DELOVNI KOLEKTIVI Povečanje produktivnosti v velenjskem rudniku Na nedavni seji delavskega svela v rud-niku lignita v Velenju jc vzbudilo poseb-no poiiornost članov sveta poslovno poro-čilo za prvo letošnjc polletje. Poročilo je zanimivo zato, ker ima rudnik lignita le-tos velike investicijske in proizvodne na-loge, še bolj pa zato, kcr je delavski svet prvič dobil popolnejšo podatke o razdc-litvi dohodka po novi uredbi. Naj takoj povemo, da bo rudnik v Velenju kot edini v Sloveniji v skladu s predpisi uredbe o razdelitvi doliodka gospodnrskih organi-zacij plaPal zvczi rudarskt prispevck. Osnovni plan proizvodnje rudnikn je določil proizvodnjo 681 tisoč ton lignita, medtem ko je bil operativni plan nekaj v'išji — dolo6a\ je proizvodnjo 771 tisoe ton V prvem polletju. V prvih šestih me-secih pa so velen.jski rudarji proizvcdli 826 tisoč ton lignita in so lako osnovni plan presegli za 20.76 odstotka, a opera-tjvni plan za 7.13 odstotka. V primerjavi z enakim razdobjem lanskega leta se je proizvodnja povcčala za skoraj 42 od-stotkov. Poinembcn porast delovne s(orilnosti Poscbno pomemben je uspeh, ki šo ga velenjski rudarji dosegli. v delovni sto-rilnosti, kar jc enako razvidno iz priiner-' jave z lanskim prvim polletjem (številke pomenijo delovni učinck cncga delavca v eni izmeni v tonah): do 30. Vr. 1956 do 30. VI. 1957 pri pripravi 2,441 5,097 v odkopu 6,092 7,848 v jatni 3,392 4,245 Podatki kažejo, da so se velenjski m-darji v dclovni storilnosti približali sred-njeevropski ravni. Taki rezultatl so seveda morali vplivati fudi na lastno ceno. Ker pa je od lan-skega leta prišlo do sprememb nekaterih ' ptvin, ki vplivajo na lastno cfeno, je ta primerjava bolj zapletena. V minulem raz-dobju so se namreč povišale plače delav-cev in uslužbencev, nadalje se letos v Iast-no ceno vračunajo tmli prispevki za so-cialno zavarovanje, stanovaujsko gradi-tev in proračune. Razen tega so se povišali tudi stroški za kadre. Zaradi aktiviranja inTesticijstih objektov se jc letos v rud-niku povišala (udi amortizacija za zame-BJavo in vzdr/.evimje za vcč kakor 130 milijonov din, povečali pa so o rtidnik že letos investiral I.OIj nilijonov din. Nekaj manj kakor polovico teh sredstcv mii je zagotovljenih iz po-snjiln splošnefra invest: ijskega sklada. rinin-o pa iz sklada za amortizacijo. Ra-icga bo rudnik izkoristil tudi dotacijo iz sklacla za kadre, porabil pa bo iudi del sredstev za samoslojno razpolaganje. Letos jev rudniku zaposlenih 2.228 de-lavcev, uslu/bencev in vajenccv. V prihod-njih lctih se bo število zaposlenih še po-večalo, kar pomeni, da se bodo vzpored-no moralc povečati tudi investicije v grad-njo stanovanj in "drugih objektov druž-bcnega standarda. To toliko bolj, ker doslej gradnja teh objektov ni š!a v ko-rak s kapitalno graditvijo. Lani so za družboni siandard invesli-rali približno 300 milijonov. Letos zna-Sajo ta srcdstva približno 909 milijonov: iz zveznega sklada 7,a graditev stanovanj v rudarskih naseljih jim jt; bilo odobre-no posojilo v višini 430 niilijonov, iz re-publiškcga stanovanjskejra sklada in iz sklada za investicije so dobili skcoraf 4O0 milijonov, a 80 milijonov jim jc dala ko-muna. Znatno povečanje skloda za samostojno razpolaganjc Na povečanje sredstev rudnika kakor iudi na povcčanjc zuslužkov delavcev in uslu/.bcncev jc ugodno vplivala tudi nova nredba o razdelitvi skupnega dohodka. Upravni odbor je pripravil za sejo dclav-skega sveta, ki smo jo omenili, preglcd o uslvarjenem doliodku v , prvem polletju po novi uredbi in primerjalni pregled s podatki o iem, »kako bi se podjetje od-rezalo«, če bi ob razdelitvi uprtrabili lan-ske instrumcntc. Primcrjava kaže, da je podjotje po novcm načinu razdolitve v ugodnejšem položaju in da jc okraj do-bil več sredstev. . Obračun po novi uredbi za prvo pol-letje letos vscbuje naslcdnje najvažnejše postavke: skupni bnito doliodek 1,750.573.998 din skupni proizvodni stroški 982.167.530 clin dohodek za razdelitev 768.406.46S din od tcga gre za: družbeni invest. sklad 144.537.257 din dohodck dclavc. in uslužb. 547.02S.564 din sklad za samost. razpol. "6.840.647 din V skupne proizvodne stroške je vraCu-nrn ludi rudarski prispevek v znesku 14-3.152.678 din, ki pripada zvezi. V naslednji taboli pa objavljamo ue-katere glavne postavke iz obračuna iste-ga dohodka in izdatkov na osnovi lanskih instrumcntov; dobiPok 655.196.916 din dcl dobička za zvezo 526.595.458 din plačc iz dobifka 74.403.925 din okraini investicijski sklad 38.042.S36 din sklart za samost. razpol. , 20.484.604 din predračun okraja 57.865.888 din predračun zvcze . 30.051.842 din Kakor vidimo znaša sklad za samostoj-no razpologanje letos nad .76 milijonov din, mcdtem ko bi znašnl po fistcmn raz-delitve po dobičku nekaj nad 20 milijo-nov. Okraj jp z razdclitvijo dohodka (io-bil 144.5 milijona din, medtem ko bi po lnnskih instrumentih znašal njegov delež nokaj manj kakor 96 milijonov din. De-lež zveze pa se je znaino zmanjšal. V raznravljanju o bilanci podjetja so ("lani delavskcga sveta posebno poudarili potrebrf- po naprcdku proizvodnje, bolj« šem izkori.ščanjn zmogljivosli in varče-vanju z maiprialom, da bi tako povečali delovno storilnost in znižali proizvodne stroške. Z. Gosak