APRIL 20 S Neža Mont. 21 N 22 P 23 24 25 26 27 4. po Velik. © Aleksander, m. Vojteh Jurij Marko PeregTin 25 Cita, dev. 28 n 29 P 30 T S. po Velik. Peter, muc. <£ Katarini Sienj. AMERIKAN SLOVENEC PRVI BEOYENSKI OST M OTERIKJ r« wn m nurpa — p* l* r«R5*r« — e>3 M* GESSKO SLOV. KATOE. DELAVSTVA M AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJS1 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of four Slovenian Organizational najstarejši in najbolj pr1ljubljk* ilovensk3; list v združenih državah ameriških. STEV. (NO.) 81. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 25. APRILA — THUR SDAY, APRIL 25, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Iz baltskih krajev prihajajo vesti, da se nasyjske čete zbirajo za napad na Švedsko. — Koncentriranje vojaštva . na danskem otoku Bjornholm. — Nazijski listi srdito napadajo švedsko vlado. Pariz, Francija. — Iz krajev okrog Baltika so prihajala v torek vznemirljiva poročila, iz katerih se je moglo sklepati,da se naziji resno pripravljajo za skorajšnji vpad v drugo skandinavsko državo, Švedsko, sosedo Norveške. Živahno premikanje nemških čet po baltskem morju samem, kakor tudi v obrežnih krajih, je dalo povod za vsa mogoča domnevanja, ki se znajo tudi uresničiti. Že takoj ob pričetku sovražnosti na Norveškem se je moglo sklepati, da se bo vojna težko ustavila ob državnih mejah. Lega Norveške in Švedske je namreč taka, da tvorite nekako enoto, v geografskem oziru, in usoda ene je povezana z usodo druge. Nemčija je sicer hitela zatrje- PRODAJA AEROPLANOV Senat preiskuje prodajo za- padnima državama. Washington, D. C. — Senat-sik odbor za mornariške zadeve je pričel ta torek z zasliševanjem raznih prič, da ugotovi mnenje glede sklepa vladne administracije, po katerem bi se prodajali zapad-nima državama bojni aeropla-ni najnovejšega tipa. Zaslišani bodo predvsem vojaški izvedenci. Nekateri od njih trdijo, da je prodajanje aero-planov ugodno za Ameriko, češ, da se bo na ta način lahko izboljšala masna produkcija, vsled česar bo mogla dobi- REKORDNI PRORAČUN Anglija bo imela najvišje izdatke v svoji zgodovini. ti domača armada aeroplane vati, da bo spoštovala švedsko po nižjj cerii in povrhu tega nevtralnost in je šele pred par dnevi to tudi ponovila, toda na take besede je v sedanjih časih polagati malo važnosti. Možno bi bilo, da bi naziji držali to obljubo, ako bi jim tudi vedno najmodernejše. -o- VOJNA MORA BITI KANAD-CEM PRVA MISEL Montreal, Que. — Načelnik šlo" na Norveškem tako "glad- ,kanad^e ^anke,G. F. Towers, ko, kakor so si najbrž sprva zamislili. Brez dvoma so pričakovali, da bodo v par dneh postali gospodarji cele Norveške, zlasti še, ker se jim je posrečilo zasesti vsa obrežna mesta. Zadeli pa so na nepričakovan odpor od strani Norvežanov samih in ta se ojaču-je od dneva v dan z izkrcani-mi angleškimi in francoskimi četami. Vsled tega je Nemcem doslej uspelo le, da so zasedli nekatere dele v južni Norveški ter košček v srednji. Povrhu tega pa je Anglija pod-minirala tudi morska preliva Skagerrak in Kattegat, kar o-vira vojaške transporte po morju. Pod takjmi okoliščinami bi bilo težko pričakovati, da bi naziji ne skušali druge, lažje poti, namreč skozi Švedsko, in, kakor se razvidi iz poročil, se je nameravajo zdaj tudi poslužiti. Tako se glasijo vesti, da so z južnega švedskega obrežja opazili štiri velike nemške transportne ladje, pomikati se proti severu, spremljane od dveh rušilcev, Drugo poročilo je govorilo, da naziji koncentrirajo čete na danskem otoku Bjornholm, 25 milj daleč od južne Švedske, in, da so se podobne koncentracije opazile tudi na drugih točkah ob švedski obali. Enako zbira Nemčija čete tudi v Memelu in v vzhodni Prusiji, kakor prihaja vest iz Kaur.a sa, ki obenem omenja, da so iz teh središč civilisti izklju ceni. Da ima Nemčija neke namere proti Švedski, se razvidi še posebno iz nazijskih listov Ti so namreč pričeli v torek z vso silovitostjo napadati norveško vlado in ji groziti, ker dopušča v listih Nemčiji so vražne članke. Tako se je kri tiziral zlasti neki članek, katerem se je gororilo, da so nemški aeroplani s stroj nica- je v ponedeljek opozoril Ka-nadce, da vojne doslej še niso občutili, marveč, da prave žrtve še pridejo. Povdaril je, da bo moralo ljudstvo potisniti v ozadje misel na svoje privat- ne potrebe in v prvi vrsti mi sliti na to, kako bi pomagalo chiganu sta moža na neki ga London, Anglija. — K a k e velikanske žrtye mora polagati Anglija na oltar vojnemu bogu, se jasno razvidi iz osnutka proračuna za prihodnje fiskalno leto, ki ga je državni zakladuičar predložil ta torek poslanski zbornici. Ta proračun bo največji v zgodovini Anglije; v njem je namreč predvidenih izdatkov za več kot deset in pol miljard dolarjev. Obenem se je objavilo, da se državni dolg zviša vsak mesec za eno miljardo dolarjev. — Po seznamu izdatkov v proračunu se more izračunati, da stane Anglijo vojna vsako minuto po $14, 583. — Ako bi se skušale v mirnih časih porabiti take svote za izboljšanje položaja revnih slojev, koliko bi bilo krika! --o- ŽENI STA IZGUBILA Gary, Ind. — Dva moška, namreč L. E. Cross in M. J. Utter, sta morala v ponedeljek poklicati policijsko radio postajo na pomoč, da sta našla svoji izgubljeni ženi. Izgubila sta ju na dokaj svojevrsten način. Cetvorica se je vozila v avtombilu,moža spredaj, ženski v zadnjem sedežu. Med potjo iz Gary proti Mi- amerikancem priporočajo odhod Budapesta, Ogrska. — A-meriško poslaništvo v tukajšnjem mestu je zadnji ponedeljek priporočalo Amerikan-cem na Ogrskem, naj sami pomislijo o tem, da bi bilo priporočljivo, odpotqvati zdaj v Zed. države, dokler je odhod še mogoč. Poslaništvo je sicer povdarilo, da nima nikakih informacij,da bi se utegnila vojna razširiti na južno Evropo, toda v slučaju, ako bi se to pripetilo, bi bilo potovanje skoraj onemogočeno. Ameriških državljanov je na Ogrskem okrog 400, po večini na-turaliziranih. voditi vojno. Izdatke, ki niso neobhodno potrebni,bodo morali omejiti in oddati denar državi, bodisi v obliki davkov, bodisi z vojnimi posojili. -o- PRAVICA PIKETIRANJA ZAGOTOVLJENA Washington, D. C. — Vrhovno sodišče Zed. držav je v ponedeljek