ŽIVLJENJE IN SVET
tedenska revija — priloga ponedeljskega jutra ST. 24.	V LJUBLJANI, 13. JUNIJA 1936.	KNJIGA U
PROGRESIVNA PARALIZA IN NJENO ZDRAVLJENJE
Sef primarij ▼ p. DB. FB AN GOSTI. NADALJEVANJE
P
ri pao-alStiikSi se pogosto pojavljajo napadi m sicer božjastnega značajja (epiieptifonmie) aH pa shčni kapi (apoplektifor-mni). Prvi nastopajo lahko v zelo vehkem številu in se vča» si po več dni pojavljajo, tako da se jih našteje več kot sto. Pojavljatjo se vča-Si tudi proti koncu bolezni, neposredno pred simrtjo v zelo velikem številu. Drugi nastopajo včasi kot prvi znaik bolezni ter kažejo razne ohromelosti, ki se pa hitro izboljšaio. Tako je neki moi bolnik na Studencu postal nenadoma povsem mrtvouden, ni mogel gibati ndti z zgornjimi niti s spodnjimi kon-činaoni ter je ležal kakor mrtev. Soproga, ki ga ie prišla obiskat, je bila vsa prestrašena in obupana, dasi sem di zatrjeval, da se v kratkem izboljša. In res se je ohromelost že drugi dan izdatno izboljšala, tretji dan je hodil dobro in okretno po vrtu ter nemote« no pisal. Veselo presenečena soproga mi je priznala, da ni verovala mojemu zatTdiihi, temveč je mislila, da jo le te iažim.
Zelo važni so telesni znaki, ki se pojavljajo često že v začetku obolenja. Obraz je ohlapen, neizražen, njegova inervacija kaže pogosto motnje, tako da je ena veka težko d vidljiva in pokriva polovico očesa im je en tistrvi kot nižji od drugega, kar otežkoča žvižganje ali kazamie zob. Zenici zelo pogosto nista enaki, sta razokroženi, zelo ozki ali zelo široki, a posebno značilno za obolenje tie, ako je bila opažena sprememba šele v zadnjem času. Zenici sta v 70% obolenja mrtvi za luč že v začetku, v 10% pa ne kažeta tega ves čas obolenja. Za luč mrtvi zenici sem оратл! v nekaterih primerih alkoholizma. Vendar je ta znak najznačilnejši za progresivno paralizo. iPrav tako v večini urimerov že prav zgodaj ni več izrablfv odbitelk kolenskih kit (patelarni refleks).
Govorica de otežikočena, zamazana, »podtikajoča se zlasti pri nekaterih besedah (n. pr. tri in trideset — arti-IjerijLa strel ia itd.) bolnik nikakor ne more pcavUoo izgovoriti. TI idie znaki
Levi facialis slabo inerviran, levica obraza bolj neizrazna, veka upadla. (Pojavi niso le paralitični, temvefi pogosti tudi pri drugih obolenjih.)
združeni: mrtve zenice za luč, pomanj-kajoči odboij kolenskih kit in spodti« kajoča se govorica omogočajo že iz telesne preiskave sklep na obolenje za progresivno paralizo. Seveda je treba izključiti prirojeno jecavost
Važna je tuidi serološka preiskava krvi. Pisava pri paralitikih kaže zetlo značilno Obliko. Ne le, da je vnanja oblika zamazana, z mnogimi prečrta-vanji in podčrtavanji, neenakimi črkami, temveč kaže tudi izpuščanje ali prestavljanje črk v posameznih besedah, a pozneje postane povsem nečitljiva. Važna je primerjava s pisavo prejšnjih časov.
V poteku bolezni nastopajo še mnoge druge telesne težkoče. Hoja postaja vedno bolj trda, negotova, ataktič« •na, zlasti pri obračanju (paziti se mora da bolnik ne pade. ker so kosti krhke in lahko zlomtjive), poiavlja se tresenje, bolniki postanejo zelo nečedni. NeJkaleum se zapira voda. ter se
Skrajna telesna propalost in shujj-fianje pri dementoi paralizi
moratjo katetarizirati. Kljub pazljivosti lahko obleže ter dobe Obširne in globoke rane zlasti ob kolkih, na križu in komolcih, (mestih, ki so pri ležanju izpostavljena pritisku). Seveda v zavodu skrbno pazijo, da se obfležanje po možnosti prepreči, ako pa kljub temu nastane, da se skrbno zdravi. Ker imajo bolniki pri požiranju jedi dostikrat težave, a kljub temu slastno ma« Se jedi v usta, je treba posebne pozornosti, da se ne duše.
