Štev. 47. V TKtu, v petek, dne ». oktobra 1914. Izhaja vsak dan, l2vzem5l nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Ukedr:p|o u'cdnUtn list*. Ne frank i ran« pi?tr.Ji se ne sprfjrm^jo fr rr-kopisi sc ne vračzjo. :n •, dg.^.on:: urednik Šttfan Godina. Letnik kons-ircij liva — Ti*k tiskani« .Edinosti*, vpta^tc zadruge s c.-^c;:;:-. pcfr.Svoa v Trstu, vhcu Sv. Frančiika As&kega ŠL 2tY« !n upr.irc itev. 11 «57. Ni rc i r ira i: i i z: Z- celo lctj.......K 24 ~ a* tt I »eta.................12*— £a tri ir.c««e...... ■ - ........ 6"— Z* nedeljsko izd z i o zm c elz leta. ...... a 5*20 £1 re gijski meji pr hajajo poročila o pri hodu belgijskih beguncev. Nekaj jih je odšlo v Vlissingen, da beže odt-m na Angleško. Veliko jih odhaja iz Antwerpna naravnost na Angleško. Begunci pripovedujejo, da je poveljnik nemških oblegovalnih čet odložil obstreljevanje mesta do 5 zjutraj, da more prebivalstvo oditi. Tudi Rotterdam je bii včeraj poplavljen po beguncih. ROTTERDAM 8. (Kor) „Rotterdamsch-Courant javlja iz Roosendaaia z dne 7. t. m : Begunci pripovedujejo, da je vojaški guverner antvverpenski po. val danes zjutraj prebivalstvo, naj zapusti mesto. Ob 11.30 se je pokazal aeroplan golobjega sestava in vrgel bombo na kolodvor. Odtlej je kazal beg prebivalstva značaj panike. Ceste proti inozemski meji so vse črne ljudi. Brezkončni posebni vlaki v< zijo v Roosendaal. Begunci pravijo, da je kralj z vlado zapustil Antvverpen. Odredbe glede postrežbe ranjencev io bol nikot. DUNAJ, 8. (Kor.) Kakor so jvokazale dosedanje izkušnje, je priporočljivo, da se ranjenci in transporti bolnikov iz severnega bojišča spravijo najprej v one pripravne bolnišnice in druga slična podjetja. ki se nahajajo v etapnemu okraju najbližjem ozemlju ter da se tam lečijo in ne- Prišlo je do hišnih preiskav, posebno v uredništvu lista „D Schab" in pa v palači princa Azis paše. Te preiskave so ostale brezvspešne. Torsko-boimski prnizorei tatinski CARIGRAD 8. (Kor.) Uradni list priob-čuje včeraj priobčeni dekret, Id s prdržkom parlamentančnega odobrenja sankcijonira provizorni zakon, glasom katerega stopi z dnem 30. septembra t. I. v veljavo turSko-bolgarska provizorna trgovinska pogodba, ki je bila podpisana dne 31. julija t. I. — Uvod se glasi: Ker se turška in bolgarska vlada še pogajati glede sklenitve trgovinske in plovne pogodbe, so se za trgovinske in plovne odnošaje med obema državama sporazumno sklenile naslednje določbe: Ćlen L določa prostost trgovine in plovbe med Turčijo in Bolgarsko. Podan ki obeh držav bodo lahko nemoteno potovali in prebivali v obeh državah. Ako se podvržajo lokalnim zakonom, bodo glede trgovine, obrti in rokodelstva uživali iste pravice, kot držav-liani one druge drŽave. Tudi jim ne bo treba plačevati drugih davkov kot onih, ki jih plačujejo državljani one druge države. trdnjavski pas. Najsijajnejše pa jc uspelo pristanje, ki se je moralo izvršiti v zelo ostri spirali, da letalo uide sovražnemu ognju. Velikansko navdušenje posadke je sprejelo letalca in to navdušenje je vedno naraščalo, ko sta pripovedovala svoje doživljaje in tudi prinesla časopise. Ves polet je trajal samo eno uro. Uro po pristan ju je glavni stan imel že brezžično obvestilo o srečnem prihodu v Przemysl. To je dokaz, kako izborno se ponašajo moderne iznajdbe v vojni. Povrnitev se je zakasnila zaradi slabega vremena do 6. oktobra in je bila zelo težavna. Letalo se ie moralo v ozki spirali vzviti navzgor, kajti Rusi so seveda prežali na neprijetnega ptiča, da bi ga u-strelili. Prostor za vzlet je bil zelo majhen,vsled česar je bila nevarnost še večja. Komaj se je pokazalo letalo nad trdnjavo, je že napolnjeval ozračje peklenski hrup ruskih topov. Številni šrapneli so eksplodirali v bojazen vzbujajoči bližini letalcev in pokanje ie bilo tako močno, da ni bilo čuti motorja. Nekikrat je bilo letalo tako ovito v eksplozijski