izreklo odločbo,, da je v točki ustave, ki garantira pravico svobode govora in tiska, vključena tudi pravica piketiranja. S tem je direktno proglasilo neveljavnim neki zakon države Alabame, ki pi-ketiranje prepoveduje, indi-rektno pa je zagotovilo to pravico tudi ostalemu delavstvu v Ameriki. -o- PREDSEDNIK IMA V NAČRTU POTOVANJE Warm Springs, Ga. — Ako se bo do tedaj kongres, razšel in, ako bo dovoljevala evropska vojna situacija, namerava predsednik Roosevelt napraviti tekom junija daljše potovanje po Ameriki. Tako se je sam izrazil zadnji ponedeljek. Potovanje bo trajalo 21 dni ter bo vodilo predsednika preko južnih držav v Kalifornijo, od tam pa dalje proti severu, morebiti tudi v Alasko. solinski postaji stopila iz avtomobila. Ko sta se vrnila vanj, sta 'brezskrbno odpeljala. Šele, ko sta napravila kakih 60 milj, se jima je zdelo čudno, da ste ženski zadaj tako mirni, na kar sta ugotovila, da jih sploh ni v avtomobilu. Policija pa je kmalu po- KRIŽEMSVETA — London, Anglija. — V ponedeljek se je objavilo, da Anglija ne bo letos obnovila zračnega poštnega prometa preko Atlantika. Vojna namreč zahteva za se vse razpoložljive aeroplane, zlasti pa še nje razširitev na Norveško. — Madrid, Španija. — Tukajšnja vlada ima odločno yo 1 j o, da o h r a ®. n e vtr a 1 nost, ter je podvzela razne korake, cia si to zasigura. Tako je odrejeno ljudsko štetje za vse tujezemce, da se najdejo tisti, ki bi ogrožali nevtralnost. — Kairo, Egipt. — Pred poslansko zbornico se je min. predsednik v ponedeljek izrazil, da se je nevarna napetost v Sredozemlju ublažila. Po zmagah, ki ste jih dosegli na severu, je dejal, je namreč zaveznicama omogočeno, da pošljete več ladij semkaj. u »55 VANDRANJE NA PREISKAVI Posebni kongresni odbor bo preiskal vzroke vsakoletnemu preseljevanju iz države v državo dveh milijonov oseb. —o— Washington, D. C. — Z nastopom toplejšega vremena pride v Ameriki vsako leto na površje svojevrsten pojav, namreč, cla se začne nekako •'preseljevanje narodov." Posamezniki in cele družine se odpravijo na pot preko dežele iz ene države v drugo. Ugotovilo se je, da se na ta način vsako leto seli do dva milijona oseb. V to pa niso vključeni razni profesijonalni "van-drovci" in potepuhi, ki gredo na pot zato, ker jim tako življenje pač ugaja. Kaj je vzrok temu preseljevanju, je docela razvidno, namreč lov za delom in jelom, čemur je dokaz zlasti v tem, ker se je ta pojav razširil, predvsem v času depresije. Zadeva je postala tako resna, da se pričela končno vlada sama zanimati za njo, kajti tako nomadsko življenje je vse prej kakor v pomoč civi-izaciji. T a k o je poslanska zbornica zadnji ponedeljek odredila/; da se Imenuje posebni odbor1 peterih mož, ki bo celo stvar temeljito preiskal in proučil, ter mu je dala v ta namen na razpolago znesek $25,000. NAPOVEDAL, DA BODO ŠLE ZED. DRŽAVE V VOJNO Iz Jugoslavije Eden žalostnih primerov, ki jih je kriva obilica žganja, zaradi dobre lanske sadne letine. — Živahne kupčije s starim železom. — Smrtna kosa. — Razne druge vesti iz stare domovine. sredovala, da je prišlo zopet do srečnega snidenja. strot ŠIRITE AMER. SLOVENCA1 mi streljali na bežeče norveške ženske in otroke pri mestu Trondheim. Tak; članki so izmišljotine Judov, pravijo naziji in groze, ako jih bo švedska oblast dopuščala, "bo Velikanski stroj, ki proizvaja Roentgenove žarke (X-Rays), možne 1,400.000 voltov. Ta stroj je največji svoje vrste je bil izdelan v General zadeva postala grenko resna." Electric v Schenectady, N. Y„ za neki federalni urad. Toronto, Ont. — Pred nekim prominentnim klubom, pred istim občinstvom, ki mu je nedavno govoril ameriški poslanik Cromwell, je nastopil zadnji ponedeljek neki newyorski advokat, po imenu Lawr. Hunt, ter skoraj narav nost napovedal, da bodo šle Zed. države v vojno. Dejal je, ako ne boste mogli zaveznici v kratkem času spraviti na tla Hitlerja in Stalina, "potem, svrho našega lastnega miru in varnosti, moramo mi (Ameri-kanci) nuditi roko." Izvajal je dalje, da bodo prisilili A-meriko njeni krščanski in moralni ideali, da se bo udeležila vojne. NOVA HIŠA RAZPADLA Pittsburgh, Pa. — Neki Hy-man Vogel je zadnji petek v'trme gledal, kaj se godi z njegovo novo hišo. Hišo je šele nedavno zgradil in ga je stala $12,000. Stavba pa je pred njegovimi očmi pričela razpadati in se je končno se sula v razvaline. Hiša ni bila postavljena na nikakern trd nem temelju ter je deževje zadnjih dveh tednov izpodko-navalo zemljo izpod nje. Pokati je pričela hiša v nedeljo, na kar se je družina takoj izselila, in drugi dan je sledil popolni polom. -n- Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. Otroke so upijanili z žganjem Maribor, 2. aprila. — Letos se je v naših krajih skuhalo veliko žganja. Naravna posledica tega je silovito pijančevanje, ki je povzročilo že ne-številno zločinov in nesreč. Sodišče v Mariboru je imelo že veliko opravka z žalostnimi dogodki, ki so se zgodili kot posledica žganjekuhe in pijančevanja, toda takšnega primera, kakor se je obravnaval danes, pa gotovo pri nas še ni bilo. Zagovarjala sta se oče in hčerka, ker sta upijanila z žganjem otroke. Na zatožni klopi sta sedela 41 letni posestnik Franc Erhatič in njegova hči 22 letna Antonija iz Sodincev. Dne 18. decembra lanskega leta so pri Erhatiče-vih kuhali žganje. Zjutraj sta prišla mimo njihovega doma 12 letni E r h a t i č e v nečak Škvorc Frie ter njegov 10 letni tovariš Ivan Munda. Oba sta bila namenjena,v šolo. Ko sta šla mimo hiše, ju je posestnik Erhatič poklical notri ;er jima dal piti žganje. Postavil je pred oba četrtliterski onček žganja ter jima prigovarjal, naj pijeta. Ko sta to res popila, pa je prišla Erhati-čeva* hči Antonija ter jima lonček spet nalila. Dejala jima je, da dobita zastonj liter žganja, če bo Munda spil če-trtlitrski lonček na dušek. Dečka sta res pila ter se popolnoma upijanila. Ko sta odšla proti šoli, so Škvorca zapustile moči ter je obležal nezavesten v snegu. Munda pa se je onesvestil v šoli. Škvorca so potem drugi šolarji prinesli v šolo. Poklicati so morali zdravnika,ki je oba dečka komaj ohranil pri življenju, ker sta imela močno alkoholno zastrupljenje. Oba brezvestneža je sodišče danes obsodilo, in sicer Franca Erhatič a na 5 mesecev zapora pogojno na 4 leta, Antonijo Erhatič pa* na 4 mesece zapora, pogojno na 3 leta. » -o- Staro železo se je dvignilo Ljubljana, 3. aprila.