: fino zrnata; okras (prekinjena cikcak linija, horizontalna linija zgoraj) izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); vel.: 4,2 x 6,1 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (neopred.?izmenični snopi poševnih vzporednih linij) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis vrvice); vel.: 3,7 x 4 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 15. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3); sestava: fino zrnata; okras (stoječi šrafiran trikotni motiv) izdelan v tehniki vrezovanja (pravi vrez); deformiran v ognju; pr. ustja ? cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 16. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sive (10YR 6/1) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; okras (neopred.) izdelan v tehniki vrezovanja (prebadanje); vel.: 3,3 x 5 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 17. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče črna (2,5YR N3/), notranja površina ni ohranjena; sestava: fino zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); vel.: 5,3 x 5,1 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 18. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivo črna (7,5YR N3/) in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 5,8 x 5,3 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. 19. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 7/6); sestava: fino zrnata; okras (neopred.) izdelan v tehniki vrezovanja (pravi vrez); deformiran v ognju; vel.: 3,7 x 3,2 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1. Tabla 7 1. Vrč; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/2) in znotraj siva (10YR 6/1); sestava: fino zrnata; okras (dve horizontalni vzporedni liniji, motiv križa in romba zgoraj, zaprt s snopom poševnih vzporednih linij, ki so omejene s poševno linijo zgoraj, izmenično snop vertikalnih vzporednih in dveh vertikalnih vzporednih linij spodaj - motiv zaprt z visečo girlando / ločno linijo) je izdelan v tehniki vrezovanja in vtiskovanja (žlebljenje - dve horizontalni vzporedni liniji in izmenično snop vertikalnih vzporednih in dveh vertikalnih vzporednih linij in odtis pečata, krožci - motiv križa in romba); deformiran v ognju; pr. ustja 12,5 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1; sl. 7. 2. Amfora; izdelana prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (7,5YR 6/4) in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: fino zrnata; okras (pas horizontalnih vzporednih linij, ki se lomi pravokotno navzdol pri ročaju, pas X motiva zgoraj, snopi vertikalnih vzporednih linij spodaj) je izdelan v tehniki vrezovanja in vtiskovanja (žlebljenje - pas horizontalnih vzporednih in snopi vertikalnih vzporednih linij in odtis pečata, krožci - horizontalna linija in X motiv); deformirana v ognju; pr. ustja 13,8 cm, pr. dna 8 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 1; sl. 8; 20. 3. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/3) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; deformiran v ognju; pr. ustja 17,4 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 4. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (7,5YR 6/6) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 34,9 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 5. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3 in 10YR 6/4); sestava: drobno zrnata; deformiran v ognju; pr. ustja 22 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 6. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 33,7 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 7. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (7,5YR 5/6); sestava: fino zrnata; pr. ustja 16,6 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 8. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2 in 10YR 6/3); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis pečata - horizontalna linija krožcev); pr. ustja 15,2 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 9. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 15 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 10. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis pečata - horizontalna linija krožcev); deformiran v ognju; pr. ustja 17,1 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. Tabla 8 1. Frag. ustja z ostenjem - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/3) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); pr. ustja 42,9 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 2. Frag. ostenja - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (7,5YR 6/4) in znotraj temno rjava (10YR 4/2); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); deformiran v ognju; vel.: 10,4 x 23,4 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 3. Frag. ustja z ostenjem - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva (10YR 6/1) in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; okras (frag.1: horizontalna linija, frag.2: pas horizontalnih vzporednih linij, odprt trikotnik s podaljškoma na vrhu zgoraj, izmenični snopi poševnih vzporednih linij spodaj) izdelan v tehniki vtiskovanja in inkrustiranja (psevdovrvičast okras in sledovi inkrustacije); pr. ustja 22,7 cm; vel. frag. ostenja: 5,6 x 5,8; lega: obm. hiše 2, kv. 2. Tabla 9 1. Frag. ostenja - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj siva (7,5YR N6/ in 2,5Y N5/); sestava: fino zrnata; okras (pas horizontalnih vzporednih linij, pas odprtih trikotnikov s podaljškoma na vrhu zgoraj, izmenični snopi poševnih vzporednih linij in snopi vertikalnih vzporednih linij spodaj) izdelan v tehniki vtiskovanja (psevdovrvičast okras); r oboda = 20 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 2. Frag. ustja z ostenjem - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečkasto (rožnato) siva (7,5YR 6/2) in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); deformiran v ognju; pr. ustja 17 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 3. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 24,2 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 4. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; pr. ustja 20,8 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/2) in znotraj siva (2,5YR N4/); sestava: fino zrnata; okras (dve horizontalni vzporedni liniji) izdelan v tehniki vrezovanja (pravi vrez); deformiran v ognju; vel.: 8 x 8,7 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 6. Fr. koze ali uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/6), notranja površina ni ohranjena; sestava: zelo grobo zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis pečata - krožca); vel.: 6,9 x 9,5 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 7. Dva frag. ostenja; izdelana prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: fino zrnata; okras (frag.1: pas horizontalnih vzporednih linij, snop vertikalnih vzporednih linij z izmeničnima snopoma poševnih vzporednih linij spodaj, frag.2: pas horizontalnih vzporednih linij, ki se lomi pravokotno navzdol) izdelan v tehniki vtiskovanja (psevdovrvičast okras); vel.: 5,5 x 7,3 cm in 5,2 x 7,4; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/3) in znotraj rjava (10YR 5/2); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 5 x 4,9 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/3) in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; okras (neorganiziran) izdelan v tehniki vrezovanja (pravi vrez); vel.: 2,5 x 2,3 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/6), notranja površina ni ohranjena; sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); deformiran v ognju; vel.: 3,2 x 5 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis šila); vel.: 5,45 x 11,3 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 2. 12. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 23,5 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 4. 13. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rdeče črna (2,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 14,7 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 4. 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/3) in znotraj svetlo rdeča (5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); deformiran v ognju; vel.: 4,3 x 5,5 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 4. 15. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rdeče črna (2,5YR N2,5/); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja, apliciranja in vrezovanja (rebro in odtis prsta, kaneliranje); vel.: 4,3 x 5,3 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 4. 16. Vretence; izdelano prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; vel.: 2,5 x 2,9 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 4. Tabla 10 1. Frag. ostenja - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (7,5YR 7/6) in znotraj bledo rjava (10YR 7/3); sestava: fino zrnata; okras (dve horizontalni liniji, horizontalna linija spodaj) izdelan v tehniki vrezovanja, apliciranja in vtiskovanja (žlebljenje, rebro in odtis prsta); vel.: 8,9 x 14,9 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 6. 2. Vretence; izdelano prostoročno; barva: zunaj in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: fino zrnata; vel.: 3,3 x 3,7 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 6. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče črna (2,5YR N3/), notranja površina ni ohranjena; sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); vel.: 5,1 x 6 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 6. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 4/4) in znotraj rdeča (2,5YR 4/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); vel.: 6,3 x 3,7 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 6. 5. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj siva (2,5YR N4/ in 5YR 4/1); sestava: fino zrnata; okras (neopred.) izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); pr. ustja 39,8? cm; lega: obm. hiše 2, kv. 7 in 8. 6. Frag. keramike; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (7,5YR 6/4) in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: drobno zrnata; vel.: 12,6 x 10,7 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 7 in 8. 7. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 16 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 7 in 8. 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečkasta (rožnata) (7,5YR 8/4) in znotraj siva (5YR 4/1); sestava: drobno zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); vel.: 2,7 x 3 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 7 in 8. 9. Frag. ročaja - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/2) in znotraj bledo rjava (10YR 7/3); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki modeliranja (plastično rebro); vel.: 4,5 x 4 cm; lega: obm. hiše 2, kv. 7 in 8. Ruševini hiše 1 in domnevne hiše 2 10. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/3) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 25,7 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 11. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 14 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 12. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (7,5YR 4/2); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 22 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 13. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/6) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 19 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temno rjava (5YR 4/1) in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalni pas) izdelan v tehniki poslikave (poslikava na nežgani površini s pigmentiranim premazom); vel.: 5,5 x 7,1 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 15. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 20,4 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 16. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/4 in 10YR 6/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 14 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 7. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (2,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 22,9 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 8. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (2,5YR N3/); sestava: fino zrnata; fasetirano; pr. ustja 12,9 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 9. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika), fasetirano; pr. ustja 22 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 10. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivo črna (7,5YR N3/) in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: fino zrnata; pr. ustja 12 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 11. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (5YR 4/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 31,6 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 12. Vretence; izdelano iz živalske kosti; iz sklepne glavice humerusa ali femurja;304 vel.: 1,3 x 3,7 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 13. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj siva (7,5YR N5/); sestava: fino zrnata; deformiran v ognju; vel.: 3 x 3,3 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 14. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: drobno zrnata; vel.: 4,3 x 4,7 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 15. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: grobo zrnata; vel.: 6,5 x 4,3 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 16. Frag. ročaja - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/2) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: zelo grobo zrnata; okras (nepravilni križ) izdelan v tehniki vrezovanja (pravi vrez); vel.: 6,7 x 6,4 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 17. Frag. ročaja - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 4/3); sestava: zelo grobo zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki modeliranja (plastična izboklina); vel.: 4,7 x 5,4 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 18. Frag. ročaja - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (10YR 4/2); sestava: fino zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki modeliranja (dve plastični izboklini); vel.: 6,3 x 6,3 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. Tabla 11 Tabla 12 1. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivo črna (7,5YR N3/) in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: fino zrnata; pr. ustja 37,8 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 2. Frag. ustja z ostenjem - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); pr. ustja ? cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 3. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 17,3 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 4. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 14,6 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 5. Frag. dna z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: drobno zrnata; okras (neorganiziran) izdelan v tehniki vrezovanja ("metličenje"); pr. dna 13,2 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 6. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj bledo rjava (10YR 7/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 16,2 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 1. Frag. izliva - dulec; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: drobno zrnata; okras (dve horizontalni vzporedni liniji) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis šila); vel.: 2,7 x 2,7 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6 in 5YR 5/4); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis pečata - horizontalna linija krožcev); vel.: 1,5 x 3,2 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/3) in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: drobno zrnata; okras (neorganiziran) izdelan v tehniki vrezovanja ("metličenje"); vel.: 4,3 x 4,8 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (5YR 7/6 in 5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (pas horizontalnih vzporednih linij) izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); vel.: 2,5 x 2,5 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/4) in znotraj siva (10YR 5/1); sestava: drobno zrnata; okras (pas horizontalnih vzporednih linij) izdelan v tehniki vrezo- 304 Za pomoč pri določitvi kosti, se najlepše zahvaljujem dr. T. Tomazzo Ravnik. vanja (kaneliranje); vel.: 3,5 x 3,4 cm; lega: obm. hiše 1, ruše-vinska plast. 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/4) in znotraj bledo rjava (10YR 7/4); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); vel.: 3,3 x 3,2 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/2) in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); vel.: 4,5 x 7,1 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6 in 7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 4,7 x 4,3 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temno rjave (5YR 4/2) in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: fino zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); vel.: 4 x 5 cm; lega: obm. hiše 1, ruševin-ska plast. 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: fino zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); vel.: 5,6 x 4,3 cm; lega: obm. hiše 1, ruševinska plast. 11. Frag. ustja z ostenjem - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/3) in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/ 4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 19 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 12. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (10YR 3/1); sestava: fino zrnata; pr. ustja 8,9 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 13. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/4); sestava: drobno zrnata; okras (neorganiziran) izdelan v tehniki vrezovanja ("metličenje"); pr. ustja 8 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 14. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj siva (10YR 5/1); sestava: fino zrnata; vel.:3,6 x 3,1 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 15. Vretence; izdelano prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (10YR 5/2); sestava: fino zrnata; vel.: 2,1 x 3,1 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 16. Frag. ostenja - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (10YR 5/2) in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); vel.: 17,4 x 17,2 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 17. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (7,5YR 5/4) in znotraj temno rjava (7,5YR 4/2); sestava: drobno zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); vel.: 2,2 x 3,4 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 18. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); vel.: 3,6 x 2,4 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 19. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (7,5YR 4/2); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 3,8 x 4 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 20. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/2) in znotraj bledo rjava (10YR 7/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 18,8 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 21. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (10YR 5/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 12,4 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. Tabla 13 1. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (7,5YR 6/4) in znotraj rjava (5YR 5/4); sesta- va: drobno zrnata; deformiran v ognju; pr. ustja 19,8 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 2. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis pečata - horizontalna linija krožcev); deformiran v ognju; pr. ustja 16,7 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj bledo rjava (10YR 7/3); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis šila); vel.: 4,6 x 4 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis šila); vel.: 5,8 x 5,3 cm; lega: obm. hiše 2, ruševinska plast. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: fino zrnata; okras (dve horizontalni vzporedni liniji, snop (več) vertikalnih vzporednih linij spodaj) je izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); deformiran v ognju; vel.: 5,9 x 6,5 cm; lega: obm. hiše 2, ruše-vinska plast. 6. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); pr. ustja 12,3 cm; lega: obm. hiše 1, mlajša postdepozicijska plast. 7. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 7/6 in 5YR 6/6); sestava: fino zrnata; pr. ustja 17,1 cm; lega: obm. hiše 1, mlajša postdepo-zicijska plast. 8. Frag. ustja z ostenjem - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/4 in 7,5YR 5/4); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) je izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis šila); pr. ustja 23,3 cm; lega: obm. hiše 1, mlajša postdepozicijska plast. 9. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (10YR 5/2) in znotraj sivo črna (10YR 3/1); sestava: fino zrnata; pr. ustja 11,4 cm; lega: obm. hiše 1, mlajša postdepozicijska plast. 10. Frag. ostenja - hišni lep; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (2,5YR 6/2); sestava: fino zrnata; okras (dve horizontalni vzporedni liniji, snop vertikalnih vzporednih linij spodaj) izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); vel.: 6,4 x 5,4 cm; lega: obm. hiše 1, mlajša postdepozicijska plast; sl. 11. 11. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (10YR 5/2); sestava: zelo grobo zrnata; vel.: 3,5 x 4,1 cm; lega: obm. hiše 1, mlajša postdepozicijska plast. 12. Frag. ročaja - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/4) in znotraj svetlo rdeča (5YR 6/8); sestava: drobno zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki modeliranja (plastična izboklina); vel.: 3,8 x 5,2 cm; lega: obm. hiše 1, mlajša postdepozicijska plast. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/3) in znotraj bledo rjava (10YR 7/4); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis šila); vel.: 6,4 x 6,3 cm; lega: obm. hiše 1, mlajša postdepozicijska plast. 14. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/2) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 7/6); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 25,3 cm; lega: obm. hiše 1. 15. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeča (2,5YR 5/8) in znotraj siva (2,5YR N5/); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 31,4 cm; lega: obm. hiše 1. 16. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (5YR 6/6) in znotraj bledo rjava (10YR 7/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 24 cm; lega: obm. hiše 1. 17. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3 in 10YR 6/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 10,8 cm; lega: obm. hiše 1. 18. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj siva (10YR 6/1); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 27,5 cm; lega: obm. hiše 1. 19. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče črna (2,5YR N3/) in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis šila); vel.: 4,9 x 3,6 cm; lega: obm. hiše 1. Tabla 14 1. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (7,5YR 4/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 28,3 cm; lega: obm. hiše 1. 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (5YR 6/8 in 7,5YR 6/6); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel.: 5,3 x 4,6 cm; lega: obm. hiše 1. 3. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/3) in znotraj rjava (10YR 5/2); sestava: grobo zrnata; deformiran v ognju; pr. ustja 18,5 cm; lega: obm. hiše 2. 4. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo siva (10YR 7/2) in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: fino zrnata; pr. ustja 20 cm; lega: obm. hiše 2. 5. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 8,7 cm; lega: obm. hiše 2. 6. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 19,5 cm; lega: obm. hiše 2. 7. Frag. bronaste igle s spiralno uvito glavico; vel. 5,9 cm; presek: 0,3 cm; lega: obm. hiše 2. 8. Frag. ustja z ostenjem - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj bledo rjava (10YR 7/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 25,5 cm; lega: obm. hiše 2. 9. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (2,5YR 5/2); sestava: fino zrnata; vel. 4,4 x 8,4 cm; lega: obm. hiše 2. Najdena še dva druga zelo podobna svitka. 10. Frag. vretenca; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (10YR 3/2); sestava: fino zrnata; vel. 2,8 x 2,9 cm (ohr) / 3,2 cm; lega: obm. hiše 2. 11. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (10YR 5/2); sestava: fino zrnata; vel.: 3,7 x 2,7 cm; lega: obm. hiše 2. niz poševnih vzporednih linij) izdelan v tehniki vrezovanja (žlebljenje); vel.: 5,2 x 3,3 cm; lega: SZ vogal dvorišča. Tabla 15 1. Frag. dna z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: grobo zrnata; okras (neorganiziran) izdelan v tehniki vrezovanja ("metličenje"); pr. pr. dna 23,1 cm; lega: med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo. 2. Frag. ustja in dna z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6 in 7,5YR 5/4); sestava: drobno zrnata; okras (neorganiziran) izdelan v tehniki vrezo-vanja ("metličenje"); pr. ustja ? cm, pr. dna ? cm; lega: med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prst); vel.: 9,4 x 12,7 cm; lega: med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo. 4. Frag. piramidalne uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 7/6); sestava: fino zrnata; vel.: 10,35 x 7 cm; lega: med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo. 5. Frag. ročaja - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj temno rjava (10YR 4/2) in znotraj siva (10YR 5/1); sestava: drobno zrnata; vel.: 5,9 x 12,7 cm; lega: med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo. 6. Frag. ročaja - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3); sestava: grobo zrnata; vel.: 6,8 x 7,4 cm; lega: med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo. 7. Frag. piramidalne uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (5YR 6/6); sestava: fino zrnata; zelo dobro se vidi obraba (verjetno od vrvi) zaradi uporabe; vel.: 10,25 x 6,9 cm; lega: med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo. 8. Frag. piramidalne uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 7/6); sestava: fino zrnata; vel.: 10,4 x 4,45 cm; lega: med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo. Brez podatkov 9. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 39,4 cm; lega: brez podatkov. Tabla 16 Sporadične najdbe 12. Frag. ostenja - lonec; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/3) in znotraj bledo rjava (10YR 7/4); sestava: grobo zrnata; okras (prekinjena cikcak linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis pečata - posamič); vel.: 6,5 x 7,3 cm; lega: dvorišče. 13. Frag. ročaja - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vrezovanja (kaneliranje); vel.: 7,1 x 4,6 cm; lega: dvorišče. 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/4); sestava: drobno zrnata; okras (neorganiziran) izdelan v tehniki vrezovanja ("metličenje"); vel.: 6,3 x 5,5 cm; lega: dvorišče. 15. Frag. dna z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rdeča (7,5YR 6/6) in znotraj sivo črna (2,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. dna 8,4 cm; lega: SZ vogal dvorišča. 16. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/2); sestava: drobno zrnata; okras (neprekinjen 1. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivo črna (10YR 3/1) in znotraj rjava (10YR 5/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 42 cm; lega: brez podatkov. 2. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivo črna (7,5YR N3/) in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: fino zrnata; pr. ustja 15,6 cm; lega: brez podatkov. 3. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj bledo rjava (10YR 7/3); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis šila); pr. ustja 17,9 cm; lega: brez podatkov. 4. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj siva (10YR 6/1 in 2,5Y N5/); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis šila); pr. ustja 35,3 cm; lega: brez podatkov. 5. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/3) in znotraj rdeče črna (2,5YR N2,5/); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 19,8 cm; lega: brez podatkov. 6. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (7,5YR 5/4 in 10YR 5/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 21 cm; lega: brez podatkov. 7. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/4) in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: fino zrnata; pr. ustja 22,1 cm; lega: brez podatkov. 8. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/3) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 16,1 cm; lega: brez podatkov. 9. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (7,5YR 5/4) in znotraj rdeča (2,5YR 4/6); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 20,4 cm; lega: brez podatkov. 10. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/6) in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki vrezovanja (kaneliranje); pr. ustja 17,9 cm; lega: brez podatkov. 11. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6 in 10YR 5/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 22,2 cm; lega: brez podatkov. 12. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (10YR 4/2); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); pr. ustja 15,2 cm; lega: brez podatkov. Tabla 17 1. Frag. ostenja - amfora; izdelan prostoročno; barva: zunaj bledo rjava (10YR 7/4) in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 7/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija, neprekinjena cikcak linija zgoraj in spodaj) izdelan v tehniki vrezovanja in vtiskovanja (pravi vrez - neprekinjena cikcak linija in odtis pečata - horizontalna linija krožcev); vel.: 6,5 x 11,8 cm; lega: brez podatkov. 2. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (10YR 3/2); sestava: fino zrnata; okras (prekinjena horizontalna linija, neprekinjena horizontalna linija zgoraj) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (odtis prsta in šila ter ročno oblikovana aplika); pr. ustja 11,8 cm; lega: brez podatkov. 3. Pladenj - fragmentiran; izdelan prostoročno; barva: zunaj temno rjava (5YR 4/2) in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: drobno zrnata; pr. ustja 23 cm; lega: brez podatkov. 4. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 24,5 cm; lega: brez podatkov. 5. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/3) in znotraj rdeče črna (2,5YR N2,5/); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); pr. ustja 10,7 cm; lega: brez podatkov. 6. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rdeče črna (2,5YR N3/ in 2,5YR N2,5/); sestava: fino zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); pr. ustja 16,5 cm; lega: brez podatkov. 7. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (7,5YR 5/4 in 5YR 5/3); sestava: fino zrnata; pr. ustja 14,8 cm; lega: brez podatkov. 8. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); pr. ustja 14,8 cm; lega: brez podatkov. 9. Frag. ustja in dna z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: drobno zrnata; okras (neorganiziran) izdelan v tehniki vrezovanja ("metličenje"); pr. ustja 17,5 cm; lega: brez podatkov. 10. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rdeča (7,5YR 6/6); sestava: fino zrnata; pr. ustja 27,5 cm; lega: brez podatkov. 11. Frag. ustja z ostenjem - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (7,5YR 4/2); sestava: drobno zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); pr. ustja ? cm; lega: brez podatkov. Tabla 18 1. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče črna (5YR 3/1) in znotraj siva (5YR 4/1); sestava: fino zrnata; pr. ustja 19,2 cm; lega: brez podatkov. 2. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (10YR 3/1); sestava: fino zrnata; pr. ustja 18,5 cm; lega: brez podatkov. 3. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (10YR 5/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 20,1 cm; lega: brez podatkov. 4. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj svetlo rjava (10YR 6/3 in 10YR 6/4); sestava: fino zrnata; pr. ustja 20,1 cm; lega: brez podatkov. 5. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/3) in znotraj sivo črna (2,5YR N3/ ); sestava: fino zrnata; pr. ustja 24,6 cm; lega: brez podatkov. 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; okras (dvojna cikcak linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (psevdovrvičast okras); vel. 2,8 x 3,25 cm; lega: brez podatkov. 7. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva (10YR 4/1) in znotraj temno rjava (7,5YR 4/2); sestava: fino zrnata; pr. ustja 24,6 cm; lega: brez podatkov. 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/6); sestava: fino zrnata; okras (pas horizontalnih vzporednih linij) izdelan v tehniki vrezovanja in vtiskovanja (žlebljenje - pas horizontalnih vzporednih linij in odtis pečata - horizontalna linija krožcev zgoraj in spodaj); vel. 3,7 x 2,9 cm; lega: brez podatkov. 9. Latvica; izdelana prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 5/3) in znotraj siva (7,5YR N4/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 31,8 cm; pr. dna 6,5 cm; lega: brez podatkov. 10. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (10YR 5/3) in znotraj temno rjava (10YR 4/3); sestava: fino zrnata; okras (dve horizontalni vzporedni liniji) izdelan v tehniki vrezovanja, apliciranja in vtiskovanja (žlebljenje, rebro in odtis prsta); vel. 5 x 3,5 cm; lega: brez podatkov. 11. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva (7,5YR N4/) in znotraj svetlo rjava (7,5YR 6/4); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel. 4,8 x 6,65 cm; lega: brez podatkov. 12. Latvica; izdelana prostoročno; barva: zunaj in znotraj rdeče črna (5YR 3/1 in 2,5YR N2,5/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 30,8 cm; pr. dna 16,5 cm; lega: brez podatkov. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (5YR 4/4) in znotraj rdeča (2,5YR 4/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel. 6,1 x 7,2 cm; lega: brez podatkov. Tabla 19 1. Frag. ustja z ostenjem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (10YR 5/2) in znotraj sivo črna (7,5YR N3/); sestava: fino zrnata; pr. ustja 20,4 cm; lega: brez podatkov. 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava (7,5YR 5/4) in znotraj temno rjava (7,5YR 4/2); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); vel. 5,6 x 8,5 cm; lega: brez podatkov. 3. Skodela - enoročajna; izdelana prostoročno; barva: zunaj in znotraj ?; sestava: fino zrnata; okras (pas horizontalnih vzporednih linij) izdelan v tehniki vtiskovanja (psevdovrvičast okras); pr. ustja 21,3 cm; pr. dna 7,3 cm; lega: brez podatkov. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (7,5YR 5/6 in 5YR 5/6); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja in vtiskovanja (rebro in odtis prsta); deformiran v ognju; vel. 4,7 x 3,9 cm; lega: brez podatkov. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (10YR 5/2); sestava: fino zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (ročno oblikovana aplika); vel. 11 x 15 cm; lega: brez podatkov. 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivo črna (10YR 3/2) in znotraj temno rjava (10YR 4/2); sestava: fino zrnata; okras (horizontalna linija) izdelan v tehniki apliciranja (rebro); vel. 5,1 x 6 cm; lega: brez podatkov. 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (7,5YR 4/2); sestava: drobno zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki apliciranja (podkvasto rebro); vel. 6,8 x 12,4 cm; lega: brez podatkov. 8. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva (10YR 4/1) in znotraj temno rjava (7,5YR 4/2); sestava: fino zrnata; vel. 5,5 x 5,1 cm; lega: brez podatkov. 9. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj rjava (5YR 5/4); sestava: drobno zrnata; vel. 5,1 x 3,8 cm; lega: brez podatkov. 10. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj in znotraj temno rjava (5YR 4/2); sestava: grobo zrnata; okras (vertikalna linija) izdelan v tehniki vtiskovanja (odtis lončarskega noža); vel. 3,7 x 3 cm; lega: brez podatkov. 11. Frag. ročaja - pekva; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava (10YR 6/3) in znotraj siva (10YR 4/1); sestava: drobno zrnata; okras (enostaven) izdelan v tehniki modeliranja (plastična izboklina); vel. 4,3 x 4,8 cm; lega: brez podatkov. ADAMIČ, Š. 1980, Prikazovanje statističnih podatkov. - V: Temelji biostatistike, 19-25, Ljubljana. BENAC, A. 1980, Gradina u Podgradini (Reljino selo, Glamočko polje). - Situla 20/21, 177-185. DOBIAT, C. 1980, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Kleinklein und seine Keramik. - Schild St. Beih. 1, Graz. DULAR, J. 1974, Bronasti jezičastoročajni meči iz Slovenije. - V: Varia Archaeologica, Pos. muz. Brež. 1, 11-29. DULAR, J. 1978a, Podzemelj. - Kat. in monogr. 16. DULAR, J. 1978b, Poskus kronološke razdelitve dobovskega žarnega grobišča. - Arh. vest. 29, 36-45. DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji. - Dela 1. razr. SAZU, 23. DULAR, J., S. CIGLENEČKI in A. DULAR 1995, Kučar. - Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1, Ljubljana. DULAR, J., B. KRIŽ, P. PAVLIN, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 2000, Prazgodovinska višinska naselja v dolini Krke. - Arh. vest. 51, 119-170. DOLENZ, H. 1961, Urnenfelderzeitliche und Melauner Keramik aus Warmbad Villach (Villach - Stadt). - Carinthia I, 151, 383-398. FREY, O. H. 1969, Die Entstehung der Situlenkunst. - Röm. Germ. Forsch. 31. FREY, O. H. in S. GABROVEC 1969, K latenski poselitvi Dolenjske. - Arh. vest. 20, 7-26. FULIR, M. 1969, Neka neistražena arheološka nazališta Dolnjeg Medjimurja. - Arh. vest. 20, 197-217. GABROVEC, S. 1960a, Prazgodovinski Bled. - Dela 1. razr. SAZU 12. GABROVEC, S. 1960b, Mesto Kranja v prazgodovini slovenskega ozemlja. - V: 900 let Kranja, 11-30, Kranj. GABROVEC, S. 1960c, Grob z oklepom iz Novega mesta. -Situla 1, 27-79. GABROVEC, S. 1965, Kamniško ozemlje v prazgodovini. - Kamniški zbornik 10, 89-134. GABROVEC, S. 1966a, Zur Hallstattzeit in Slowenien. - Germania 44, 1-48. GABROVEC, S. 1966b, Latensko obdobje na Gorenjskem. - Arh. vest. 17, 243-270. GABROVEC, S. 1966c, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji. - Arh. vest. 17, 169-242. GABROVEC, S. 1968, Grob s trinožnikom iz Novega mesta. - Arh. vest. 19, 157-188. GABROVEC, S. 1971, Trinožnik iz Kranja. - Argo 10/1, 90. GABROVEC, S. 1973, Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji. - Arh. vest. 24, 338-385. GABROVEC, S. 1994, Stična 1. Naselbinska izkopavanja. - Kat. in monogr. 