oblak šrapnela, da se je bilo bati, da izgubi orijentacijo. Nadaljna nevrnost je bila v tem, da so kro-glje. ki so žvižgale mimo letala, zavračale letalo iz smeri. Vendar pa je letalo po občudovanja vredni hladnokrvnosti voditelja in ker ni bilo nikdar nevarno zadeto ušlo vsem tem nevarnostim. Tudi pozneje so še ponovno streljali nanje. Nosilne ploske so bile osemkrat zadete. Pilot in opazovalec sta naravnost čudežno ostala nepoškodovana. Dvakrat je zašlo letalo v snežni vihar, ki ga ie spravil iz smeri in orijentacije. V viharju je počila pritikna cev, ki jo je bilo treba potem z rokami držati na stik. Ves čas poleta je bilo vetrno. Po štirih urah je končal srečno ta polet v slavo naše zračne plovbe in v največjo korist vojnega vodstva. ^Žrebanje avstrijske razredne loterije. DUNAJ 8. (Kor.) Srečka št. 131.950 dobi guiejo. Naprej se bolniki odpravljajo šele 20.0<»0 K, srečki št. 21.224 in 58.154 pa skladno z njihovim zdravstvenim stanjem, vsaka po 5000 K. Oni, ki so okuženi ali sumljivi, naj se ne --- odpravljajo, temveč naj se jih izolira in leči. Dotične naredbe je odredilo c. in kr. vojno ministrstvo, ter se iste izvajajo v Avstriji m na Ogrskem. Po teh naredbah že izvedenih predpriprav, posebno z raz- Polet v PrzemysL O poletu nekega stotnika generalnega štaba v Przemysl, o Katerem smo poročali že med brzojavnimi vestmi, piše »Ta-si rje nje m bolnišnic v večjih krajih, ki so gespoštni« vojni poročevalec: določeni za vsprejem transportov, z do- Nahajam se v glavnem stanu in izvede.' dt ?em zdravnikov in po po- sem zanimive vesti o velepomembnem Vrhovni poveljnik francoske armade $enend Joffre. Ko je 4. dne meseca avgusta t. L Nemčija napovedala vojno Francoski« je bil francoski voini minister Messimy postavljen pred težko nalogo, koga naj imenuje za vrhovnega poveljnika vseskupne francoske armade. Prva oseba, ki je tu prihajala v poštev, le bil pač tedanji načelnik francoskega generalnega štaba, general Joffre. Volni minister Messimy ni vojak, a vendar je odlašal celih štiriindvajset ur imenovanje in to vkljub temu, da pomenja štiriindvajset ur v vojnem času takorekoč celo večnost, ki se ne da nikakor več nadomestiti. Vzrok temu odlašanju pa je bilo dejstvo, da je bil general Joffre pač znan kot dober teoretik, kot nekak Čudak. Šele potem, ko je več generalov izreKlo svoje mnenje, da se je general Joffre odlikoval že na bojnih polj'ih v vzhodni Aziji, na Formozi in na Madagaskarju ne samo kot izboren teoretik, temveč tudi kot prav tak praktik, šele tedaj je bil Joffre imenovan za vrhovnega poveljnika francoske armade. bodo ta sporočila v bodoče, nočemo prorokovati. vsekakor pa se v kratkem pokaže, ali se je zasebni učenec velikega vojnega maršala Moltkeja naučil od strica toliko, da bo kos njegovemu netjaku, sedanjemu poveljniku nemških armad. Izpred sedanje svetovne vojne na Francoskem. Znameniti nemški pisatelj Maks Nordau priobčuje v »Neue Freie Presse« veleza-nimivih podatkov iz Pariza izza časa ti-koma pred sedanjo vojno, ki jih podajamo tu v kratkem ekscerptu. V Parizu so vedeli že od 27. julija za * . • ^ • gotovo, da je Avstrija dva dni poprej od- na točnost, strogi red in obsežno predv.- govor Srbije na nje ultimatun\ £znJačila nezadovoljivim ter da je baron Giesl, avstrijski poslanik v Belerngradu, prekinil diplomatske odnošaje med obema državama. Najresneji francoski listi — v prvi vrsti »Tcmpsc — so v ostrili izrazih ob-dolževali Nemčijo, da prepreča vspeh posredovalnih poizkusov Anglije in Francije in da s tem podžiga na Dunaju k ostrosti proti Srbiji in Rusiji. Te obtožbe v listih so napravile velik utis na občinstvo. Mnogokrat je Nordau Čul: »No, če hočejo Nemci tudi z nami začeti, pa naj! Na uslugo . , i jim bomo!