Ko sem bil šele nekaj mesecev usluž" ben v Lainzu, mi pride opoldne strežnik vies preplašen povedat, da je neki bolnik izmaknil predpustni bob (krof), ga požrl in se mrtev zgradil na tla. Tečem na oddelek in ukažem, naj bol* nJka polože na mizo. zgrabim žlico, mu ž njo šiloma odprem tesno stisnjene zobe in s prstom izpraznim usta in požiralnik ter pričnem z umetnim dihanjem, a strežniku naročim, naj ga otepa z mokro cunjo. Po več nego pol-
urnem zelo utrudljivem naiporu ga zo» pet obudim k življenju. A komaj je pričel dobro dihati, so se pojavili paira-Utioni božjastni krči. Iz ene nevarnosti je prešel v drago. K sreči je prestal tudi to ter živel še eno leto po tej nezgodi. V Gorici sta se pripetila dva slučaja zadušenja: enega smo srečno rešili, drugega pa kljub vsemu prizadevanju ni bilo mogoče rešiti smrti.
Proti koncu bolezni ss večkrat pojavijo komtraktae (krčenja). BoLnikl tudi vedno bolj propadajo, zelo shujšajo in povsem obnemorejo.
Opisani duševni in telesni znaiki o bo* lenja Lahko (in to običajno) nastopajo in se razvijajo prav počasno, ostanejo ddfl časa prikriti, oziroma jih opazijo svojci šele, ko so že povsem do« bro vidni. V poznejši dobi so seveda vsakomer na prvi pogled oči ti. Opaža pa se dostikrat tudi menjava v intenzivnosti izražanja teh znakov: dar nes zelo vidni, so jutri lahko mnogo mamj očiti ali pa narobe. Tudi intenzivnost obojmia se pogosto menjava, pojavljajo se tako zvane remisije, to je začasne, nekoliko časa, včasi pa tudi več mesecev trajajoče izboljšave, ki dosegajo v redkih primerih tako višino, da se lahko smatra bolnika za začasno ozdravljenega.
Od mojih pacientov v Lainzu je t>ll eden (oni, ki je imel opisano halucinacijo), višji častnik, že v skrajno razvi« ti bolezni povsem nečeden, ko je nenadoma nastalo tako izbofiijšanje, da ni kazal nobenega duševnega defekta več. Bil je povsem korektnega vedenja, duhovit v konverzaciji, brez vsa« ke blodnje. Svetovali smo soprogi, naj ga m dopust prevzame na dom, da se vsaj š'e nekaj časa — do .poslabšanja, ko bi ga spet prevzeli v zavod — veseli družinskega in družabnega življenja, A tega ni storila. Cez tri mesece je zopet zapadel v prejišnje stanje. Pozneje je še večkrat ka«al kratko« trajno, a dosti manj izraženo izboljšanje.
Umevno je, da paralitiki potrebujejo vestno oskrbo v zavodu. Domača oskrba bi bila možna le pri dementni obliki, dokler ne doseže viška in če so bolniki popolnoma mirni. A tudi tu lahko nastanejo n ©pri like. Tako je. bil neki moj ljubljanski znanec, miren, a skrajno dementen, večkrat z ženo v dnefvoredu Zvezde. Nekoč je nenadoma vstal in začel sredi sprehajališča
vpričo Setaicev opravljati malo potre* bo. 2eoa je takoj skočila predenj, da vsaj malo prikrije to »eprimeirnost in prepreči neprijetna posledice. Proti koncu bnteari pa so ti boinadci saradi po jav-
ljajočih se telesnih težkoč in propada* nia prav tako potrebni zavod o ve oskrbe kakor tudi pacienti z drugo obliko obolenja.
DALJE
FIZIKA NEVIHT
nevihtami nam gre kakor s potresa. Njih pogostost vedno podcenjujemo. Ce komu pore« čemo, da je na zemlji vsako leto prilično 16 milijonov neviht, vsako sekundo torej okrog 100. » nejeverno zmajeval z glavo. To bo prav tako mailo verjel, kakor če mu rečeš, da se naiša zemlja vsak trenu.ek stnese tu ali tam.
Treba pa je pripomniti, da nikakor ne občutimo vseh potresnih sunkov, zelo malo jih je takšnih. In tako je tudi z nevihtami. Se daivno ne opazimo vseh električnih izpraznitev v ozračju, premnoge registrirajo le posebni aparati.
