nf;^ Ethymologicne đrobtine. ^ '««"»;^ 
(Nabral Dav. Terstenjak.) , 
• * AldoT. Slovenci kraj Mure, dalje Medžiinurci in zagorski Hor­
vati poznajo besedo aldo v v pomenu „daritev, Opfer." Naši jeziko­
slovci imajo besedo za madžarsko; pa Madžari so jo izposodili od 
Slovencev. Beseda je indoevropska. V zendskem jeziku najdem, 
(Ja9na XLIII, 3. XLVI, 6.) aredró, moleči, der Betende, dalje 
Ram. I, 21. aredro, priimek darovatelja, Epiteton des Opferers ; tudi 
sanskr. jezik pozna koreniko a r d, moliti, prositi. Ker sansk. glasnik 
r je v slovenščini večidel /, dobimo koreniko al d, in iz te ime 
aldo v, po obliki, kakor: žernov , celov itd. 
Trušar, Trnšec.*) V ruški fari imenujejo človeka, kteri pri gostiji 
reže in jestvine na mizo nosi „trušarja" ali „trušca." Ker 
Adelung terdi, da nemška beseda Truchsess ni nemška , se 
more izpeljati iz slovenskega iz korenike tru, edere, odkod: otrov 
po analogiji, kakor jad iz korenike jad, edere. Dalnja tvarina je 
truš, troš, iz ktere : strošek, cibus, Nahrung. Iz tru je tudi 
strava, Leichenmahl, sedmina, karmina. 
Ert, ret. Na Kranjskem in Štajerskem imamo več ostrih hribov : 
Er t, Art, Ar tic, Re tj e, po methatezi kakor rež in e rž. Ta 
beseda se ujema s sanskr: ur d va, altus iz korenike ur t, zend : ere-, 
dva, altus iz korenike e r e d, armenski : a r t e v a n, cacumen. 
' y- Danaj. Ime ponosne reke so si nemški jezikoslovci prizadevali 
ha različni način tolmačiti. Vendar naj naravniši pomen je: reka. 
V sanskritu najdem dunaja, fluvius, (glej Nig. L 13.) osetski: dòn, 
fluvius, Da so slari Slovani to besedo poznali, poterjuje ime reke 
Dunaj e C na Ruskem. 
Šerb, Serbica. Na Štajerskem imamo hribe Serb, Serbica, 
na gornjem Štirskem S erb i z en alpe. V osetšini pomenjuje sär-
bas, cervix. (Mšdiba Psalm 128, 5) Toraj Serbica = Bergrücken'; pri­
meri griva, izvirno collum , v sanskritu se je še ohranil ta pomen, 
in grivol, Bergrücken, tul, t il, Nacken in Tulčnik ime hriba, 
rebro, die Rippe in reber, Bergrücken, herbet, Rücken, in 
herb, hrib Bergrücken. Menda Serbi, die Bergrückenbewohner. 
Ina, hloa. Na Pohorji pomenjuje ina, bina, Morgenlicht, pri­
meri polsk: bina V ravno tem pomenu, irsko: ion, solnce, sanskr: 
ina, solnce. 
Kerdrnš. Naj veci ert svinjske planine se veli Ker d ruš, menda 
od ker, ki je še v solčavskih planinah znana beseda v pomenu: 
Felsen. D ruš se ujema s sansk. driš, Felsenspitze, drišadvati, 
felsenreich. Toraj v besedi Kerdruš vlada pleonazem, kakor v 
imenih: Kalbreg, Monsberg itd. 
*) Na Koroškem pravimo „truasar — trunšarji.« 

r.r Tindja. V Zagorju je pečovnata gora Vindja, Vindija. Že 
g. M. Kračmanov je omenil v svojih povestih te gore. Tudi v Indiji 
je gora Vindhja, po Lassenu iz vjadh, spaltbar, durchbrochen, 
zerrissen. 
Vila. Ni še dognano, kakšno bitje je Vila v staroslovenskem 
basenstvu bila, in ktera nalurna moč je v njej osebljena. Menda bi 
vtegnile primere s sorodnimi besedami osvetliti temno podobo Vile. — 
Jugoslov : vi li ti, schmeicheln, vil o va ti, hexen, češki: vila, Rap-
pelkopf, vily (adject.) närrisch, vilnice, scorlum, polski: vilati, 
verrückte Streiche machen, litevsk : vi Ilo ti, locken, verführen, 
vylus. Betrug; letiški: vil t, betrügen, viljljat, zu verführen 
suchen, anglezk: wile, List, slaronordiški : villa, in errorem 
inducere. 
Ako povesti o Vilah pretresujemo, najdemo v njih pogostoma 
djanja, ktere pomenjajo tukaj navedene poznamenovanja. 
Letonž, latoT, Letenje. Letouž, Letenje se velijo kraji kraj 
vode, kjer je brod, v serbščini lat o v, der Aufseher bei einer Ueber-
fuhr. Mislim, da izvirni pomen teh besed se ima iskati v sansk. art, 
ire, agitare; primeri letiško : létus, pluviae , létuvains, Wasser­
vogel, dalje imena slovanskih rek Leta ponemč. Laitha, Latorca, 
česk. latovisko, Sumpf, keltsk: leath, Sumpf. Pervotni pomen 
toraj vsih tih besed je — voda. Primeri še sansk. ar dr a, nass, 
mokro in gerško : ap5co, 
Peca. Jeli je peča slovenska beseda, ali pa so si jo drugi na­
rodi izposodili kakor Španjci in Portugezi, pri kterih p i e z a pome-
njuje Leinwandstück, primeri še retsko : pez, peaz, Leinvi^andstück, 
in srednjelatinsk. peciatus geflickt, kerpan? 
Glasnik literarni. 
še nekaj zastran beril niklošlceTih. 
ffr (Konec.) 
' a Prav je po naše: koliko kervi bi bilo prelite, koliko zlata 
potrošenega! veliko jih je bilo pol o vi j enih; če „golčijo" pri 
vas, ... prelito, ...potrošeno, ...polovi j en o, naj vam bo ; 
g. M. se ravna po množini ; vendar se nam dozdeva močno, da ste 
zakrožili tudi to po serbski. Jako je g. M. prekrasna serbŠČina „mila 
in draga;* aH velelo se mu je, na,j zloži*) slovenske berila. 
„Težko je (Človeku) zmirom delavnemu biti, ali pa: težko je, 
delavnemu biti, ako ni postene hrane, tudi: „težko ti je delav­
nemu biti, ako nimaš" ... „to je gerdo in po hlapčevski, zmirom ka-
*) „Naša braća jugoslov." vele, da je to po nemškem: velelo (reklo) se mu 
je zložiti (jugosl.: da složi ali neka složi;) g. S. pa očita berilu VII. da ni 
prav: „gospod veli kocijažu, naj malo postane" (nam. postati) Glasn. 199^ 
Zdaj je po naše oboje. Pis.