— Zadnji čas so postale izredno živahne kupčije s starim železom. Pred izbruhom evropske vojne je bilo staro železo še lani razmeroma poceni. Nikdo ga ni marljiveje nabiral. V Ljubljani so se z nabiranjem starega železa bavili stari možje in otroci. Možje so imeli svoje vozičke in so navadno staro železje, stare železne piskre, preluknjane lavorje in drugo železno posodo pobirali po smetiščih na raznih travnikih v bližini mesta. Vozili so to železje raznim nakupoval-cem starega železja, ki so dajali zanj takole od 0.25 do 0.50 din za kg. Sedaj so cene staremu železu zelo poskočile. Po tem že- lezju je povsod veliko povpraševanje. Akcija za nabiranje starega železja povoljno napreduje. Ljudje, ki so začeli prazniti podstrešja, so dostikrat tam našli mnogo starega železa, stare železne peči in drugo ropotijo. Prav čedno so jo sedaj prodali, kajti cene staremu železu so se dvignile na 1.50 do 1.75 din za kg. Boljše železo je celo po 2 din kg. V Ljubljano so začeli kmetje voziti zvrhane vozove starega železa. Vse gre v denar. Izredno mnogo vagonov te robe je bilo že iz Ljubljane odpeljano na Jesenice k KID, ki nakupuje to blago. Prav čedni stotisočaki so bili že v nekaj mesecih plačani za železo ! Ubogim se je sreča nasmehnila V Banjaluki je bilo zaključeno žrebanje 39. razreda državne loterije, za katero je vladalo izredno zanimanje. Pa tudi sreča je bila to ubrala vsa druga pota, kot jih navadno hodi. Tako se je nasmehnila skromnemu uradniku, ki je jedva preživljal svojo družino ter mu dala cel četrt milijona dinarjev. P o 1 milijona dinarjev je pa zadel neki poljski dninar, ki je bil svoječasno premožen kmet, a je vse prišlo na kant. Sedaj je zahvalil Boga, da je postal zopet človek, kot se je sam izrazil. Pol milijona je tudi podarila neki učiteljici, ki poučuje v skromni bosanski vasici. Prav tako je bilo po muhasti sreči obdarovanih še več zares potrebnih, kar je na srečo vsekako nekaj nenavadnega, ko se le rada suče največ okolu bogatašev. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Emerik Beran, profesor v pokoju in skladatelj. — V Trbovljah je umrla Franja Zak. — V Celju je umrla Apolonija Viss-mayer, rojena Jamnik, katere sin je v Skoplju vojaški ku-rat. Stara je bila 7 1 let. — V, Leskovcu pri Krškem so pokopali Marijo Avguštin, dobro krščansko mater z Goleka. Preblizu peči je bil V Virštanju se je štiriletnemu sinu dninarice Jožetu Žagarju doma pri štedilniku vnela oblekca, da je dobil hude opekline in so ga morali odpeljati v celjsko bolnico. -o- Nesreča v tovarni V Drobničevi tovarni v Ro-tiki pri Dobrepoijah je trans-misijski jermen zagrabil 15 letnega delavca Lojzeta Špo-larja iz Bruhanje vasi. Fant je dobil nevarne poškodbe po glavi, zlomilo pa mu je tudi l^vo roko. ki bo zanimal vsakega čitatelja. Opozarjamo na ta novi roman vse naše čitatelje, zlasti pa one naročnike, katerim je naročnina potekla, da jo pravočasno obnove, da se jim ne bo med tem zanimivim romanom ustavil list. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs l^yrtsjioN srvr-JN; UNITED FEATURE SYNDICATE. Inc.' Amerikanski Slovenec Prvi in 'najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Kd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto Za pol leta ... Za četrt leta Naročnina: Za Chicago, Kanado in Evropo: leto_______________________$6.00 ________________3.00 leta _______________________________ 1.75 številka__________:____________ 3.c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____________________ For half a year_________ For three months __________________ Chicago, Canada and Europe: For one year_______________$6.00 For half a year_________3,00 For three months_______1.75 Single copy------------------------------ 3c Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo "biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača. Anglež ali Nemec? kaj brez žrtev, ali le z malimi žrtvami. V kako daljšo vojno se ne upa s svojimi Italijani, ker ti so siti vojne že iz Abesinije, kaka kriza bi pa Italijane kaj kmalu pognala v revolto. Mussolini razume Italijane, zato je oprezen. Ujel pa se ie v neizprosno vojno Hitler in to čuti, zato se tudi prizadeva na žive in mrtve, da bi zmagal. Ali bo zmagal ? Ako bo zmagal, bo nemštvo za nekaj časa zagospodovalo svetu. Upanja pa je malo. Če nemštvo zgubi bitko, tedaj bo Anglija s Francijo Evropo politično popolnoma preuredila in sicer tako, da bodo gospodje v Londonu sedeli na vrhu in bodo svetu zopet gospodarsko diktirali, kakor doslej. Kakšna bo ta preureditev je za enkrat preuranjeno prerokovati. Anglija in. Nemčija sta v resnem spopadu in sta na tem, da ena drugo ugonobite. Tista, ki bo v tem boju zmagala, bo gospodarila v bodoče Evropi. Čudna so pota evropske politike. To je zapisal že marsikdo in še bo. V glavnem tekmujete od Bismarcka naprej dve sili za prvenstvo v svetovnem gospodarstvu. Te sili ste vsenemštvo in angleški svet. Po zlomu španske moči in oblasti na morjih in po zlomu ambicijoznega Kor-zijca Napoleona je Anglija vedno na prvem mestu v svetovni trgovini in gospodarstvu. Pu ujedinjenju vsenem-štva, pa je pruska oholost začela dvigati glavo, začela sanjati po svetovni nadoblasti in je upala doseči isto že pred četrtstoletjem. Borba je bila huda in nemški načrti niso uspeli. Vsenemštvo je potuhnilo glavo, priseglo maščeva nje in snovalo nove načrte, po katerih naj bi prišlo do svoje namere. V življenje je prišla nova miselnost prežeta z slepim fanatizmom in nemštvo se jo je slepo oklenilo, ker mu obljublja moč, nadoblast in gospodstvo nad drugimi. Nemške sanje so danes v bistvu iste, kakor pred četrtstoletjem, le da jih vodi druga miselnost, načrt pa je isti: vsenemštvo hoče biti na prvem najvišjem klinu na svetovni lestvi. Tisti, ki stoje že nad dve stoletji na najvišjem klinu svetovne lestve, pa seveda poskušajo vse, da se ohranijo na svoji višini in da onemogočijo svojega zelo brezobzirnega tekmeca v njihovih načrtih. In tako teče zopet