« Tako se je govorilo v Parizu preštudira Moltkeja in njegovo general- z vso odločnostjo in stisnjenimi zobmi. Bo-stabno delo na vse strani. Ker pa je jazljiveji in previdneji Nemci so začeli že rrancoz rojen mimik, posnema svoj vzor, ki si ga je izbral, tudi v vseh najmanjših podrobnostih. Tako je postal iz zgovornega južnega Francoza naenkrat molčeči Joffre, čudak, sovražnik ljudi. Po vnanjo-stbsicer mali, okrogli Francoz ni mogel posnemati siokega nemškega vojnega maršala, vendar pa je žrtvoval svoje košate brke svoji ideji. Ker pa osvetne vojne le ni bilo, je prestopil Joffre h kolonijalnim četam in je iskal torišča za svoje delovanje v daljnjih delih sveta. Gotovo je general Joffrv. tamkaj marsikaj važnega storil v korist Francoski, toda v svoji skoraj dvajsetletni kolonijalni služb> se je le preveč navadil borbe z manjvrednimi nasprotiiilri, z nasprotniki. ki glede na oborožitev in iz-vežbo niso stali na višini francoskih čet. Ce je torej tamkaj dosegel uspeh za uspehom in je v kratkem veljal za enega naj-odličnejših modernih francoskih poveljniških talentov, je bila v tej sodbi tudi zato pogreška, ker mu je v prekomorskih pokrajinah bilo računati s popolnoma drugimi činitelji nego v Evropi in je mogel v svoji strategiji puščati v nemar visoki razvoj tehničnega orožja sovražnikovega. Vkljub tem nedostatkom, ki so jih često poudarjali njegovi nasprotniki v armadi, mu je bilo pred šestimi leti poverjeno vodstvo francoskega generalnega štaba, ko je še prej kot docent na pariški vojni akademiji le še zboljšal svoj sloves kot strateg. V resnici so široki krogi francoske armade, posebno mlajši častniki stavili največje upanje v molčečega čudaka. Toda zadnja dva meseca vojne sta pokazala, da so se motili, kajti izkazalo se je, da Joffre ni imel izgotovljenega vojnega načrta« temveč se je moral Liti tamkaj, kjer je hotel njegov nasprotnik. Joffre je hotel začeti z ofenzivo, doseči velik moraličen efekt z bliskovito hitrim zavzetjem Alzacije in Lorene in tako pobuditi v armadi največje navdušenje. Ta ofenzivni načrt, ki naj bi bil izvedel iz Belforta, Toula in Verduna, se je ponesrečil v bitkah pri Miihlhausnu in Metzu. Defenziva ob severni francoski meji, ki jo je uporabljal proti štirim, skozi Belgijo prodirajočim armadam, se je tudi razdrobila v bitkah pri Charleroi in Mau-beuge. Tedaj je hotel Joifre držati tako-imenovano »strategično mejo«, to je, trdnjavski pas od Amiensa in Laona do Verduna in južno odtamkaj do Epinala in Belforta. Toda severna trdnjavska črta je padla na prvi udarec po bitkah pri St. Quentinu in v vzhodno črto so napravili sedaj vrzel Bavarci, ko so zavzeli Champs des Romains. Kot zadnje sredstvo je upo-labil Joffre staro vojno zvijačo, hoteč nasprotnika zvabiti daleč proč od njegove baze. Joffre je hotel zvabiti nemške armade na jug od Dijona, da bi jim potem prišel za hrbet z armado, ki je konci^ntri-rana v Parizu. Toda Nemci se niso dali zvabiti, temveč so ob Marni spretno zaobrnili in so s svoje strani zvabili Joffreja k svojim nezavzetnim pozicijam ob Aisni. V zadnjem času je general Joffre opustit marsikako navado, ki jo je posnel po Moltkeju, opustil je tudi svojo nolčečnost in objavlja v svet redno vsak dan po večkrat sporočila o stanju na bojiščih. Kaka v torek, dne 29. julija zapuščati Pariz. Prebivalstvo v Parizu je kazalo veliko resnost, ne pa velikega razburjenja, najmanje pa potrtosti! Pri francoski banki je bil že velik naval ljudi, ki so hoteli zamenjati note za srebro ali zlato. Menjalnice so plačevale tuje note po zelo slabem kurzu. Dne 30. julija je nastopil velik preobrat. Opoldanski list »Paris-Midi« je objavil, da je ministrski svet ob 3. uri po polnoči sklenil takojšnjo mobilizacijo. Prejšnjega dne se je namreč pripeljal predsednik republike Poincarč iz Rusije in je predsedoval omenjenemu ministrskemu svetu. V toploti, s katero so ga sprejeli Parižani in ga spremili v Elizejsko palačo, se je že kazalo razumevanje grozečega položaja. No, vest v »Paris-Midi« se je izkazala