Danes je splošno znano, da niso ne* vihte nič drugega nego električne izpraznitve med ozračjem in ženijo ali med različnimi oblačnimi naboja. Najno-
vejše meritve so potrdile v 9?tošnem stare ugotovitve, da ima zemlja negati* ven naboj kakih 60.000 nabojnih enot, ozračje pa je 'pozitivno nabito. Njegov tako zvani »prostorni naboj« je tolikšen, da znaša napetost med zemljo in najvišjimi ozračnimi plastmi okrog 200 tisoč voltov. Izračunali so, da ima tok, ki se pod to napetostjo usmeri proti zemlji, silo približno 1500 amperov. S tem tokom pa bi električni naboj zemlje, kakor sledi iz nekih električnih zakonov, v pol ure uničil in odvedei. To se pa, kakor vadimo, ne dogaja. V ozračju se. morajo zato odigravati stvari, ki ohranijo zemeljsko polje in ze» meljski naboj trajno. Moderni fiziki v nevihtah zato ne vidijo samo procesa izpraznitve, temveč tudi propes nabijanja.-
b. pfennigvvert
OB JEZERU
Frafk voo Hippefl je pred kratkim iz« računal silo bliskov. Pni dolžini enega kilometra znaša napetost med točkama« ki ju premosti blisk, milijon voltov. To je poldrugokratna električna energija, ki je bila leta 1929. na razipolago vsej srednjenamški industriji. Da sa lahko te energijske iznose razlagamo, moramo domnevati z ameriškim raziskovalcem neviht Simpsonom, da se izpraznitve, kj se dogajajo z bliskom, izenačujejo sipet s spremnimi pojavi neviht. Nevihte so torej istočasno, kakor smo že re» kli pojav izpraznitve in nabijanja.
Kako se morejo tako ogromne sile bliskov siploh izmeriti? Odgovor na to vprašanje je zeHo važen za napravo napeljav z visoko napetostjo. Sploh se vsa tehnika zaščite stanovanj, industrijskih naprav in cerkva pred nevihtami opira na meritve bliskovnfh sil.
V Berlinu obstoji študijska družba za naprave visokih najpetostš, ki se je že L 1929. precej natančno bavila z meritvijo bliskovnih sil.
Zanima jo posebno določitev bliskov-ne sile neposredno v trenutku zadetka, kar iz razumljivih razlogov ni posebno lahko. Končno so našli pot, po kate«
ri so rejffi to izredno nevarne natogtK
Številne strelovode so opremili t majhnimi palicami jz tako zvaneiga »zelo ie-manentnega posebnega jekla«. To je-jeklo, ki se pod vplivom strcfte zelo imagnetizira. Lahko je uvideti, da je magnetizem, kd se stvori v tem jeklu, tem močneijši, čim večja je bUa twfi sila hliska ob tresku. Velikost ali »intenziteta« izmerjenega magnetizma je torej merilo za vrednost Miskovne močL
Meritve se vršijo popolnoma avtoma* tično. Mala jeklena palica nadomešča eksperamentatorja. Sioer se ne izmeri neposredno bliskovna sila, toda iz določene magnetske sile se da potem s preprostimi formulami izračunati sila bliskovnega toka. Razen tega navaja magnetizirana aH polaniziirana palica — kajti vsak magnet ima vendar severni in južni pol — pod nekimi pogoji, a*i je blisk treščil v žedezni drog sam ali P* v ozemljdtveno zaščitno vrv, ki jo ima večina strelovodmh napeljav.
Kakor so pokazali ti eksperimenti, se v »bliskovnem kanala«, to je v prebitem zračnem razporu, najpogostejše tokovne sile od 10.000 do 30.000 amperov. Bolj redke so vrednosti 50.000 amperov, v poedinah primerih pa so izmerili tudi 60.000 amperov. Kako nevarno je eksperimentiranje s temi ogromnimi tokovnimi silami, je razvidno iz tega, da povzroča včasi smrt že dotik hišnih napeljav za razsvetljavo, ki imajo v splošnem veodar samo silo 4 amperov. Tako ogromne naravne sile bi torej lahko povzročale glede na ne« sreče tudi velike obratne motnje s prebojem izolatorjev, če bi teh sil ne poznali. Zato je proučevanje neviht, kakršno prakticirajo v zadnjih letih, zelo velilkeiga pomena tudi v gospodarskem ozinu, ne samo z ozArom na zaščito ljudskega življenja pred temi siflarm.
Po razpravi M. Beneea — kk
Ћ	fk	J\
knjižica o raku
Društvo za proučevanje in zatiranje raka v Ljubljani bo v kratkem izdalo knjižico, v kaferi bo razložilo glavne smernice sra uspešno zatiranje raka in dalo splošne navodila, kako naj vsak posameznik poskuša pripomoči k zgodnjemu spoznavanju te bolezni. Knjižica bo spisana tako, da bo vsakemu razumljiva. Kdor že sedej naroči knjižico, naj vpošlje obenem z naročilom 6 din. Pozneje bo cena znašala 10 din. Naslov za naročila: Društvo za proučevanje in zatiranje raka v Ljubljani, Stara pot 3.