borba, kdo bo v bodoče na najvišjem klinu svetovne lestve, ali Anglija ali Nemčija? Vsa borba je v bistvu le med Angleži in Nemci. Drugi udeleženci so le več ali manj priveski. Male narode in države se politično'izgrava. Obstoj malih držav je mogoč in zajamčen le, če to služi velikim silam, če ne, ali če je katera iz malih državic na poti velikim, mora prej ali slej izginiti, Če tako zahtevajo interesi večjih sil. V Evropi je še tretja sila, ki bi bila najmočnejša, če bi bila povezana, ujedinjena in organizirana. To silo tvori slovanstvo, ki je pa tako žalostno pocepljeno med seboj, da ne more nastopati enotno. To silo izrabljajo tujci sebi v korist, ki v škodo Slovanov kujejo zase kapital. Zgleda tako, da bodo zopet Germani in Romani urejevali svet brez Slovanov, kakor so ga že tolikokrat in da bo Slovan marsikje hlapec na svoji lastni grudi. Pa to je poglavje zase. Za enkrat gi*e, kdo bo v bodoče gospodaril v Evropi. Eni izmed dveh sil bo padla v naročje ta naloga. Nemcem, ali Angležem? Druge države, ki se zbirajo okrog Nemčije ali Anglije so le vazalke, ki le sodelujejo in pomagajo. V tej borbi mora eden ali drugi podleči. Ali bo zmagala nazijska miselnost, ki vodi nemški narod v skrajnost in bo zasužnila vsako demokracijo in svobodo v svetu, ali pa bo zmagala Anglija, ki sicer sebično gospoduje v svetu gospodarsko in politično, vendar pa dovoljuje narodom in državam mnogo večjo gospodarsko oportuniteto in večjo politično svobodo, kakor bi jo nudil nazizem. Zato tudi mali narodi in države razun prav male izjeme vsi simpa-tizirajo z Anglijo in Francijo. Da se nekateri držijo rezervirano je vzrok le strah pred Hitlerjem, da se mu ne zamerijo. i IZ DETROITA SE OGLAŠAJO Detroit, Mich. Dolgo časa že nisem videl nikakega dopisa iz Detroita, zato sem se namenil nekaj poročati. Smo pač v prestopnem letu. Kljub temu pa še ni bilo pri nas nobene poroke, da-si je tukaj vdov in vdovcev toliko, da bi lahko svoje društvo ustanovili. Neka vdovica se mi je izrazila: Letos je naše leto ter imamo me pravico vprašati. — Tako je prav. Malo korajže je treba, drugo pa pride vse samo. Z delom se še tukaj ni za pohvaliti, jc pač še vse pod ničlo. Kaj nam prinese pri-hodnjost, nihče ne ve. — Kljub temu pa le vse še ne spi. Na delu so razna društva in organizacije, ki vabijo rojake sem pa tje, na te in one vrste prireditve. — Kam jo bomo pa mahnili v nedeljo 28. aprila? Nikamor drugam kot v Delavski dom na zapad-ni strani mesta, na Livernois Ave., kjer bodo detroitske ka-detke Slovenske ženske zveze priredile lepo tridejanko "Begunka." Igrali bodo izurjeni igralci in igralke. Nekaj je med njimi tudi novih, pa kakor se mi vidi, bodo z dobrim uspehom nastopili. Torej bi apeliral na občinstvo, da se te lepe igre prav gotovo udeležite, ker to je edino plačilo za igralce, vaša številna navzočnost. Saj bote pripo-znali, da se morajo cele mesece vežbati, zato ni da bi ta njih trud omalovaževali. Začetek igre je oh tretji (3:00) uri popoldne, po igri pa prosta zabava in ples. Za dobra okrepčila in pijače se bodo brhke kadetke pomujale, da ne bo nikomur žal, ki se bo udeležil. Da bo bolj kratek čas, bo igrala Jankovičeva godba iz Cleyelanda. Umrl je dobro poznani rojak Michael Rupar. Postal je žrtev proletarske bolezni. — jetike, za katero je bolehal par let in ki mu je nazadnje pretrgala nit življenja. Naj mu bo lahka ameriška gruda. Poročevalec Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. V OGLESBY SE VESELE POMLADI Oglesby, 111. Prišla je zopet prelepa zelena pomlad, katere se vse veseli, posebno tudi še male pti-čice, ki nam že v ranih jutrih veselo prepevajo in drobe svoje popevčice. Pa tudi me članice Slovenske ženske zveze se v tej pomladi veselimo, ko nam bo mogoče videti prelepo Jugoslavijo. Marsikdo bo prav z zanimanjem ogledoval tiste kraje, katere je leta nazaj sam imel priložnost videti z lastnim očmi. Ta prilika bo za nas v nedeljo 12. maja ob 2. uri popoldne v Fraternity dvorani ali v Bent's poslopju. Vabljene ste vse članice naše podružnice S2Z., kakor tudi vsi ostali rojaki in rojakinje ne samo iz naše naselbine, ampak tudi iz ostalih bližnjih naselbin. Slike bo prišla k nam kazat glavna tajnica SZZ. gospa Josephine Erjavec iz Jolieta. Poleg tega nam bo tudi tolmačila kaj vsaka slika predstavlja in pomeni, za večje in bolje razumevanje slik. — To bo res nekaj zanimivega. Članice že sedaj prav pridno prodajajo vstopnice, ki stanejo samo po 25c za osebo. Priporočam vam predragi rojaki in rojakinje, da kupite vstopnico, kadar vam jo naša članica ponudi. Zagotovljeni bodite, da se za to nikoli ne bote kesali. Vstopnice se bodo prodajale tudi na dan prireditve pri vratih. — Za te male cente, ki jih izda-ste za vstopnico, bote bogato poplačani z lepimi slikami iz domovine, ki slovi po celem svetu in obenem bote z njimi pripomogli naši blagajni. — Pozdrav vsem Slovencem in članicam SŽZ po celi Ameriki! Mary Prijatelj -o- PISMO JUGOSLOVANSKE ADMIRALITETE IZ ZEMUNA Chicago, 111. Urad Jadranske straže v Chicagj je prejel te dni kratko zahvalno pismo za dar $100.00, ki jih je Jadranska Straža poslala jugoslovanskemu mornariškemu poveljstvu v pomoč za dviganje rušilca "Ljubljana," ki se je nedavno potopil v bližini Šibenika v Dalmacijo, ko je zadel na čeri. Pismo se glasi: Adriatic Sentinal (Jadranska Straža), Chicago, 111. Štabu mornarice Kraljevine Jugoslavije je čast potrditi prejem $100.00, poslanih od zgoraj imenovanega cenjenega naslova v pomoč za dvig potopljenega rušilca "Ljubljana." Obenem prosim, da upravni odbor Jadranske Straže v Chi-cagi, izvoli prejeti moje globoko blagodarnost v imenu cele Kraljeve mornarice, posebno še Kraljevega broda "Ljubljana" za izkazano pomoč za nesrečo, ki je zadela našo Kraljevo mornarico. V. D. Komandanta vice admiral M. Polič (Original zahvalnega pisma se nahaja v uradu Jadranske Straže v Chicagi). Marin —o- Plestina s "Skopuhom," Št. Jernejčani pa so gostovali v Bučarjevi dvorani z veseloigro "Zene brez mož." Vsaj nekoliko razvedrila v to vsakdanjost. Čujemo, da se je v Dolnji in Gornji Prekopi razpasla živinska bolezen smolenika. To leto nam je že pošteno nagajala in treba bo