28. GABROVEC, S., O. H. FREY in S. FOLTINY 1969, Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični. - Arh. vest. 20, 177-196. GUŠTIN, M. 1974, Gomile starejše železne dobe iz okolice Boštanja. - V: Varia Archaeologica, Pos. muz. Brež. 1, 87-119. GUŠTIN, M. 1976, Libna. - Pos. muz. Brež. 3. GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov "Mokrono-ške skupine". - V: Keltske študije, Pos. muz. Brež. 4, 67-103. GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. - Kat. in monogr. 17. HÄNSEL, B. 1976, Beiträge zur regionalen und chronologischen Gliederung der älteren Hallstattzeit an der unteren Donau. -Beitr. Ur- und Frühgesch. Arch. Mittelmeer-Kulturraumes 16-17, Bonn. HORVAT, J. 1983, Prazgodovinske naselbinske najdbe pri farni cerkvi v Kranju. - Arh. vest 34, 140-218. HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lončenine, keramični arhiv. - Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana. HORVAT-ŠAVEL, I. 1981, Rezultati sondiranj prazgodovinskega naselja v Gornji Radgoni. - Arh. vest 32, 291-310. JABLONKA, P. 1987, Die prähistorische und römerzeitliche Siedlung auf der Dert bei Dreulach im Gailtal. - Carinthia I 177, 7-43. JERMAN, M. 1976, Dva prazgodovinska grobova iz Formina. - Arh. vest. 27, 184-190. JOSIPOVIC, D. 1981, K pravilnemu pisanju ledine "v Lajhu" (Kranj - Lajh). - Kronika 29/1, 51-52. JOSIPOVIC, D. 1982, Kranj. - Var. spom. 24, 150, 184. JOSIPOVIC, D. 1985, Šmarjetna gora. - Var. spom. 27, 204. JOSIPOVIC, D. in M. SAGADIN 1999, Kranj. Jelenov klanec. - Var. spom. 38, 56-57. KAERNER, J. 1988-1989, Chronologie probleme der Rušegruppe der Südostalpinen Urnenfelderkultur. - Arh. vest. 39-40, 217-234. KLDB 1937, Občina Kranj, 239-240. KNEZ, T. 1966, Žarno grobišče v Novem mestu. - Arh. vest 17, 51-102. KNEZ, T. 1986, Novo mesto I. - Carniola Archaeologica 1, Novo mesto. KNEZ, T. 1977, Keltski grobovi iz Roj pri Moravčah. - V: Keltske študije, Pos. muz. Brež. 4, 105-125. KNIFIC, T. 1971, Arheološka najdišča v Kranju. - Kronika 19/ 2, 70-76. KOBLAR, A. 1893, Kranj. - Izv. Muz. dr. Kr. 3, 80. KOBLAR, A. 1908, Prazgodovinske najdbe v Kranju. - Izv. Muz. dr. Kr. 18, 80. KOHLA, F. 1961, Zur hallstattzeitlichen (venetischen) Besiedlung Kärntens, vornehmlich südlich der Drau. - Carinthia I 151, 399-435. KOROŠEC, J. 1951, Prazgodovinska naselbina na Ptujskem gradu. - Razpr. 1. razr. SAZU 6. LAMUT, B. 1988-1989, Kronološka skica prazgodovinske naselbine v Ormožu. - Arh. vest. 39-40, 235-276. LUBŠINA-TUŠEK, M. 1996, Nove raziskave podloških gomil pod Ptujsko goro. - Ptuj. zbor. 6/1, 85-129. MANTUANI, J. 1910, Muzejska kronika. Novi priraščaj. - Poročilo deželnega muzeja Rudolfinum v Ljubljani, 2-16. MANTUANI, J. 1911, Muzejska kronika. Novi priraščaj. - Carniola 2, 128-142. MARCHESETTI, C. 1993, Scritti sulla necropoli di S. Lucia di Tolmino, scavi (1884-1902). - Trieste. MEDOVIC, P. 1978, Naselja starijeg gvozdenog doba u jugoslo- venskom Podunavlju. - Diss. et Monogr. 22. MEDOVIC, P. 1988, Kalakača. Naselje ranog gvozdenog doba. - Novi Sad. METZNER-NEBELSICK, C. 1992, Gefäße mit basaraboider Ornamentik aus Frög. - V: Festschrift zum 50jähringen Bestehen des Institutes für Ur- und Frühgeschichte der Leopold-Franzens-Universität Innsbruck, Univforsch. prähist. Arch. 8, 349-383. MIZZAN, S. 1996, La Ceramica. - V: P. Cässola Guida, S. Mizzan, Pozzuolo del Friuli - II, 1. La prima etä del Ferro nel settore meridionale del Castelliere. Lo scavo e la ceramica, Studi e ricerche di protostoria mediterranea 4, 43-214. MODRIJAN, W. 1957, Das hallstattzeitliche Gräberfeld von Frög. - Carinthia I 147, 3-42. MODRIJAN, Z. 1986, Prazgodovinska keramika iz farne cerkve v Kranju. - Seminarska naloga, Oddelek za arheologijo, Filozofska Fakulteta, Ljubljana. MONTAGNARI-KOKELJ, E. 1996, La necropoli di S. Barbara presso il castelliere di Monte castellier degli Elleri (Muggia - Trieste). - Aquil. Nos. 67, 10-46. MÜLLER-KARPE, H. 1959, Beiträge zur Chronologie der Urnenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. - Röm. Germ. Forsch. 22. MÜLLNER, A. 1893, Mittheilungen aus dem Museum. Funde bei Krainburg. - Argo 2, 94-95. OMAN, D. 1981, Brinjeva gora. - Arh. vest. 32, 144-216. PAHIČ, S. 1957, Drugo žarno grobišče v Rušah. - Razpr. 1. razr. SAZU 4/3. PAHIČ, S. 1972, Pobrežje. - Kat. in monogr. 6. PAHIČ, S. 1985, Brinjeva gora 1954. - Doneski k pradavnini Podravja 2, Maribor. PAK, M. 1998, Savska ravan. - V: Slovenija - pokrajine in ljudje, 84-91, Ljubljana. PATEK, E. 1968, Die Urnenfelderkultur in Transdanubien. - Arch. Hung. 44. PATEK, E. 1976, Die Gruppe der Hallstattkultur in der Umgebung von Sopron. - Arch. ert. 103, 3-28. PATEK, E. 1980, Einige Daten zu den Anfängen der Früheisenzeit in Ungarn. - Situla 20/21, 153-163. PAVIŠIC, I. 1993, Kasnobrončanodobno naselje Špičak u Bojačnom. - V: Ptujski arheološki zbornik, 171-188, Ptuj. PEČNIK, J. 1904, Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. - Izv. Muz. dr. Kr. 14, 125-143. PICHLEROVÄ, M. 1969, Nove Košariskd. Kniežacie mohyly zo staršej doby železnej. - Fontes 3, Bratislava. POPOVIC, D. 1981, Keramika starijeg gvozdenog doba u Sremu. - Fontes Arch. Iug. 4 POPOVIC, P. in M. VUKMANOVIC 1998, Vajuga-Pesak. Nekropola starijeg gvozdenog doba. - Derd. sv. 3. PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču SAZU v Ljubljani. - Razpr. 1. razr. SAZU 7/1. PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Ljubljani. - Razpr. 1. razr. SAZU 13/2. RI'HOVSKY, J. 1979, Die Nadeln in Mähren und im Ostalpengebiet. - Prähistorische Bronzefunde 13/5. SAGADIN, M. 1983, Stražišče pri Kranju. Šempeterski park. - Var. spom. 25, 211. SAGADIN, M. 1987, Šmarjetna gora. Gradišče. - Var. spom. 29, 245. SAGADIN, M. 1988, Stražišče pri Kranju. - Var. spom. 30, 230. SAGADIN, M. 1990, Kranj. Grad Kieselstein. - Var. spom. 32, 179. SAGADIN, M. 1991a, Najstarejša cerkvena stavba v Kranju. - V: Pod zvonom sv. Kancijana, 31-44, Kranj. SAGADIN, M. 1991b, Kranj. Pungert. - Var. spom. 33, 221. SAGADIN, M. 1992, Pavšlarjeva hiša, Glavni trg 18. - Var. spom. 34, 239. SAGADIN, M. 1995, Mitničarska hiša, Tavčarjeva 33. - Var. spom. 35, 109. SAGADIN, M. 1999, Kranj. Prešernova 12. - Var. spom. 38, 59. SAGADIN, M. 2001, Reginčeva ulica 8. - Var. spom. (v tisku). SAGADIN, M. 2003, Kranj. Pungert. - Var. spom. (v tisku). SAGADIN, M. 2003, Glavni trg 21. - Var. spom. (v tisku). SAGADIN, M. 2003, Maistrov trg. - Var. spom. (v tisku). SAGADIN, M. 2003, Glavni trg 12. - Var. spom. (v tisku). SAGADIN, M. 2003, Tomšičeva 26. - Var. spom. (v tisku). SAGADIN, M. in D. JOSIPOVIC 1998, Arheološka letina v Kranju. - Kranjčan 17/16, 8-9. SAKARA, M. 1998, Kaštelirpri Novi vasi/Brtonigla. - Diplomska naloga, Oddelek za arheologijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana. SPITZER, G. 1973, Ein hallstattzeitlicher Tumulus von Dragatuš. - Arh. vest. 24, 780-830. STARE, F. 1950, Ilirsko grobišče na Zgornji Hajdini pri Ptuju. - Arh. vest. 1/1-2, 31-86. STARE, F. 1952, Bronasta sekira iz Kranja. - Arh. vest. 3/1, 298-299. STARE, F. 1954a, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. - Dela 1. razr. SAZU 9. STARE, F. 1954b, Dva ilirska grobova iz Kranja. - Arh. vest. 5, 112-122. STARE, F. 1975a, Dobova. - Pos. muz. Brež. 2. STARE, F. 1975b, Etruščani in JV predalpski prostor. - Razpr. 1. razr. SAZU 9/3, 193-274, Ljubljana. STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete. - Kat. in monogr. 10. STARE, V. 1980, Kranj. - Kat. in monogr. 