G. la Dous: SONČNI VZHOD (linorez)
Pred leti sem potoval z dvema tovarišema ob Prespanskem jezeru. Priroda nas je tako zadi-
_ vila, da smo sklenili iti čimprej
spet na Prespo, pa naj velja kar hoče. Konec junija 1934 se nam je ponudila najlepša prilika. Vzeli smo s seboj nekaj jedil, rezervne čevlje in obleko, pa še
kompas, zemljepisne karta, aro In vohu! red in vlak nas je vesele popeljal iz Ljubljane prati Bitolju.
Do Beograda smo se wzffl po ptodni Posavini in Sremu, med polji koruze in pšenice. Enolične ravnine se Slovenci, vajeni gora, ne moremo povsem privaditi. Takoj je vse lepše, ko zapelje vlak južno od Beograda međ gričevje, M nas spremlja do Bitolja.
Po 26 urini vožnji smo izstopili na po-	Razvaline gradu KRALJEVIČA
staji Gradsko, ki ima podzemski hocfcuk.	MARKA nad PRILEPOM
IZ GRADSKEGA V BITOLJ
VTISI S POTA PO ZAPADNI MAKEDONIJI Z DR A V K O LEUSCEK
Tu se je namreč cepila od glavne železniške prometne žiie Beograd-Djevdjelija, stranska, ozkotirna, 91 km dolga proga, ki jo je prevozil svojevrsten vlak v sedmih urah. Dandanes je promet na tej med vojno zgrajeni progi deloma ukinjen. Država je lani dogradila in izročila prometu normalnotirno progo Velee. Prilep, po kateri seveda dospeš v Bitolj mnogo prej.
Zunaj postaje Gradsko smo ugleda!! na ozkem, 60 cm širokem tiru naš mali vlaik. Stroj je tako majhen, prava foru-nica (pečica), približno tak kakor oni, M vozijo z njim blato iz Ljubljanice. Večje Brzine ne zmore kakor 15 km na uro. Brzina je skoraj vedno ista, pa naj bo navkreber, navzdol ali po ravnem.
Lokomotiva vleče navadno 4 vozove. Prvi je poštni voz, drugi je za civiliste, tretji za vojake, četrti je pa službeni voz.
Poleg strojevodje, kurjača in vlako-vodje skrbita na tem vlaku še dva uslužbenca za pravo brzino. Kadar vozi vlak navzdol, zavirata, da ne vozi prehitro, sicer je nevarnost, da pade lokomotiva z vozovi vred s proge.
Tako kakor proga in vlak so tudi potniki izredno zanimivi. Niti enega ni, ki bi se vozil s celo karto. Vozijo se le zaetonjkarji, dalje tisti, ki imajo polovično ali četrtinsko vozno karto in pa vojaki Tisti, ki bi moral plačati celo karto, sede rajši v avtobus, ki je cenejši in udobnejši
Po polurnem čakanju srno sedli v pri. lepeke vozove in zaspali Kmalu nas je prebudil sprevodnik, ki je pregledoval vozne karte. Prisedli smo v drugi voz k nekemu vojaku iz Prilepa, ki nam je pripovedoval posrečene smešnice o vlaku in možeh, ki smo se jim zaupali za sedem ur.
Iz veselega smeha nas zmoti močno žvižganje. Se nekaj sekund in vlak se ustavi Ko gremo gledat, vidimo, da je naša forunica padla s tira. Od nekje so privlekli železničarji staro pripravo, v desetih minutah so postavili lokomotivo nazaj na tir in vožnja se je nadaljevala. Kmalu smo prispeli do vznožja gorovja Kozjaka, po katerem so speljane serpentine naše proge. Ker smo že vedeli, da
TRI3E MUŠKETIRJI
ALEKSANDER OUMAS ST. © ILUSTRIRAL NORRETRANDERS © PONATIS NT DOVOLJEN
ČAST JE REŠENA!
Gospod de Trčville je našel kralja pri dobri volji, saj se je bil pravkar vrnil s srečnega lova.
»Toda, dragi moj de Trčville,« je prekinil stotnika, »saj to je prava zmaga!«
»Popolna zmaga! Trije moji mušketirji, od katerih eden je celo hudo ranjen, so skupno z nekim otrokom pre-
magali pet kardinalovih gardistov! In ta otrok je povrhu še premagal Jus-saca, najboljšega borca v deželi! Moram ga videti! Morda lahko storim kaj za tega mladeniča. DArtagnan je njegovo ime. Za zdaj hočem vsem štirim ob šestih izreči svojo zahvalo. Ljudi, ki so tako vdani, je treba poplačati Trčville!«
▼oži vlak po teh serpentinah približno dve uri, smo si vsi trije privoščili sprehod, ki se je zelo prilegel po utrudljivi vožnji Peš smo jo mahnili proti postajališču, ležečemu kakih 200 m više od kraja. kjer smo izstopili. Presekah srno vse serpentine in prišli na cilj deset minut pred prihodom vlaka. Napili smo se hladne vode in se odpočili.