resnih ukrepov, da očuvamo živino. Lani je bila razširjena zlasti slinavka in parkljevka. Tudi na zdravje živine bo treba polagati več važnosti. Priznati mora m o, da je mnogih slabih uspehov kriva malomarnost naših ljudi. Tekom meseca je bilo predavanje o sadjarstvu in gojenju sadovnjakov. Vendar obisk ni bil kot bi se ob tako važnem vprašanju pričakovalo. Ni čudno, če se potem vsega slabega išče vzrok samo drugod, sami sebe ljudje pa nočejo poznati. D. N. -o- IZ NA KOSTANJEVICE DOLENJSKEM 21. februarja smo položili k večnemu počitku v dolenjsko zemljo blago gospo Fonovo, mamo farmacevtke pri Sv. Miklavžu. Naj ji bo zemlja lahka. Dosedanji banovinski cestni nadzornik v Kostanjevici Jan Vladimir je po službeni potrebi prestavljen v Litijo. Tukajšnje mesto je prevzel g. Špat. Pred kratkim je bil naš župan g. Likar izvoljen za načelnika cestnega odbora za o-kraj Krško. Poveril mu je to častno in odgovorno mesto ves cestni odbor soglasno. Zadnji čas se opaža kaj živahno trgovanje zlasti z bukovim, hrastovim in jesenovim lesom, kateri se po večini izvaža v inozemstvo. V mesecu januarju in februarju je bilo iz tukajšnje občine izvoženih okoli 5.000 kub. m. Ker je naval lesnih trgovcev zelo velik, bodo kmetje, če oblast ne bo zabranila in se bo izvoz nadaljeval v istem tempu, iztrebili najlepše predele svojih goz dov. Saj je to res da skoraj edini dohodek, pa kljub temu naš kmet za svoje delo in blago le malo dobi. Vsled tega je tudi cena lesa nekoliko poskočila tako, da stane kub, meter svežih bukovih drv 75 din. V začetku meseca so nas razveselili v prosvetni dvorani IZ DOMOVINE Podpora družinam vpoklican- Dogodki med Slovenci po Ameriki Nov grob v Clevelandu Cleveland, O. — Pretekli petek je umrl po enoletni bolezni Frank Skully, sin poznane Škulove pionirske družine na East 61st Street. Pokojni je bil rojen v Clevelandu pred 38. leti. Zapušča soprogo, sina, mater, pet bratov in pet sester. Pokopan je bil zadnjo sredo iz cerkve sv. Vida na Kalvary pokopališče. Novi državljani Salem, O. — Pred kratkim so v Lisbon, Ohio dobili ameriško državljanstvo štirje Slovenci in Slovenke ter ena Hrvatica. Na novo je odprl svoj urad Oglesby, 111. — Na novo je odprl svoj office Dr. William Pryatel, sin Mr. in Mrs. Frank Pryatel. Študije je dovršil v Chicagi na Northern Illinois College of optometry. Rojakom se priporoča, da kadar rabijo pregled oči, da se zatečejo k njemu v La Salle, na cev Petdeset milijonov dinarjev, je bilo do srede meseca marca izplačanih za podporo družinam onih, ki so bili vpoklicani na orožne vaje. Od tega zneska je dravska banovina 6481/2 First Street, prejela 4,498.625 dinarjev. 111. Zagotovljena je nadaljna pomoč, ker je odobren novi kredit v znesku nadaljnih 50 milijonov dinarjev. -o-- La Salle, Smreka ga je oplazila Kočaf iz Zapotoka pri So-dražici Lojze Cvar je v gozdu podiral visoko smreko. Drevo je pa' obviselo v vejah drugega drevesa in Cvar si je prizadeval, da bi posekano smreko spravil na tla. Z močno leseno kljuko je dregal v drevo, ki se je res rešilo objema in padlo na Cvarja ter mu hudo poškodovalo rebra. Tragedija V vasi Rešetarji pri Slavonskem Brodu je 19 letni Štefan Lukič prinesel domov samokres, o katerem ni vedel, da je nabit. Razkazoval ga je očetu, pri tem se je pa samokres sprožil in krogla je zadela očeta v glavo. Sin se je zgrudil na mrtvega očeta in se hotel ustreliti, kar so pa preprečili domači, ki so mu izvili samokres iz rok. ZANIMIV ROMAN ——i................■m.............i a začne izhajati v par dneh v "Amer. Slovencu" pod imenom: D "Dogodek na Poganskem polju" N'a operaciji Cleveland, O. — V Glen-ville 'bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Mary Slapnik z East 155th Street. Operacijo je srečno prestala. Med rojaki v Južni Ameriki Buenos Aires,Argentina. — Vile rojenice so se oglasile pri družini rojaka Riharda Vrčona, ki je doma iz Erze-lja nad Vipavo ter jim prinesle krepkega fantka. — Operiran je bil na slepiču rojak Josip Ivanič, doma iz Filovec v Prekmurju, ki je bil zaposlen v tiskarni, kot črkostavec kjer se tiskajo slovenski listi. Operacijo je srečno prestal. Poslan v ubožnico Calumet, Mich. — Slovenec Math Stefanjč, star 70 let je bil poslan iz Calumeta v ubožnico v Houghton okraj. Celo svoje življenje je težko delal, končno je sad njegovega tru da postala —ubožnica. Ostal je brez vseh sredstev in sedaj nima v svoji bližini nobenega svojih, ki bi mu lajšal težka leta starosti. Žalostna vest Cleveland, O. — Mrs. Ana Mencin z Norwood Rd. je prejela iz starega kraja žalostno novico, da ji je v Mokronogu pri Škcrcjanu umrl brat Lojze Pungerčič, veletr-govec. Tukaj zapušča dve sestri, omenjeno in Rozi Krnc, v Istri eno, v Bučki brata, na domu soprogo in več otrok. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim vašim Slovenca" ga priporočite, da se nanj na-roče! Stran 2____AfviČRMANSKl SLOVENEC____Četrtek, 25. aprila 1940 Takoj se je pomaknil k enemu, ki jc ravno delal oa njegovi levjci in ko je paznik odšel nekoliko v stran, se je še bližje pritisnil, da sta bila prav skupaj. "Kaj lipčeš?" jc. komaj slišno rekel suženj,. uiar ne veš, da naju takoj umorijo, če naju zapazijo da se skupaj pogovarjava:" Angleži, ki so v politiki poznani, da so zviti kot kozji rog, se zdi, da čutijo, da je večina narodov in držav na njihovi strani in baš to jim daje upanje, da bo končna zmaga le njih, ker koncem konca bodo odločevale tudi mase, ki bodo v trpljenju spoznale, da jih v okviru nazizma ne čaka drugega, kakor le golo hlapčevstvo in totalno zasužnjenje. Kajti posebno delavske mase imajo v deželah, kjer vlada Anglija vsaj nekaj prostosti in svobode do organiziranja, do stavk, kar v sodobni Hitlerjevi Nemčiji, še manj pa v Stalinovi Rusiji niti malo ni dovoljeno. Hitlerjev nazizem in Stalinov komunizem stojita na slepi pokorščini in uda-nosti. Kaka lastna razsodnost, kaki pomisleki niso dovoljeni. Voditi mase na takih suženjskih verigah je pa mogoče samo nekaj časa, nikakor pa ne vse čase. Ni se posrečilo to trajno ne grškim ne rimskim diktatorjem pred tisočletji in ni pričakovati, da bi za dolgo uspeli sedanji diktatorji v Evropi. Stalin se je že v spopadu