18. STRMČNIK-GULIČ, M. 1979, Prazgodovinske gomile na Legnu pri Slovenj Gradcu. - Arh. vest. 30, 101-150. STRMČNIK-GULIČ, M. 1985, Raziskovanje prazgodovinskih obdobij v Ptuju. - Ptuj. zbor. 5, 377-386. SVOLJŠAK, D. 1980, Prazgodovinska naselbina na Mostu na Soči. - Situla 20/21, 187-197. SZAMEIT, E. 1993, Bemerkungen zum archäologischen Fundgut aus der Kirche am Danielsberg im Mölltal, Kärnten. - Carinthia I 183, 151-164. ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. - Murska Sobota. ŠINKOVEC, I. 1995, Katalog posameznih kovinskih najdb bakrene in bronaste dobe. - V: Depojske in posamezne kovinske najdbe bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1, Kat. in monogr. 29, 29-127. ŠMID, W. 1907, Die Reihengräber von Krainburg. - Jb. Altkunde 1, 55-77. ŠMID, W. 1909, Kleine Mitteilungen. Aus Krainburgs Vorzeit. - Carniola 2, 154-155. ŠMID, W. 1930, Ein Dreifuss aus Krainburg. - Eiszeit und Urgeschichte 7, 111-113. ŠMID, W. 1939, Kranj v davnini. - V: Zgodovina mesta Kranja, 3-8, Kranj. ŠIFRER, Ž. 1968, Občina Kranj. - V: Krajevni leksikon Slovenije 1, 148-174. TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula. - Arh. vest. 27, 317-536. TERŽAN, B. 1977, O horizontu bojevniških grobov med Padom in Donavo v 5. in 4. stol. pr.n.št. - V: Keltske študije, Pos. muz. Brež. 4. TERZAN, B. 1990, Starejša železna doba na Slovenskem Štajerskem. - Kat. in monogr. 25 TERŽAN, B. 1999, Oris obdobja kulture žarnih grobišč na Slovenskem. - Arh. vest. 50, 97-143. TERŽAN, B. in N. TRAMPUŽ 1973, Prispevek h kronologiji svetolucijske skupine. - Arh. vest. 24, 416-460. TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO in N. TRAMPUŽ-OREL 1984- 1985, Most na Soči (S. Lucia) 2. - Kat. in monogr. 23/1,2. TICA, G. 2001, Šmatevž. - Arheologija na avtocestah Slovenije 1 (v tisku). TOMEDI, G. 1992, Zur Chronologie der älteren Hallstattzeit im inneren Ostalpenraum. - V: Festschrift zum 50jährigen Bestehen des Institutes für Ur- und Frühgeschichte der Leo-pold-Franzens-Universität Innsbruck, Univforsch. prähist. Arch. 8, 605-614. TURK, P. 2000, Depoji pozne bronaste dobe med Panonskim in Apeninskim prostorom. - Doktorsko delo, Oddelek za arheologijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana. VALIČ, A. 1963-1964, Kranj. - Var. spom. 9, 172. VALIČ, A. 1966, Kranj. - Var. spom. 11, 116. VALIČ, A. 1975, Kranj. - V: Arheološka najdišča Slovenije, 169171, Ljubljana. VALIČ, A. 1980, Mesta arheoloških najdb v Kranju in okolici. - Kranjski zbornik, 110-117. VALIČ, A. 1983, Prazgodovinske grobne in naselbinske najdbe v Kranju. - Arh. vest 34, 129-139. VALIČ, A. 1988, Kranj. - Var. spom. 30, 228. VALIČ, A. 1995, Kokra - Corcac. - Kranjski zbornik,7-12. VINSKI GASPARINI, K. 1973, Kultura polja sa žarama u se- vernoj Hrvatski. - Monografije 1, Zadar. VRDOLJAK, S. 1994, Tipološka klasifikacija kasnobrončano-dobne keramike iz naselja Kalnik - Igrišče (SZ Hrvatska). - Opus. Arch. 18, 7-86. WEDENIG, R. 1990, Vorbericht über die Ausgrabung 1989 im hallstattzeitlichen Gräberfeld von Führholz in Unterkärnten. - Carinthia I 180, 171-196. WEDENIG, R. 1991, Vorbericht über die Ausgrabung 1990 im hallstattzeitlichen Gräberfeld von Führholz in Unterkärnten. - Carinthia I 181, 73-90. WEDENIG, R. 2000, Vorbericht über die Ausgrabung 1998 und 1999 im hallstattzeitlichen Gräberfeld von Führholz in Unterkärnten. - Carinthia I 190, 11-38. ŽMAVC, J. 1904, Das Gräberfeld im Lajh bei Kreinburg. - Jb. Zent. Komm. 2, 232-274. ŽMAVC, J. 1908a, Kleine Mitteilungen. - Carniola 1, 213-214. ŽMAVC, J. 1908b, Krain. - Mitt. Zent. Komm. 7, 312-314. ŽONTAR, J. 1939, Zgodovina mesta Kranja. - Kranj. Pottery from the prehistoric settlement in Kranj (the Pavšlar house) Summary The rescue excavations undertaken in 1991 by the Office for the Protection of the Natural and Cultural Heritage in Kranj (ZVNKD Kranj) uncovered settlement structures in the area of the Pavšlar house, which supplement the picture of the upper peak of Kranj as suggested by J. Horvat.300 Remains of structures were preserved: post-holes for structural elements, trenches, hearth(?), storage pits, and much pottery material, which broadens knowledge of the settlement pottery of Kranj at the transition from the late Bronze Age to the beginning of the Iron Age. The settlement elements can be interpreted as the remains of one dwelling structure, called house 1. It had a rectangular plan. The construction was characteristic, with wooden upright beams driven into the ground, this structure being filled with boards and wattle and daub, as is shown by numerous remains of the burnt daub coating with preserved impressions of wattle and boards (Fig. 5 and 6). The southern section of house 1 had a possible hearth surrounded by stones, while the interior of the house was attractively coated with a decorative plaster (Pl. 13: 10; Fig. 11). In this manner house 1 can be compared to some houses from the site of Most na Soči.301 In the interior of what has been hypothesized as house 2 a black layer was discovered (stratum 19), rich in pottery, house daub, and patches of charcoal. House 1 and hypothesized house 2 contained the greatest amount of pottery material, representing a typical kitchen inventory of two prehistoric houses: large quantities of pots and bowls, and several jugs, amphorae, kantharoi, and platters. The pottery material indicates the chronological range of the dwellings under discussion. Both structures were contemporaneous, belonging to the Ha B3/C1 period, since the greatest amount of pottery was from this period. The majority of fired pottery vessels belonged to the transition from the late Bronze Age to the early Iron Age (Ha B3/ C1), thus in the period of the existence of house 1 and the hypothesized house 2. A fire had probably occurred during Ha C1 and had destroyed both buildings, which most likely were not renovated. Some forms of vessels exhibit long-term use and hence are not chronologically sensitive. These vessels consist of: amphorae, tulip-shaped pots (Pl. 16: 12; 17: 2,5), cylindrical pots, obliquely facetted small dishes, deep dishes and conical bowls (Pl. 17: 8), which were manufactured in a time frame from the early Urnfield Culture (Ha A2/B1) to the beginning of the early Iron Age (Ha C1), when they ceased to be in use. Such forms of vessels show the contacts of Kranj with central Slovenia, and particularly with its eastern section - with the Ruše Group and with Carinthia and the central Danube basin. Tulip-shaped pots (Pl. 16: 12; 17: 2,5) and amphorae also indicate the connections of Kranj with the sites of the Ruše group along the Drava River as well as with Dobova.133-161 The forms discovered in addition to the above mentioned vessel types that are characteristic specifically for the Ha B3/ C1 period are kantharoi and jugs, large pots (Pl. 1: 12; 2: 1; 3: 9; 4: 1; 8: 1,2; 16: 1), globular pots, tulip-shaped pots (Pl. 13: 1,14; 16: 9,11; 17: 6), the pots on Pl. 5: 11 and Pl. 12: 20, bellied pots (Pl. 2: 9; 13: 17), the pots on Pl. 2: 16 and Pl. 16: 3,4, etc. Most of the listed vessel forms indicate the close contacts of Kranj with the Ljubljana and Ruše groups and the nascent Lower Carniolan and Styrian groups of the early Iron Age. The pseudo-corded motif of open triangles with extensions on biconical pots, the motif of upright hatched triangles on the bowl on Pl. 3: 7, the pot on Pl. 8: 1, and the channelled shallow bowls (Pl. 3: 1) in addition to strong connections with eastern Slovenia, indicate contacts with the northern Balkan region and the Pannonian fringes. The kantharoi show contacts with northeastern Slovenia, with Carinthia (specifically with Breg), and related and earlier kantharoi also with the coastal province of Primorje (Sv. Barbara pri Jelarjih).85-93, 130-132, 190-197 The presence of pottery vessels both of the earlier chronologically less sensitive vessel forms as well as later forms at the Pavšlar site indicate the period of Ha B3/C1, thus