nekoliko pretirano. Ministrski svet namreč še ni sklenil prave mobilizacije, pač pa vpoklic prvih rezerv in onih, ki so bili na dopustu. Vtis te vesti pa je bil nepopisen. V tre-notku je izginilo iz prometa vse srebro, kakor da se je pogreznilo v zemljo. V navadnem prometu je bilo le še zlato. Celo po kavarnah in restavracijah so zahtevali natakarji plačilo v trdem denarju. Naval na banko Francije Je bil velikanski. Vse je hotelo izmenjati note. Tu in tam so an-timilitaristični socijalisti vzklikali: Doli z vojno! Toda sosedje so jih takoj napadli in pretepli. V petek, dne 31. julija se je doznalo, da se izdajo note po 20 in 5 frankov. To je nekoliko pomirilo in zmanjšalo pomanjkanje na malem denarju. Ženske pa so na-kupavale živila, kakor da bi bili že neposredno pred obleganjem Pariza. Proti poldne se je izvedelo iz Berlina, da ie vojna neizogibna. Pasanti na boulevardih so ugibali: »Hočejo poizkusiti našo zvestobo do Rusije. Doživijo nekaj.« Vendar pa se je onega dne nemški veleposlanik baron Schoen venomer še vozaril med nemškim poslaništvom in ministrstvom za vnanje stvari ter posredoval. Na večer ob 10. uri mi je prišla na dom vest, da so Jaurčsa umorili. Tujce je ta umor grozno prestrašil. Naslednjega dne pa smo izvedeli iz listov, da je morilec neki Villain, ki ni nikak tipičen fanatik, da njegov zločin torej ne pomenja splošnega klanja tujcev in osumljencev. Bil je to čin človeka, ki mu je bil oče blazen. Naslednjega dne so mi pri neki banki ponudili za ček na 1000 mark le 1000 frankov, kar sem odklonil z ogorčenjem. Nekaj časa potem mi je uradnik izjavil v zadregi: »Sploh ne honoriramo tega čeka« ker ni — krit.« In vrnili so mi ček, dasi je bil od ene prvih berolinskih bank. Na ulici me je vprašal neki priprost človek, jeli že napovedana vojna? Na moj odgovor, da časopis, ki sem ga imel v rokah, nič ne govori o tem, je pripomnil: »Napasti nas hočejo brez napovedi vojne, kakor Japonci Ruse!« Odgovoril sem: »Ce bo Rusija inima, ne bo vojne.« Oni delavec pa je odgovoril precej rezko: »Kako naj Rusija ostane mirna, ko se hoče Srbe zdrobiti. Onečastila bi se!« Vsi dogodki življenja so se razvijali z Stran !L .VEČERNA EDINOST- 5t 47. V Trstu, dne oktrbra 1914. večjo vznemirjenostjo. Avtomobili, kole- j dvajsetih irutr v trarc skeg* vojaKa, kije vse je drvelo po ulicah, ka- 1 sedel pod nekim drevesom. De^na roka mu kako zanatdo. Vse j je rroeno krvavela in mu visela kakor mrtva sarju Kocjje. kor da imajo dospeti le bilo v zraku velikega razburjenja. | navzdol. Prizadeval si je, da bi si jo z le-Z^rčilna ie bila izprememb;« v nasto-; vico obvezal, diieč drugi konec voja z panju "delavcev. Praznovali so. hodili v I zobmi. Toda tudi to se mu ni nikakor ho-gručah po mestu in posedali pred kavar- j telo posrečiti. No, končno je vendar nekako nami med elegantnim občinstvom. Za če-obvezal roko. — Vstal je počasi, pogleda! njaii so razgovore z neznanci. Iz njihovih! okng sebe, kakor bi se hotel orijentirati, in obrazov in besed se je odražalo naravno;je stopil potem par korakov proti gozdu, čutstvo družabne enakosti z vsakomur, j Nemec je pomislil, da bo moral morda vso Bilo *e. kakor da se že čutijo v vojaški 1 noč ostati sam med mrtvimi pa ie saklfcal uniformi, ki odpravlja vse razlike med [ „TovariJ" I — Na ta klic se je Francoz stanovi v navadnem življenju. Ali so ve- ustavil, obrnil in se približal k sovražniku, deli, ali so le slutili, dr se bliža mobilizacija? Vsekakor se je vsa množica čutila braniteljico dežele z enakimi pravicami in dolžnostmi. Na večer je bila že razglašena splošna mobilizacija. Dr ve nje pešcev in vozov se ie še pomnožilo. Kmalu pa je prenehal promet z avtomobili. Izginili so s cest in se stavili vojaški oblasti na razpolago. Sličice iz vojne. Begunci iz Marmarosszigeta v Budimpešti. »Pester Lloyd« prinaša: Včeraj in danes je došlo v Budimpešto mnogo beguncev