s Finsko bal nemirov doma. Toda tam je še šlo, ker je trajalo le nekaj mesecev. V kaki daljši vojni, ko bi pritiskale kake krize, bi bilo drugače. Mussolini sicer sebično gleda sedeč na svojem plotu, da zagrabi za priložnost, da pridobi Italiji TARZAN IN OGENJ V THORU "Če se boš znal v svoji prenagljenosti premagovati," jc rekel Tarzan, "potem, se mi zdi, da bom že našel kak izhod iz tega gnezda — četudi je nevarno kaj takega misliti, toda vredno jc poskusiti." Perry ga je neverno pogledal "Kaj misliš da se ti posreči zbežati od tukaj?" — "Ne, Perry," pravi dalje Tarzan; "imam boljše načrte. Upor zanetiti med sužnji, upor, da bi potegnili z nami." "Izvrstni? misel," pripomni Perry, "pa četudi se nam ponesreči." — Tarzan jc že opazil, da so bili nekateri sužnji še zlasti mučeni in priganjam' in ti so bili Rathorianci. "S temi verigami na nogah, pa imeti upanje na pobeg, ali ni to malo preveč dvomljivo?" "Saj lahko verige raztrgani," reče Tarzan. "Zakaj pa potem tega ne napraviš," odvrne Perry. Tarzan pa zmaje z glavo in odgovori: "Če to napravim, imaš že celo tropo paznikov takoj za nami." DENARNE POŠILJAT VE VEČNI KANDIDAT Listen to PALAlNDECIfl'S YUQOSLAV AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 3 to 1 P. station whip 1480 kilocycles V (l'irst Station on Your Dial) Announced in English ;*nd Dedicated to all the. Serbs, Cro^*s .mdSlovcnes • I'hrturiiig a program oj K l-ASSlCAL and FOLK MUSIC Četrtek, 25. aprila 1940 AMERlkANSKI SLOVENEC Stran 3 Naznanilo in zahvala Frances M. Zainer BORBA S KAČAMI Kdor živi v tropičnih gozdovih, se kmalu privadi na to, da pred oblačenjem obleko pregleda in pretrese. Zvečer, ko leže spat, avtomatično obrača rokave in hlačnice, da je naslednjega jutru primoran storiti nasprotno, ako se hoče obleči. Prav tako pregleda in iztrese obutev, kajti nikoli ne ve, ali se ni zatekel v njegov Čevelj čez noč kakšen strupen škorpijon, pajek ali kača. Po tropičnih krajih kar mrgoli kač. Zato ni čudno, če jih najdeš tudi v stanovanjih. Tako Pripoveduje Frank Ilives, da je našel v svoji postelji strupeno kačo. Opazil jo je, ko je stopil k postelji. Kača se je odvijala s klobčiča in strmela vanj ter si-kala. Ker je bila silno strupena kača, je Ilives kar skočil iz hiše in poklical svoje ljudi, ki so pritekli z bambusovimi palicami na pomoč. Kače ni bilo treba ubiti v sobi, ker je sama po-niolela glavo skozi vrata. "Pritekel je moj pomagač z velikim nožem sekačem in takoj odsekal kači glavo," tako pripoveduje Hives. Nekega dne je Hivesu padla izpod stropa tik pred noge strupena mambra, ki jo je takoj ubil s streli iz svojega revolverja. Hives pravi: "Če bi mi gnusoba Padla na ramena, bi lahko rekel svojemu življenju: Z Bogom!" O svojem najstrašnejšem primeru pripoveduje Hives sledeče: "Sel sem zgodaj spat, čez posteljo sem potegnil mrežo, da bi me komarji ne opikali. Ponoči me je zbudil neki šum. Nekaj je bilo Padlo na mrežo. Mislil sem, da je najbrž podgana, ki je padla na razpeto moskitno mrežo. Ker Je bila tema kot v rogu, sem previdno potipal po mreži; obtipal sem mrzlo ter vlažno telo kače... Kri mi je oledenela. Bal sem se, da ne bi moskitna mreža popustila in se name vlegla s kačo Vred. Zato sem vlekel robove rnreže, da ne bi gnusoba legla .name. Če bi vedel, da kača ni strupena, bi spustil mrežo in skočil iz postelje. Ali tema mi ni ,al polenu podobno palico,, in ker se mu je koza z vsemi štirimi nogami upirala, postal je včasi in jo pretepel, potem pa zopet vlekel za seboj in klel: "Bleda voda, volk te potiplji, konjska smrt, da bi hudiča ne videl, hej! Jaz ti bom že dal pasje obisti in palico po rebrih, da se mi boš vedela izgubljati." Tako je privlekel Krjavelj kozo do Kvasa. "Kaj se ti je zamerila žival, da jo tepeš?" pravi Kvas. "Kaj?" pravi Krjavelj in korači vštric Kvasa s svojo kozo — "izgubila se mi je bila. Že dva dni nisem videl te berdje potepivne. Pasel sem in čevelj sem šival, pa je je zmanjkalo. Za vraga je ni bilo nikjer. Koliko sem prestal zavoljo kleka! Dve noči nisem spal in obe noči se mi je sanjalo le o kozi in o kozi. Jesti nisem mogel nič, ni kislega mleka ni kruhovca. Zmerom sem je iskal po hosti in po polju, klical in vpil: serka, na soli, na, serka! Pa menite, da sliši? Jokal sem se po hosti, kaj pravim, jokal, da mi je sedem vrst solz teklo po licu, kakor da bi se rajnice matere ali moje Urške domislil. Pa menite, da se človek kozi smili? Ko bi se na meh drl, se ji ne smili! Čakaj, čakaj, ti bom že dal!" In rekši se Krjavelj zopet obrne in jame srdito natepavati po kozi za kazen, da mu je tolike nadloge in žalosti prizadela. "Nikar ne tepi!" brani Kvas. "Žival nima pameti!" "Kaj!" rohni Krjavelj. "Če vi mojo kozo zagovarjate, ki je pred Bogom in pred ljudmi poredna in pregrešna, niste nič boljši ko ona." Kvas se nasmeje moževi jezici. "Ali mi veš povedati, kaj je na Slemeni-cah novega? Kaj počenja stric Dolef?" vpraša ga, da bi govor ha drugo napeljal, obenem pa, da bi zvedel kaj. "Dolef? Kaj ste ga poznali? Pač, pač, saj on je bil tudi gospod, ko je bil še mlad. Dolef je že tam, kjer muh ni, tri čevlje pod ježo, kakor je dejal deseti brat Mar-tinek Spak, ko ni bil še umrl. — Pa kaj ste popred dejali, da koza nima pameti?" "Deseti brat? Kaj pak da!" "Dolef!" "Tudi Dolef. Pri Obrščaku se je bil lansko zimo brinjevca nalezel in je v snegu obtičal za svinjakom. Mesec mu je luč držal, svinje so mu pa za zadnjo uro krulile. — Bog jim odpusti, saj jih je Obrščak že zaklal in jaz sem tudi dve klobasi od njih dobil, Dolef je pa zmrznil." Po tej vesti je Kvas resen postal in se zamislil. Pač žalosten konec za moža, kateremu je bil Bog dal obilo uma in drugih darov. — Tako Kvas ni slišal obširnega Krjaveljevega razlaganja, da ima koza več pameti kakor človek, da se to jasno vidi na njegovi kozi, ki samo zaradi slabe vesti noče rada iti za Kr j avl jem, temveč se mu vedno ustavlja itd. V svojem blebetanju je Krjavelj omenil tudi desetega brata kakor veljavne pričo, da je res, kar trdi o kozji pameti. To je Kvasu naneslo misli od nesrečnega Dolfa na Martinka, in da bi zvedel, v kakem spominu je njegov bratranec, vprašal je: "Ali je že dolgo, kar je deseti brat umrl?" "Naj umrje, mrcina!" zagodrnja Krjavelj. "On je imel denar in pri meni je ležal in jaz sem mu stregel. Pa menite, da mi je kaj pustil. Nič! Pa jaz že vem, kdo je tega kriv." "Kdo?" "Tukaj gori na Slemenicah je bil nekdaj — ni dolgo let tega, ravno tisto leto je deseti brat umiral — nekov masle, goljuf in podpihovavec za šolmoštra, za takega ki brati in pisati uči in kaj vem kaj še. Tisti nepridiprav je bil zadnje dni pri Mar-tinku in mu je odsvetoval, naj mi ničesar ne zapusti. Jaz vem, da je tako storil, da-siravno sem ga za pet ran prosil, naj me v testamentu zaznamuje. (Konec prih.) ZAHVALA Sheboygan, Wis. Podpisana se hočeva iskreno zahvaliti našim sorodnikom, prijateljem in znancem za lepo presenečenje (Suprise Party). 