Vstopili smo spet v razbeljen^ vozove in v dolgočasnem tempu koles Po enour. ni vožnji dospelj do postaje Pletvara, kjer smo se začeli spuščati proti Prilepil. Videli smo že Markovo prestolnico, toda šele čez dve uri smo tam izstopili. Mesto leži pod hribom »Markovo kulo«, kjer je iimel kraljevič Marko svojo pre-
stolnico. V mestu, ki šteje 20.000 prebivalcev, živi tudi mnogo Slovencev.
V Prilepu smo sedli spet na širokotir-no železnico in se odpeljali v Bitolj, najjužnejše jiugoslovensko mesto. Leži ob vznožju gorovja Peristera. Skozi teče po. tok Dragor z lepo urejeno strugo, ki je v poletnem času skoraj suha. Mesto je dandanes še dosti lepo. Glavna ulica, ki veže kolodvor z Izak begovo džamijo, je široka in tlakovana. Najlepša bitoljska zgradba je Oficirski dom blizu kolodvora, ob velikem parku- Bitolj leži 600 m nad morjem. Med vojno je bil izpostavljen najhujšemu topovskemu ognju. Mnogo prebivalcev se je izselilo. Po vojni si je mesto precej opomoglo. DALJE
KRALJEVO PLAČILO »Toda kje je Gaskonjec?« je vpra-ftal kralj, ko je bil z velikim zadovoljstvom premotril tri mušketirje. D'Ar-tagnan, ki je skromno stal v ozadju, je stopil pred kralja ter mu moral pripovedovati svo i o pustolovščino z vsemi podrobnostmi.
»Dobro je tako, moji hrabri prijatelji!« je rekel kralj. »No, zdaj pa mo-
rate ostati začasno nekoliko skromni. Ubogi kardinal — pet njegovih najboljših mož!«
»Če je Vaše Veličanstvo zadovoljno, smo zadovoljni tudi mi,« je odvrnil gospod de Treville.
»Zadovoljen? Seveda sem zadovoljen! In tu je mal dokaz moje zado-voljnosti.« In kralj je stisnil d'Arta-gnanu pest cekinov v roko.
Naslednji dan je bilo zares kosilo pri Jelkah. Porthos je najel služabnika, ki je stregel štirim gospodom. Služabnik ni bil posebno vesel, da je moral streči drugim gospodom, a ne samo dostojanstvenemu Porthosu. Ko pa je videl, da je d'Artagnan plačal kosilo s suhimi cekini, ni bil preveč razočaran.
e se utrudimo in ležemo, ustavijo razni telesni organi, med drugim solzne žleze, svoje delovanje. Očesni robi postanejo s in če hočemo še bdeti, si jih moramo pomencati. Da je oko tisti telesni organ, na katerem se zaspanost najprej pokaže, ve vsakdo, ki hoče zvečer brati. Veke postanejo težke, črke nam plešejo pred očmi, ker mišice, ki uravnavajo enakomerno gibanje obeh oči, ne delujejo več v istem taktu in popusti tudi očesna leča, tako da se ne more ostro ustanoviti na gledanje. Če smo tako daleč, potem je spanec običajno že zelo blizu.
Lahko pa je tudi drugače. Ce srno ves dan potovali po lepi pokrajini, da zvečer čutimo tako rekoč vsako mišico, ni s tem rečeno, da bomo tudi kmalu in trdno zaspali. Dostikrat se v takšnih primerih, posebno pri ljudeh, ki stalno duševno delajo, zgodi, da so na smrt utrujeni, pa vendar ne morejo zaspati. So pač samo mišice, ki so se tako utrudile, možgani pa so ves dan počivali in ne čutijo potrebe po spanju. Sicer pa možgani nikoli popolnoma ne spijo, posamezni njih deli delujejo tudi v spanjiu. Celo možganska skorja počiva popolnoma le v najglobljem spanju, ki pa traja le pol ure do ene ure.
KOSILO Pred Louvreom je razdelil d'Arta-gnan kraljeve cekine svojim tovarišem.
»Kaj naj naredim s svojim deležem?« je vprašal. Athos je predlagal, naj si privošči zanj dobro kosilo. Porthos mu je svetoval, naj si najame služabnika, Aramis pa je menil, naj si rajši poišče prijateljico.