both houses can be dated to this period. The Kranj settlement stands out in terms of the rich ornamentation of amphorae and jugs, which exhibit an interesting combination of various decorative techniques and motifs. The motifs on an amphora (Pl. 7: 2) and on a jug (Pl. 7: 1) are very similar. In terms of the form and the "lower" part of the motif - a band of horizontal parallel lines with bunches of vertical lines below, both the jug and the amphora are connected to the Ruše group. The "upper" part of the motif - a row of impressed circles in the shape of a cross and rhomb on the jug and an X motif on the amphora - show similarities to Most na Soči, where the motif of a cross is quite common. It can be found at Most na Soči both on bowls and on clay situlae, and could be made in the same manner as on the jug from Kranj with impressed dots or with small bronze rivets. The specific nature of the decoration on the jug and amphora from the Pavšlar house shows a synthesis of varied elements, both from the eastern Ruše group on the one hand, and the western Sv. Lucija group on the other. A local special feature of Kranj was expressed with this decoration of the fine pottery ware.204-228 The biconical pots are interesting (Pl. 8: 3; 9: 1), with their pseudo-corded decoration. Both motifs are composed of a horizontal band of parallel lines with vertical and alternating obliques bunches of parallel lines below, while above are open triangles with extensions or pennants on the top; only the example on Pl. 8: 3 still has white encrustation. Both pots that were found in house 2, stand out from the remaining kitchen ware from the Pavšlar house site in terms of their form, similar decoration, and composition of the clay with flint as an ingre-dient.172-185 To summarize, most probably two prehistoric houses containing considerable kitchen ware were discovered at the Pa-všlar house site, and they were settled in the Ha B3/C1 period and most probably burned down during Ha C1. Some vessels (the pots on Pl. 10: 10 and Pl. 14: 12,14, and the deep conical bowl on Pl. 17: 8) are late Hallstatt or early La Tene, and confirm that the upper plateau of Kranj was also inhabited in later prehistoric periods, although architectural remains from the late Iron Age have not yet been discovered there.152, 278, 295 Bojana Rozman Stružnikova pot 36 SI-4208 Šenčur T. 1: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Hiša 1, 1 jama za kol 2; 2-11 jama za kol 5; 12,13 ognjišče/vkop 7. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 1: Kranj, Pavšlar house. House 1, 1 post-hole 2; 2-11 post-hole 5; 12,13 hearth. All pottery. Scale = 1:3. T. 2: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Hiša 1, 1-5 ognjišče/vkop 7; 6-8 lisa 6; 9-15 plast 1. Domnevna hiša 2, 16 lisa 3. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 2: Kranj, Pavšlar house. House 1, 1-5 hearth; 6-8 pit 6; 9-15 layer 1. House 2, 16 post-hole 3. All pottery. Scale = 1:3. J T. 3: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Domnevna hiša 2, 1,2 lisa 6; 3-6 lisa 1; 7,8 plast 19, kv. 3; 9 plast 19, kv. 3 in 5. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 3: Kranj, Pavšlar house. House 2, 1,2 post-hole 6; 3-6 post-hole 1; 7,8 layer 19, quad. 3; 9 layer 19, quad. 3 and 5. All pottery. Scale = 1:3. \ 'V o o 10 I 12 14 15 T. 4: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Domnevna hiša 2, 1-15 plast 19, kv. 3 in 5. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 4: Kranj, Pavšlar house. House 2, 1-15 layer 19, quad. 3 and 5. All pottery. Scale = 1:3. T. 5: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Hiša 2, 1-7 plast 19, kv. 5. Območje domnevne hiše 2, 8-16 kv. 1. Vse keramika. M. Pl. 5: Kranj, Pavšlar house. House 2, 1-7 layer 19, quad. 5. Area of house 2, 8-16 kv. 1. All pottery. Scale = 1:3. T. 6: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Območje domnevne hiše 2, 1-19 kv. 1. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 6: Kranj, Pavšlar house. Area of house 2, 1-19 quad. 1. All pottery. Scale = 1:3. s.. O.OOO /V II II II o o OO'OOCO ^ Oo O ooooccooo OOO O _______ T 'C oo A 10 T. T: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Območje domnevne hiše 2, 1,2 kv. 1; 3-10 kv. 2. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 7: Kranj, Pavšlar house. Area of house 2, 1,2 quad. 1; 3-10 quad. 2. All pottery. Scale = 1:3. T. 8: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Območje domnevne hiše 2, 1-3 kv. 2. Vse keramika. M. 1 = 1:4; ostalo 1:3. Pl. 8: Kranj, Pavšlar house. Area of house 2, 1-3 quad. 2. All pottery. Scale 1 = 1:4; others 1:3. > / / / 10 { 14 12 15 13 16 T. 9: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Območje domnevne hiše 2, 1-11 kv. 2; 12-16 kv. 4. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 9: Kranj, Pavšlar house. Area of house 2, 1-11 quad. 2; 12-16 quad. 4. All pottery. Scale = 1:3. T. 10: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Območje domnevne hiše 2, 1-4 kv. 6; 5-9 kv. 7 in 8. Območje hiše 1, 10-16 ruševinska plast. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 10: Kranj, Pavšlar house. Area of house 2, 1-4 quad. 6; 5-9 quad. 7 and 8. Area of house 1, 10-16 destruction layer. All pottery. Scale = 1:3. \ /7" : m äil "WS H-i CÖ I 13 14 17 11 10 12 O r 18 T. 11: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Območje hiše 1, 1-18 ruševinska plast. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 11: Kranj, Pavšlar house. Area of house 1, 1-18 destruction layer. All pottery. Scale = 1:3. I 5 I 9 , 3 I 7 11 20 12 13 14 15 17 ' 18 21 T. 12: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Območje hiše 1, 1-10 ruševinska plast. Območje domnevne hiše 2, 11-21 ruševinska plast. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 12: Kranj, Pavšlar house. Area of house 1, 1-10 destruction layer. Area of house 2, 11-21 destruction layer. All pottery. Scale = 1:3. T. 13: Kranj, Pavšlarjeva hiša. Območje domnevne hiše 2, 1-5 ruševinska plast. Območje hiše 1, 6-13 mlajša postdepozicijska plast, 14-19 obm. hiše 1. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 13: Kranj, Pavšlar house. Area of house 2, 1-5 destruction layer. Area of house 1, 6-13 later post-deposition stratum; 14-19 area of house 1. All pottery. Scale = 1:3. T. 14: Kranj, Pavšlarjeva hiša. 1,2 obm. hiše 1; 3-11 obm. domnevne hiše 2. Sporadične najdbe, 12-14 dvorišče; 15,16 SZ vogal dvorišča. 7 železo, ostalo keramika. M. 7 = 1:2; ostalo 1:3. Pl. 14: Kranj, Pavšlar house. 1,2 area of house 1; 3-11 area of house 2; 12-14 sporadic finds - courtyard; 15,16 sporadic finds - NW corner of the courtyard. 7 iron, remainder pottery . Scale 7 = 1:2; remainder 1:3. T. 15: Kranj, Pavšlarjeva hiša. 1-8 sporadične najdbe na dvorišču med Pavšlarjevo in Hlebčevo hišo; 9 brez podatkov. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 15: Kranj, Pavšlar house. 1-8 sporadic finds in the courtyard between the Pavšlar and Hlebč houses; 9 lacking data. All pottery. Scale = 1:3. / // / / (mmTOrmwinnr \ 10 11 T. 16: Kranj, Pavšlarjeva hiša. 1-12 brez podatkov. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 16: Kranj, Pavšlar house. 1-12 lacking data. All pottery. Scale = 1:3. \ \ \^ „¥i iiiiii / 10 11 T. 17: Kranj, Pavšlarjeva hiša. 1-11 brez podatkov. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 17: Kranj, Pavšlar house. 1-11 lacking data. All pottery. Scale = 1:3. T. 18: Kranj, Pavšlarjeva hiša. 1-13 brez podatkov. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 18: Kranj, Pavšlar house. 1-13 lacking data. All pottery. Scale = 1:3. m 10 T. 19: Kranj, Pavšlarjeva hiša. 1-11 brez podatkov. Vse keramika. M. = 1:3. Pl. 19: Kranj, Pavšlar house. 1-11 lacking data. All pottery. Scale = 1:3.