13. aprila v Standard dvorani, za najino 35 letnico zakonskega življenja. Nikdar ne bova pozabila te ga večera. Ko sva stopila v dvorano z našima prijateljema, Mr. & Mrs. Blasius Chu-van, in n a m zakličejo "surprise" sva kar ostrmela, ko sva videla toliko ljudi. Drugo presenečenje je pa bilo, ko vidiva sestro in njenega soproga Mr. & Mrs. Frank Govek iz Willard-a. Najprvo gre najlepša hvala Mrs. Anton Casl, ter sledečim ki so ji pomagali, da je bilo vse tako lepo urejeno; Mrs. Frances Melavc, M r s. Joseph Casl, Mrs. Joseph Re-Vpenshek, Sr., Mrs. John Udo-vich, Sr., Mrs. George Erzen. Mrs. Rafolt, ter natakarjem Mr. Anton in Joseph Casl. Lepa hvala tudi stoloravna-telju Mr. Blasius Chuvan. Najina najlepša zahvala vsem za krasna darila, ter iskrena zahvala sledečim: Najinim hčeram, Mrs. Paulič in Mrs. Fox in soprog, iz Marion, I ud., Mr. in Mrs. Anton Casl, Air. in Mrs. Joseph Casl, Mr. in Mrs. Joseph Melavc, Mr. in Mrs. j. Repenshek Sr., Mr. in Mrs. J. Uclovich Sr., Mr. in Mrs. F. Rafolt, Mrs. G. Krzen, Mr. in Mrs. L. Zorko Jr., Mr. in Mrs. Joseph Govek, Mr. in Mrs. Anton Govek, Mr. in Mrs. J. Ye-raj'j Mr. in Mrs. A. Mailman, Mr. in Mrs, W, Dickman, Air. in Mrs. J. A11-drejevec, Airs. A. Bezveni'k, Mr. in Airs. F. Repenshek Sr., Mr. in Mrs. F. Repenshek Jr., Mr. in Airs. J. Repenshek Jr., Mrs. F ranees Repenshek, Mr. Frank Govek jr., Air. Ludwig Repenshek, Mr. Al. Repenshek, Mr. in Mrs. V. Repenshek, Air. in Mrs. Anton Ale-lave, Mr. in Airs. A. Shircel, Mr. in Airs. J. Finst Jr., Mr. in Airs. Al. Fale, Air. in Mrs. Frank Fale, Air. in Mrs. J. l'leselz, Mr. in Airs. M. Jelene, Mr. in Mr :. R. Marinshek, Air. in Airs. A. Rakun. A1r. in Mrs. A. Zorman, Air. in Mrs. V. Breznik, Air. in Mrs. F. Pec-nik. Mr. in Mrs. A. Berce, Atr. in Airs. Jack Jenko, Air. in Mrs. Matt Krainlz, Air. in Mrs. Frank Gorenz, Mr. in Airs. J. Robek, Air. in Airs. Victor Klancer, Mr. in Mrs. V. Vatovetz, Air. in Air;. John Kocjan, Mr. in Afrs. Joseph Turk, Alt', in Afrs. J. Rtipnik, Mr. in Airs. J. Prisland, Mr. in Airs. Erd-man, Afr. in Afrs. 11. Keli, Mr. in Airs. C. Stanch, Mr. in Airs. M. Dragan, Mr. in Mrs. F. Simonich, Afr. in Afrs. L. Francis, Afr. in Afrs. F. Tesovnik, Air. in Alt-s. L. Udovicli, Air. J. Popo-vich, Air. in Mrs. F. Sepic, Air. in Afrs. F. Drews, Afr. in Afrs. C. Kjelson, Afr. in Afrs. A. Schultz, Air. in Afrs. A. Markelz, Air. in Airs. C. Aiohar, Afr. I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS in Mrs. A. Ribich, Air. in Mrs. A. De-bevetz, Air. in Afrs. S. Radovan, Air. in Afrs. J. Tevsh, Air. in Alrs. J. Vertacic, Mr. in Airs. J. Jalcel, Mr. in Afrs. F. Zavrl, Afr. in Airs. P. Novsek, Air. in Airs. B. Chuvan, Mr. Frank Gruden, Mr. in Afrs. J. Chuck, Afr. in Afrs. F. Bowhan, Mr. in Afrs. L. Prcgelz, Air. in Alrs. J. Kotnik, Air. in Afrs. F. Rem-sliak, Mr. in Mrs. Joseph Sušcha, Air. in Mrs. F. Segal le, Air. in Alrs. F. Ribich, Mr. in Mrs. F. Skrener, Mr. in Mrs. L. Jakel, Mr. in Mrs. R. Turk, Mrs. G. l.anguer, Air. in Airs. R. Schmitt, Air. in Mrs. T. Meyer, Afr. in Airs. |. Champa, Mrs. Al. Fludernik, Mrs. J. Suscha, Afrs. Jožefa Prisland, Miss Mary Prisland, Aiiss Steffic Prisland, Aliss Alary Podrzaj, Miss Florence Podrzaj, Afr. Anton Fale, Air. Anton Dimec, Afr. John Golob. Afr. August Jeray, Mr. Anton Prisland. Mrs. A. Zunter, Alrs. J. Afatevzic, Airs. J. Gorenz. Mrs. A. Povcic, Mrs. M. Rakun, Mrs. T. Zagožen, Aliss A. (liaerthaefur, Air. in Airs. F. Alessner, Mr. in Alrs. F. Kaker, Mr. in Airs. V. Kotnik, Mr. in Mrs. Al. Spende, Afr. in Mrs. At. Koren, Afr. In Mrs. A. Mar-ver. Air. in Alrs. J. Afatecich, Mr. in Mrs. J. Simcnc, Afr. in Mrs. J. Hren, Mr. in Mrs. John Podrzaj, Mr. in Airs. F. Koroschetz, Air. in Alrs. A. Bor-secnik, Afr. in Alrs. J. Parnitzke, Afr. in Alrs. Frank Ribich, Air. in Afrs. F. Telovnik, Mr. in Afrs. Fred Melanz, Afr. in Afrs. P. Valentincic, Mr. in Mrs. B. Skrube, Mrs. Mary Vanik, Mr. G. Port, Aliss F. Slapnik, Mrs. F. Bolf, Afr. in Airs. F. Zor, Afr. in Airs. P. Droll, Mr. in Afrs. J. Udovicli Jr., Mrs. John Pozun-, Mrs. M. Kovacic, Mr. in Afrs. Joe Udovicli, Air. Ed Afelanz, Miss A. Zlodi, Afr. J. Baboshek, Afr. in Alrs. J. Napotnik, Afr. W. Pirc, Air. R. Knteher. Aliss J. Radovan, Mr. in Alrs. J. Golichnik Sr., Afr. in Mrs. Al. Ortar. Air. in Mrs. J. Kovacic, Mr. Al Afelanz, Afr. in Airs. F. Bojance, Air. in Afrs. C. Kovacic, Afr. in Airs. C. Franzen, Afr. in Alrs. J. Pozun, Afr. in Afrs. A. Kolar, Afr. in Mrs. Ray Walters, Air. in Afrs. A. Pianton, Mr. in Airs. J. Hodak,, Air. in Airs. F. Zagožen, Mi\ in Airs. J. Golichnik Jr., Mr. in Airs. J. Ocvirk, Air. in Afrs. John Govek, Air. in Mrs. J. Smith, Air. in Alrs. A. Brezonik, Mr. in Mrs. A. Mackrevis, Afr. in Afrs. R, Stirdivant, Air. Frank Takel, Air. in Afrs. J. Krve-tan, Mr. in Afrs. A. Tagel, Air. in Mrs. A. Cvetan. Air. in Mrs. J. Brulla, Air. in Alrs. A. Fortuna, Afr. in Alrs. F. Slapnik, Air. in Mrs. J. Seiko, Arr. in Airs. B. H lade. Mr. in Airs. F. Pekol, Mi", in Mrs. Ar. Zupančič, Afr. S. Radovan Jr. Ako je kakšno ime pomotoma izpuščeno, prosimo, da o-prostite. Torej najlepša hvala vsem navzočim in nenavzočim, kateri so pripomogli k tako lepi najini proslavi. Bog Vas Živi. (Ogl.) Mr, & Mrs. Leopold Zorko,Sr. -0- Nasprotniki store in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kol katoličan storiš za širši upliv svojega prepričanja? ČASOVNI ROK PODALJŠAN! Še lahko