So ljudje, M jim možgani sploh ne za-spijo in opravljajo svoje navadno delo tudi med spanjem. Medtem ko ostali organizem počiva, daje pod za vest je možganom še opraviti. Neki znameniti matematik je trdil, da je rešil težak problem v spanju. Dokler ni zaspal, je mislil nepretrgano na to nalogo, a zjuitraj, ko se je zbudil, se je zbudil hipoma z rezultatom. Podobno se dogaja takozvanim mesečnikom. Mesečnoet je podedljiva, kakor dokazuje med drugim primer nekega profesorja filozofije, ki ga je pred nekoliko leti preiskal berlinski peihiator Schultze. Vsa družina omenjenega profesorja je bila mesečna, a noben nje član ni tega vedel o drugem članu. Neke noči je zagnala ena izmed hčera v somnam-
bulnem etanju stol v zrcalo. Od ropota se je prebudila vsa družina in se je znašla — ob 3. zjutraj! — za mizo. šele sedaj so zvedeli, kako je ž njimi in so stopili k zdravniku, da jih ozdravi.
Medtem ko je smatrati, da so takšni primeri stalne delavnosti našega miselnega organa bolezenskega izvora, je uho po naravi občutljivo tudi v spanju. To je organ, ki med vsemi najpozneje zaspi in ki je tudi kot prvi pripravljen, ča ee zbudi. Tudi tu so seveda primeri zelo različni. Ljudje z »lahkim« spanjem se zbude že po najmanjšem šumu, drugi spijo spet tako trdno, da se ne zbudijo niti od topovskega strela poleg svoje glave. Uho je drugače v spanju tudi za rahle šume tako občutljivo še iz tistih
MOSQU ETON Sicer pa je imel Porthos že služabnika Mosquetona. Bil je iz Normandije ter se je imenoval prav za prav Bonifacij Njegov gospod ga je kratko malo prekrstil. Bil je zmerom lepo oblečen, kajti Porthos je imel spretnega krojača, ki je znal njegove ponošene obleke spremeniti v lepe livreje. Kadar je šel Porthos s kakšnim prijate-
ljem po cesti, kjer je stanoval, je stal Mosqueton vselej v polni livreji ob oknu. Porthos je bil nato še bolj ponosen ter je rekel: »Tu zgoraj stanujem!« Toda nikoli ni nobenega povabil k sebi. Zato nihče ni vedel, kako je prav za prav v njegovem stanovanju.
Si
NOVE KNJIGE IN BEVIJE
UredniMvo je prejelo:
DR. ROBERT NEUBAUER. TBC, JETIRA, zdravim v pouk, bolnim v pogum. Izdala in založila Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani. 1936. Cena din 5. — 84 strani obsegajoča knjiga i nazornimi slikami tehnika Milana Benedika je za ceno borih 5 din naravnost književni dar v naši zdravstveni literaturi za ljudstvo. Njen pomen je tem večji, ker jo je napisal strokovnjak, šef zdravilišča za jetične na Golniku. Knjiga vsebuje poglavja; Čemu se borimo? Zdravim т pouk (človek in bacil). Bolnikom v pogum (Kochov bacil na umiku), Bacil ln človeška družba, Praktična navodila za zdravje ter Protijetične ustanove v Sloveniji. Knjižica, ki vsebuje za uvod tudi vabilo In posvetilo predsednika Protijetične zveze dr. Jožeta Bohinjca, bo nedvomno mnogo pripomogla pred obvarovanjem ene najhujših bolezni ter bo vzbudila, tako pri bolnih' kakor pri zdravih večje zaupanje v sodobno zdravilstvo.
KRALJ M A T J A 2 IN KNJIGE
Prvi knjigoljubec XV. et. je bil pač kralj Matjaž, Matthias Corvinue. Velika dvorana njegovega dvorca v Budi je komaj obsegala rokopise na koženici z razkošno vezavo, za katere je humanistični vladar trošil 33000 zlatih duikatov na leto. Poleg knjižnice je bila prostorna delavnica, kjer so delovali najodličnejši renesančni iluminatorji, Anto-nio Cheirico, Pietro Burdeo, Attavente. Kralj je bil tolikanj navezan na svoje iknjige, da ei je dal postaviti posteljo sredi biblioteke: tako je laglje užival te umske zaklade, kadar je legal epat ali vstajal. ZvezJci te dragocene zbirke so sloveli pod imenom »Cor-vina«. Tudi vez je ohranila med bibliofili do danes naziv: korvinov slog. Biblioteko so šteli za najbogatejšo na svetu. Po kraljevi smrti se je razpršila in dandanes poznajo komaj še 169 knjig, nesporno potekajočih iz omenjenega vi.ra. Narodni muzej v Buda-pešti hrani največ primerkov; 88. To spomlad se jim je pridružil še eden, ki je 400 let veljal za izgubljenega. Dobro očuvana kožna vez nosi kraljev grb — ikroikairja — na prvi strani pa vidiš poleg grbov družine Hunjadijeve in kraljevega še grb ntcejskega patriarha Besariona. Ta je izobražene za-padnjake opozarjal na helenski svet, ustanovil pozneje knjižnico sv Marka v Benetkah in kralju Matjažu poklonil eno izmed svojih knjig, tri bogoslovne razprave v grščini. Lenaird Job jih je polatlnil in napisal na »karmenc (pergament). v početku XVX st. je ta snopič kupil dunajski škof J. Faber »za poštene denarje«. Nedavno so ga zasledili v Gottweigu, v benediktinskem sanvvstanu, odkoder bo ga Madžari z zameno dobili za Sechenyijevo knjižnica
časov, ko je boj za obstanek silil ljudi, da so pazili tudi v spanju na sumljive šume.