iz Marmarosszigeta. Ta dva dneva prihajajo vlaki natlačeno polni, pak je ki ga je imenoval tovariša. Toda kako bi mu rekel, naj mu pomaga, ko ne zna francoščine ? Razumela sta se z znamenji. Francoz je pokleknil zraven Nemca in zvalil mrtveca z njega. Nato je odprl torbico, vzel iz njega ovoj in ga ponudil Nemcu. Obenem je govori: in mu stavi! vprašanja, na katera je skušal Nemec odgovoriti, kakor je vedel in znal. Francoz ni razumel ničesar, toda zdelo se mu je, da mu je vse to zelo všeč, kajti ko je slišal nemške besede, je prikimaval z glavo in se smehljal. Ko si je Badenec obvezal rano, je Francoz vstal, p-mignil z roko in hotel oditi. Nemec mu je vedno s kretnjami kazal, da želi, da bi še Smrtna kosa. Na Dunaju je umrl dne 8 t. m. pisatelj Leo Eberman, sotrudnik „Wiener Zeitunge". Berlin za rdeči križ. Berlin 8.: Občinski zastop je sprejel brez debate predlogo, s katero se dovoljuje avstrijskemu rdečemu križu podpora 10.000 mark. Odprava carine na itto na Ogrskem. V današnjem jutranjem izdanju smo priobčili vest, da je avstrijska vlada začasno odpravila carino na Žito, moko, mlinske oddelke in sočivja. Iz Budimpešte pa smo prejeli nastopno brzojavko: Ogrska brzo-j javna korespondenčna pisarna javlja : Stalno! in rapidno višanje cen lita v zadnjem času,1 kakršnje se ni videlo v toliki meri opravičeno vzlic povišani potrebi, povzročeni po neugodni letni in vojnem stanju, je vlado prisililo v odpravo cen na žito, s Čemer je ustreženo opravičenim željam In prav.čnim zahtevam konsumentov po začasnem suspendiranju carin na žito. Zc časna odprava carin na žito, se razteza na žito (pšenico, rž, ječmen, oves, ko ruzo itd.) in na sočivja (fižol, lečo, grah) kakor tudi na moko in mlinske izdelke. Ta v interesu konsumujočega občinstva izdana odredba vlade ne oškoduje pravičnih interes' v producentov ob današnjih gospo-in se sprejme gotovo s u JILIIIL. rut TRST, trg Carlo Gol don i H ifl s „tarna Gcldonl" I se trpto priporoča slovenskem« obiinstv« obilen obisk. Fran Marinšek. VIII linstv* » usek. \nmM Nova trso^ira.: Odlikovana pekarna in sladščičarna Josip Mit, Trst ulica I&tituto štv. 5 Mlilmu z zbil kolajn ii častit iipiiMH razstavi v Firas. Peče se fia in narftden kruh trikrat d a uao. Izbere slad&ic, v st- k'enieah. prepeC«»ncev r- 3 siučai, v Novem Sandecu in 1 slučai Mno-fotoMnl Efellž Trst. ulica del RIvo it. 42 (pritličje) Trst T Izvršuje vsako fotoffr&fičco delo kak<>r tudi ra/^lede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste l loSče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOSTI POVEČANJE 1iz VSAKE FOTOGRAFIJE s:s Radi udobnosti gosp. naroiui kov sprejema naročbe iu jih tz vršuje na «lomu, ev tudi zenaj mesta po naj zmernejših cenah. Trgovina jestvln In delikates MARCEL LAZAR Trst - ulica Belvedere it. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine Iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino In likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: Kave. olja in dr. Sfi Trst, ul. del Rivo šteu. 42. Videlo se je siromašnih stark, pohabljenih j ški govor. Bil je majhen nemški oddelek, ki in obnemoglih, ki so se vlekli s kolodvo- je spremljal ranjence. Vojaki so vzdignili na ra. a po licih so jim rosile solze. I voz ranjenca. Tu se je zaslišal iz vrst, ki Slika, ki so jo nudili begunci, je poka-] so sledile vozu: „Camerade!" Med vojaki, zrrvala vsakovrstno bedo in siromaštvo, ki so spremljali voz, je bil namreč fran-Vlada je imela polne roke posla, da je po-!coski u;etnik z obvezano desno roko. Bi; je skrbela za te siromake. Župan ie poskrbel I oni, kije prej pomagal Nemcu. Le-t* «e st; 8. t m. došlega poročila je v Galiciji na-dalinih 15 slučajev azijatske kolere bakterio-logi« no ugotovljenih. Tudi ti se tičejo vojaških oseb. Ranjeni odnosno bolni vojaki. Poleg onih, ki smo jrh že navedli imenoma v da- ■riveo »n Miru