dobite.. • * m**1 vy.evaMa ... ZA avtomatični plinski vodni grelec Dokažite samim sebi — v vašem lastnem domu — da, ne morete biti brez vroče vode vedno na čepu! * Samo še par dni ostane, ko se lahko poslužite te ugodnfi ponudbe. Pošljite svoje naročilo danes. Poučite se, kako malo stane udobnost in priroč-nost vroče vode na čepu! Sto in eno gospodinjsko opravilo bo storjeno lažje in hitrejše, kadar imate obilico vroče vode, ki vedno čaka na vas! Dokažite to samim sebi. Sprejmite to 90 dnevno ponudbo v dokaz varčevanja! Pomnite, vi ste edilni sodnik pri tej preiz-kušnji v vašem lastnem domu._ Požurite se! Ta ponudba izteče 15. aprila. Obiščite svojega plumberja-trgovca ali telefonirajte Peoples Gas, WABASH 6000 Pisano polje J. M. Trunk V amerikanski javnosti je bilo zadnje dni precej hrupa radi Lorda Bertranda Russel-la, ki velja nekim za velikega filozofa. Hoteli so mu dati dobro plačano mesto (9,000 dolarjev, na nekem javnem zavodu v New Yorku. Pa so davkoplačevalci protestirali, sodnija je govorila in župan La Guardia je moral poseči vmes. Amerikanci so v marsičem širokogrndni, v mnogem pa le tudi prevelike in naivne dobrine, da jih kak prefrigan tujec obrije. Menda so sami Angleži začeli svojega sodržavljana izpod čela gledati, ker jim je Russellova "filozofija" začela presedati, kar so mu tudi odkrito povedali in je jo Be-trand Russell odpihal v Ameriko s svojo filozofijsko kramo vred. V Ameriki gre vsak, če le more do tihega morja ali Pacifika, toraj v lepo Kalifornijo. Russell tudi. Kalifor-niškim študentom in študentkam je Russell prodajal svojo "znanstveno" robo, katere niti kramarski Angleži niso marali, in v marsičem zelo naivni Amerikanci so robo kupovali in požirali. Marsikak "romar" v Kalifornijo pa poroma zopet nazaj, in tako je prišel tudi Russell v New York in dobil mastno plačo na mestnem kolegiju (college), da napolni te njujorške vseučiličnike s tvojo znanstveno robo. Ampak tu je prišel sodnik in še župan je pristopil, in angleški Lord menda ne bo dobil mastnih ,$9.000. Iz mrzle sape pa je nastal pravi vihar, ki je zabučal po vsi Ameriki, in nad 2000 nju-jorških vseučiliščnikov v hlačah in jankicah je hrupno demonstriralo proti sodniku, tudi proti napol hrvaškem županu. Tu smo zdaj in danes. Čemu pa tega fajmošira srbi, da se praska in piše nekaj v slovenski časopis in pripoveduje nekaj našim Slovencem, ki se ne bodo zanimali za to, s kakšnim znanstvom kak angleški lord napolnjuje ame-rikanske študente, med katerimi bo težko kak Slovenec? Tako bo kdo pobaral in se morda celo pohudoval na tega fajmoštra. Počasi. Naj tak malo potrpi. Stvar nikako ni brezpomembna za Slovence. Smo v Ameriki. Kar se dogaja na vseučiliščih, toraj v najvišjih učnih zavodih, to prihaja polagoma v vse sloje, toraj tudi med slovenske delavske sloje, in prav v te namene nam nikakor ne manjka sredstev v naših najrazličnejših časopisih. Smo močno zainteresirani, dasi navidezno stojimo daleč proč. Življenje se oblikuje po nazorih o življenju. Ne visimo brez podlage kakor v zraku. "The Saturday Review of Literature" je trdila, da je Lord B. Russell izboren mislec, največji učenjak in učitelj naš.ih dni. Kaj uči Russell? "The Nation" je dne 30. marca letos zapisala, da uči, that "there is little but pre-' judice and habit to be said for the view that there is a world at all . . . It is quite doubtful whether there are such things as laws of nature . . .1 think that the external world may 'be an illusion, but, if it exists, it consists of events short, small and hap-hazard. Order, unity and continuity are human inventions, just as truly as are catalogues Jand encyclopedias." Morda tega ne boš takoj razumel, ako nisi nekoliko vsaj podkovan v filozofiji, in povprečni Slovenec ne more biti podkovan. Nič na tem. Si pa le močno prizadet. Poglejmo. Russell uči in trdi, da je dvomljivo, če ti in sploh kak svet obstaja. Nad tem se je jaz ne spodtaknem. Ni nič novega, takih filozofov je bilo mnogo že davno pred Kri-stom. V filozofiji dvom ni ravno slaba roba, ker vsak napredek in vsako znanstvo se pričenja z dvomom. Dvom je le na eni točki nemogoč, namreč, da ti misliš. To so precej hudo zamotana filozofična vprašanja, malo težka za pri-prostega človeka. Greš lahko preko njih. (Konec prihodnjič) -o- "Amerikanski Slovenec" in ''Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena slovenska družina! Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE m John j. m MODERN COOKERY. . CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION . . GAS HEATING THE PEOPLES GAS LIGHT. AND COKE COMPANY ■v', " ••■, . ■ • V P' H,0 N t • WA B A S H 6 O O O i OPTOMETRIST 9 1831 So. Ashland Avenue | Tel. Canal 0523 | |j Uradne uue: vsak dan od 9. | a zjutraj do 8:30 zvečer. ^iifiiiaiiiiiHiiiiHiiiiHiiiiiauiiniiiiiaiiiiiniiiiiviiiiHuiiiiBiiiiiai^ Zelišča prinesejo zdravje Čudovita sestavina življenje poživljajočih zelišč ie najnovejše odkritje modernih časov. Ne glede na to, kako mila, ali kako resna je vaša bolezen, trpljenje ali bolečine — tu je upanje za vas. Zelišča narave nikoli ne odrečejo! Helena Schymanska, chicaška slavna zališčarka, ki je pomagala tisočerim trpečim, vam nudi čudovito endolarsko — osemdnevno zeliščno zdravljenje za katerokoli bolezen imate, za 50c. Prinesite ta oglas s seboj za izredno ponudbo endplarskega zeliščnega zdravljenja za 50c in prejmite koristno priporočilo in zdravstveni nasvet BREZPLAČNO ali pa brezplačni vzorec zdravilnih zelišč. Ako ne morete priti —pišite za prosto preizkušnjo in zdravstveno informacijp. Pošljite 25c v znamkah ali gotovini za zavijanje in poštnino. HELENA HERBAL HEALTH INSTITUTE, Slavonic »Dept.—M. Y. Ure: 11 zjut. do 8 zveč.; nedelje do 2 poj). — Tel. BRUnsvvick 4900 i 1869 No. Damen ave., Chicago, 111, Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nai podnevi !■ ptfnofiL Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wii. Telefon: «5 — Km. 4060-W ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE prod ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujeta notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali «e pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.