Srce sploh nikoli ne zaspL Svoje delo opravlja do smrti. Med spanjem se krvni pritisk v žilah zniža sicer približno za petino, temu pa je vzrok v tem, da se žilje v možganih istočasno zelo razširi. Ker vdihava speči več kisika nego bdeči, preide ta kisik po vsem videzu s pomnoženim krvnim tokom v možgane. Utru-јше možganske stanice se med spanjem torej znova napolnijo s kisikom. Kakor akumulator se v spanju nasrkajo energij za delo naslednjega dne.
Kaj je torej spanje ? Na vsak način ni stanje absolutnega počivanja, temveč prej stanje zelo znižanega bdenja. Njegov naravni smisel je obnovitev telesnih energij, če to nalogo dobro opravlja, tedaj lahko govorimo o zdravem spanju. To je vsa skrivnost.
Po razpravi dr. H. Schfltteja — k
IZ LITERARNEGA SVETA
K INGOLICEVIM „LUKAKJEM"
Upoštevajoč savinjsko obliko Frune—Frane, France, sem ei razlagal Feruno kot Fra-njo, češ da gre za vrivek ali epentezo po madžarskem vplivu kot Kelemen, Kelemina (Klemen), Ferenc Ferenčak. A nekdaftji moj profesor M. Majcen me je opozoril, da je to žensko ime iz »Veronika«. Očividno so naši rojaki na vzhodu čutili latinska zloga — i k a kot domačo pomanjše — val-nico in v tem primeru izpustili.	A. D.
W. Geissler: KMET (lesorez)
TEHNIČNI OBZORNIK
g, S,
in priprave, ki se jih poslužujejo obrati za preizkuševanje izdelkov in materiala, so zelo zanimivi zlasti tedaj, ko služijo običajnim in cenenim predmetom, pri katerih bi na sploh ne pričakovali tak0 velike skrbnosti. Primera par exellence za preizkus in dustrijskih predmetov je žarnica. Pri nJej moramo v prvi vrsti določiti svetlobno učinkovitost. Saj ne kupimo žarnice zavoljo tega, ker porabi toliko in koliko vatov energije, ampak zato ker pri določeni uporabi toka oddaja največ svetlobe.
Svetlobni učinek električnih žarnic določujejo v mnogih tovarnah s krogelnim fo-tometrom, ogromno votlo kroglo s premerom od 1 do 2 metra, ki je znotraj belo pobarvana. Ko obesimo v sredino krogle preiskavi namenjeno žarnico, kroglo zapremo. Svetloba se sedaj v notranjosti krogle odbija v vse smeri ter osvetli povsem enakomerno medlioo, ki je vdelana v okno za opazovanje. Če primerjamo v vnanjosti osvetljenost medlice z osvetljenostjo, ki jo povzroči na njej kontrolno svetilo, dobimo z enostavnim računom svetlobno jakost žarnice (si. 1).
Poleg fotometra nam služijo za preizkus žarnic tudi fotostanice, ki morajo preizkusiti žarnice samodelno, brez človeške pomoči, ter na spreten način izločiti vse one-žarnice, ki po učinkovitosti zaostajajo.
Z orisanim postopkom pa žarnica še ni dokončno preizkušena. Preden pride v papirni omot, je treba pregledati še gorilno zmožnost vsakega posameznega izvoda. Način te preizkušnje moremo razbrati s si. 2.