dam« And. Rojic, Trst Vla Arqu«4»tlo 20. Priporoča ea g shodom s* dobro iu hifij*u&o po- ■trst bo. Damam se priporoča ss Moderno frisirmnj«, gl»ro- prm lje, ba. v-aaj« i. 1 d. V»kovnrt*i» Imu Ma *e trtrftajejo dobro to Jofco LOVRE BULIC, TRST priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno .Brioni (»Trattorla Brioni«) z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deif Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz OmiŠa, črno, belo in opolo. Pivo »Adrija«, pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo št. 9 s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedi!. :: Dobroznana mirodiinlca :: J* 3 Iv. Camsuli i Sv- luan - Trst - blizu Kar. doma = ¥@lik Bibor baru m na strošek države. Za sedaj je v Budim- tudi /godilo, in oddelek je krenil dalje, pešti 5<«*0 beguncev. j Rešil vozno kuhinjo 97. polka. Občin- Kollko stane ena vojna ladja. Koliko; ski tajnik iz Jesenic, Ivan P trato, podčast-stane vojna ladja, je odv sno od njene veli- j nik 97 pešpolko je v bojih v Galiciji z k sti, oborežerja, cd dobr, v k teri je zgra-i izredno hrabrostjo rešil vozno kuhinjo, na jena in od materijala, ki se je porabil. Vojne ladje, oklopnice in linijske ladje imajo navadno težino 8.000 do 28000 ton. Vsaka tona z vso opremo stoji povprečno 2.o00 K. Cena taki ladji je 20 do 70 milijonov K. Križa-ke prvega reda :.n oklopne križarke) imajo 6 do 14 tisoč ton. Vsaka tona stane 2.700 K, torej vi>aka ladja 16 do 37 milijonov. Križarke diugega reda in male Ini-žarke, k tem spada o tudi neoklopljene kri tarke, imajo od 2000 do 4000. Vsaka tona stane 2600 K, torej ena taka ladja stane 5,200.000 do 10,400.000 K. Torpedovke od 500 do 2000 ton stoje 2700 K po toni, torej vsaka od 1,250.000 do 5,400.000 K. katero je bil navali! nasprotnik. Obče začudenje je bilo v polku, ko je Potrato kuhinjo pripeljal nazaj k polku nepoškodovano. Rune politične vesti. - Razglas vojaškega guvernerja v Varšavi. Vojaški guverner za Varšavo in okolico je izdal nastopni razglas: V zadnjem času se je prebivalstvo razburjalo po absurdnih govoricah o možnem zasedenju mesta (po Nemcih in Avstrijcih). Po ukazu armadnega poveljnika dajam na javno znanje, da sta Varšava in okolica kakor - . . .. . ^ . -rtn . _ c«, doslej, izven vsake nevarnosti od strani Torpedn« oišiki imaf> 220 do 700 ton. Ena mTMŽaSkML prosim torej prebivalstvo, l3M® ZhStf? T^n^lV^ mirno in naj gre šo svojih po- 770 0°2n L L kakor v mirnem času. imajo 80 do 2500 ton; tona stane ^DOO K, _ „, , _ __ .,„___ torej čoln 80.000 do 875.000 K. Podmor- Cvetlični dan v Pragi In predmestjih v ski čolni imajo 250 do 900 ton. Njihova Proslavo cesarjevega goda Je vspel si-cena ni znara. Toliko se lahko reče, da za J^ino. Sodelovali ste obe narodnosti, \zlic mani k3t 800 000 K ni mogoče kup.U ta-|Slabemu vremenu, vetru in dežju, m da-crga čolna. Detaljni račun £a ladjo 15.000 me samo v Pragi nabraJe okrogto 23/J00 ton s 155.000 konjakih sil bi bU tak-«e: M™« »/vrhe vojne oskrbe Med proda-trupio ladje 13,127 000 K; oklop ladje jalkami jeibila tudi nainestmkova soproga 9,375.000 K; stroji in parni kotd 7,1^5000 kneginja Thun s hčerko. K; arti erija in torpedi 4,875.000 K; druga! t Anton pL Raoda. Javili smo že smrt sledeči vojaki: Stradiot Ivan, topničar 8. top- . Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker-ničarskega polka, doma iz Trsta; Josip Ma-. jev jn razprod^ia na drobno in debelo t san od 3. stotnije 23. domobranskega peš-j polka, doma iz Raba; Robba Viljem, enoletni lJa|£©0 S* @ F ft 3 U £ prostovoliec 15. stotnije 32. pešpolka, doma i« W ^ * ^sas.**^^ iz Pule, Buzzin Ivan od 27. domobranskega j pešpolka, doma iz Chioprisa; Mont gan An- j ton, topničar 8. topničarskega polka, doma iz Črnega vrha v Istri ; Set n Matej od 5, stotnije 97. pešpolka, doma iz Kopra; Fer-! jančič Friderik od 12. .»totnijc 97. pešpolka, d ma iz Postojne; Nogolica Mirko od 4. bosansko-hercegovskcga pešpolka, doma iz Stolca; poročnik 4. bosansko-hercegovskega pešpolka Marij Dobrila, doma iz Trsta; Bo-i nassin Josip od 7. pešpolka, doma iz Vod-njana ; top' ičar 9 topničarskega polka Josip Pertot, doma z Nabrežine, m topničar 8. top-ničarskega polka Rudolf Mihelčič, doma iz Trsta. Trst, Via eolle Acque št. 6 (Nasproti Caiič Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dtz> r-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordcaux, i Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in briniavcc. Izdefki 1. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo iu franko. Razprodaja od pol litra naprej. Zaloga za Trst in okolico redtinega ^ —' ke ln odrasle SLADIC H Ser lasfurneja apaa u (i{«;a pili u hvai • Ttaitt !1 HKiiiBiffii3ii!»eit CNIK Dr. PETSCHNIOO TRST, 'M S. UmiM iTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne ln vodne (spolne) bolezni: IIt in 7—7Va oprema 3,000.000 K; vse skupaj torej 37.500.000 K. Popolnoma nabit in opremljen torpedo stane l3r350 K; strel iz topa kalibra 30 5 cm 1515 K. Strel iz najmanj šega topa 3'7 cm kalibra stane 9 K. Na srednjeveliki ladji, ki bi 4 minute streljala iz vseh topov, bi se potrošilo za 40.000 K materijala. Iz bitke na Francoskem. Neki nemški časnik pripoveduje takole o spopadu, tekom katerega je bil ranjen: Bitka se je razvia ob robu nekega gozda. Francozi so prodirali po begu nizdol v ravnino, In nekaj nemških polkov jim je odšlo nasproti. Neka badtnska stoinija, ki je bita poslana v gozd, je biia decidirana, ker je padla v zasedo alpskih lovcev. Končno pa je prispela do njihovega glavnega okopa, skritega med grmovjem za neko jaso. Nastal je kratek, toda grozen boj. Neki badenski vojak je podrl na okopu francoza z zadnjim strelom, ki ga je imel v puški, teda preden je rao- Jn j®. , . . __ .... , . .. gel zopet nabasati, je francoski lovec Rojnik je bU eden najslavnejših sodobnih K rinil bodalo v prsi. Isti trenutek je drug|^c^lov- ________ , . ... _ dem-c razbil temu iovcu glavo s puškinim Straža mitla človeka. Sarajevski ,ht- Lfl FILIALE DELLfl BflNCfi „(JNION" kopiio.n, tod« padel je tudi on, ker ca je zadel strel. Bitka se je oddaljevala. Vedno dalje so odmevali iz gozda streti in klici napada!cev. Na sosednih gričih so grmeli topovi. Oni kot gozda je po usvojitvi okopa ostal tih. Tu pata m so ležali mrtveci. Še gorki. Tla so bila c Skropljena s krvjo. Na tega odličnega Češkega učenjaka in jurista, Člena gosposke zbornice in bivšega ministra. Pokojni učenjak se je rodil leta 1834 v Botrici na Češkem. Leta 1862 je bil imenovan izrednim profesorjem na nemškem vseučilišču v Pragi, leta 1868 pa rednim profesorjem. Predaval je avstrijsko civilno pravo. Leta 1882 je predaval na Češkem vseučilišču v Pragi. Izdal je celo vrsto znamenitih del, s katerimi se je proslavil v vsem civiliziranem svetu. Pisal je tudi v nemškem jeziku. Leta 1881 je bil imenovan dosmrtnim Članom gosposke zbornice. Kmalu na to je bil imenovan Članom državnega sodišča, a leta 1904 češkim ministrom za poljedelstvo. Dr. vitez Randa se |e še zadnje dni občutil dobro. Dne 5. t. ni. je še šel na svoj navadni izprehod. dne 6. pa se je vrni* v Prago s svojega letovišča v Do- brzichovici. Tega dne se mu je vlila kri —------^ * -tl~v . : in konec je bil njegovemu živHenju. Po- Cvetrrfnik Štefan SO rfe, SuUgo| Martin 11 K, Kolen** Katarina I K, Bizjak Marija 1 K, Muni h Janez 50 vin., Skrt Franc 60 vin., Alojzij Makarovič 1 K, Jofef Madon 1 K, Križnic Martin I K, Mrak Katarina 50 vin, Jakopič Štefan 60 vin., Suligoj Anton 2 K, Presen Peter 1 K, Kovatič Andrej 1. K.— Skupaj K 165.80. Vesti iz Gorfibe. Darovi za „Rdeči križ41 nabrani v občini Avče. Županstvo v Avčah K 50, Simon Grego- j rič 20 K, Marija Makarovič 10 K, Anton ValentinCič 1" K, Andrej Makarovič 10 K, Karol Kovačič 5 K, Matija Kovačič 5 K, Jožef Korene Uručina 3 K, Pevski zbor 1 K, Pertovt Ivan 2 K, Veronika Trn 2 K, Marija Suligoj 20 vin., Jakupić Anton 1 K, Družina Pavšič l K, Kovačič Valentin 20 vin., Buzik Matija 50 vin., Jericijo Marija 1 K, Jericijo Katarina 1.20 K, Jericijo Štefan 20 vin., Kovačič Janez 20 vin., Oašperčič Marija 1 K, Burih Avguština 1 K, Kovačič Ana 1 K Suligoj Andrej 1 K, Savli Ivan 1 K, Ana Kofol 30 vin., Bucik Ludja 1 K, Lejuler Jožefa 1 K, Jermol Andrej 1 K, Jožefa Muro-vec 20 vin., Presen Miha 1 K, Tršar Viktor i K, Zbogar Peter 1 K, Buzik Jožef 40 vin, lanez Suligoj 1 K, Jožef Kolenc 80 vin., Janez Jakopič 1 K, Gašper čič Valentin I K. Marija Kovačič 40 vin., G r;up Peter 1 K, Zbogar Katarina 40 vin., Jožef Suligoj 1 K, Marija Prinčič 1 K, Pirih Štefan 8u vin, tango Martin 1 K, Laičak Andrej l K, Križnič Franc 40 vin.. Presen Matija 2 K, Andrej Cvetrežnik 70 vin, Munko Rudolf 1 K, Bavdaz Valentin 30 vin, Presen Jožef 40 Jermol Anton 20 vin* Cvetrežnik Jožef 1 K, rižnič Štetan 1 K, Presen Štefan 40 vin., (Filfiafka Banke Onfool v Trsta Olavnica In raitrml zakladi K 90,000.000 •m bavl z vtem) banOnlml in marniiOnlml opsrtrljaml. Teko6l računi In računi na bančni žiro ali t l>«uwMk miios^ vatski dnevnik- objav'ia Večkrat se je opozarjalo občinstvo, naj pasi In naj se ne p ibiižuje krajem, kjer je vojna straža. Ker te imajo nalog, da strogo postopajo in da takoj po pnrem pozivu, ako se kdo ne ustavi — streljajo. V svarilo naj bo nesreča, ki je pogubila kočnaža Ivana Drljo iz Kte- robu jarta je ležal Badenec, ki ga fe zadela |feva. V mmoM noči se je « kroglja v stegno. Rana ni bUa težka, toda i J* vojaškemu skladišču v Koiodwrski ul et. te kor st je ugotovilo pozneje, precej široka. Straža n ie nozvala, naj te ustavi, on pa Kroglja je napravila v mesu globoko zarezo. Toda položaj ranjenca je bil zato zelo težaven, ker se je njegov t variš, smrtno zadet, z vso svojo ležo zgrudil nanj k> ga pritiskal k tlom. To Je ranj nea bolj omamilo nego rana sama. Po daljšem času je skušal zvaliti mrtvo truplo s sebe. Bilo je to težavno delo in rana je pekla čim dalje bolj. V bližini ni biio ćuti žive duše. Badenec si ni mogel pomagati. Cez nekaj časa je prišel vendar tolike k moči, da se je mogel skloniti nek liko kvišku. Pogledal fe okrog sebe in zagledal v oddaljenosti kakih Straža ga je pozvala, naj te — bog ve, iz kakega razloga — ni zadostit pozivu. Vojak je ustrelil in Drlja se je zgradil na mestu mrtev. Proračun Danske za teto 1915—1916. V seti .Fol ethiaga" dne 6. t m. je predložil finančni minister Braudes načrt proračuna za Uto 1915—1916. »kupni dohodki iznašajo okroglo 125 milijonov, skopni izdatki pa okroglo 122 milijonov kron. Za sedanje finančno leto iznaša prebitek 2 milijona kron. Izdatki vsebujejo za proračun vojnega In mornariškega ministrstva 33*/» milijona kron. Uložne knjiži*« k nml» «11 i-mlto po Jako ugodnimi W dogovarat. Kopt - prodaj« te U«M»£*ai vrniti VBhtfe te tlViM. Isdaja fcrmailM kaj1*1** ^ f* BK 3 Biatal tem «4 hva&iiBfli vlog i^md« Daje predujme tj PrejemM ia kremi depeeite • te kmu L k 4. || ter jte %o6»m Ladaja in kupuj« po dna vnem kursu (pr««t* fuiutek uralktr) vrednot« net^akc bank« (Baaco 4i Na|»«li), italijanska kaakn (Bane* d' Italia) in siciljanaka banka (.Banca di 8idlia). Odpira krasite 9 nozamstvo proti fistlnam. — Maja kreditna pisma ODDELEK ZA 1LAOO. Dal« predujme IJ Odpira ssrlnsk« kredite. rvruK L t i |j te v kmmu^L ODDELEK ZA SLADKOR. UMETNI ZOBJE • zoaov. Dr. J. ČEBHHK TOSfflEB sr**TBST uuca časoma, isiunad, Anton Breščak Sorica - Oasnoslm al (& Carducci) H, v lastni MSI-Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. ~ .. V zaloti Ima vedno nad 50 mjernih Jedlin h In spilnln sob. Cene od 300 do 3000 K soba. i Edina slovanska delavnica tapatarij. : Veliko Izbera slik, stollc knsor losi Mmm pohlttua. Sprejem« naročil« z« opreme II, hot«loy i. t. d VT/ms