Tudi dolgost žiarnižnega življenja je podvržena kontroli. V posebnih preizkuševal-nicah gori noč in dan na tisoče različnih žarnic toliko časa. dokler ne pregore (sl.3.). Iz teh poskusov razberejo tovarne šele pravo zmogljivost električnih žarnic. trna
PRAKTIČNE NOVOTE
Lepo in praktično Tako po obliki kakor do materialu je šla ta svetilka na novo pot. Lahkotno in elegantno se dviga z motno ali poniklano kovinsko cevjo v višino, vznožje ji predstavlja
spiralno zvit koe cevi. Zvon visi na poloblem kovinskem držalu. Neikaj svojevrstnega je zaslon te svetilke iz neke papirne mase. To pa ni običajni pergamentni ali kartonski papir, temveč »difuna«, pretisnjena, globoko razbrazdana papirna masa, ki je trda in
nelomljiva, pri tem pa prosojna. Difuna daje s svojo bairvo slonovine zelo prijetno, toplo in mehko svetlobo, ki ji učinka ne moti noben šiv v zaslonu. Najprijetnejše pa je to. da se daje ta masa oprati brez nevarnosti in da ji niti prah, niti umazane pege, niti uiu-šje pikice ne škodujejo. Posebno priporočljive so te svetilke za počitniške hiše. dobimo jih pa v vseh oblikah kot stojne, viseče in na6tenske svetilke, isto tako v vseh velikostih.
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Obsevanje z radijem zoper vnetja
V novejšem času so poskusili dognati, kako bi učinkovala slabotna obsevanja z radijevimi žarki na vnetja na koži. Z obli-žem španske muhe so na koži povzročili mehurje. Ko so jih preiskali, so ugotovili, da kaže njih vsebina vse znake vnetja. Če so te mehurje potem obravnavali takoj s slabotnimi radijevimi žarki, so ostali mehurji izredno majhni ali pa se sploh niso razvili. Zato upajo, da bodo mogli vnetja na koži odpravljati s pomočjo radijevih žarkov.	dr.
Mišični krči — uvod v protin
Po dolgoletnem opazov.anju dunajskega zdravnika dr. Vogla so mišični krči v velikem številu primerov samo znanilci revmatičnih bolezni, ki so se pričele razvijati. Včasi se pojavljajo po več let pred samo boleznijo. Protin je kakor znano bolezen presnove, s primerno hrano jo je mogoče odpraviti, posebno pa, če spremenimo način življenja takoj, kakor se pojavijo njeni prvi znaki. Glede diete je treba povedati, da se moramo čuvati vseh beljakovin, ki tvorijo sečno kislino. Posebno škodljivo so živila, ki vsebujejo mnogo staničnih jeder, in to so predvsem živalski organi, kakor jetra, obisti, možgani, a tudi kvas, ribe kakor slaniki, sardine, itd. Pri nagnjenju do protina se mora pacient tudi popolnoma odpovedati alkoholu, ker se pojavljajo napadi običajno baš po pitju alkoholnih pijač. Tudi mesnih ekstraktov in dišav se je treba izogibati. Čim nastopijo torej mišični ki či kot prvi znanilci protina, je dobro, da se preusmerimo na hrano, ki bo vsebovala predvsem zelenjavo, sadje, moč-nate jedi, med, mleko. Kot pijača so pripi)-ročljive posebno alkalične mineralke. dr.
Grelci zoper nespečnost
Kdor trpi za nespečnostjo, naj si v hladnem vremenu vzame ogrevalno steklenico v posteljo. Dobro je tudi, da popije, preden leže v posteljo, kozarec toplega mleka. To je zelo dober pomirjevalni pripomoček. Če postelja ni preblizu okna, tedaj pustimo to vedno malce odprto, pa se rajši bolje pokrijemo. Dobro je pred odhodom v posteljo napraviti še nekoliko globokih dihalnih vaj,	dr.
ČLOVEK
VASOVANJE ALI OBISKOVANJE
»So se poslovili in se pošalili: Kdaj pa vi k nam pridete?«
O. Zupančič
Vasovati, prelep domač izraz, ki ne pomeni samo fantovskega ponočnega vasovanja pri dekletu, ampak medsebojno obiskovanje znanih in prijateljskih družin ali oseb. Na vaseh, kjer žive sosedje v dobrih medsebojnih odnosih, je vasovanje še dan-
danes precej v navadi, čeprav so se družabne razmere tudi na deželi Precej izpre-menile. V »starih časih« so bili sosedje po kmetih vse bolj navezani drug na drugega. Svetovna vojna je tudi v tem- pustila svoje neprijetne posledice. Skrb in boj za lastni obstanek, zavist, škodoželjnost, koristolov-etvo in slične »čednosti« so izpremenile značaje prebivalcev in z njimi lepe prijateljske običaje vasovanja. Moderni čas, ki je 8 tovarnami in stroji spravil v pozabo kolovrat in preslieo, je tudi kriv, da je idiličnega vasovanja, posebno v zimskih ve-jferih, na vasi kunec.
IN DOM
Pa ne samo na kmetih, tudi po mestih se je v tem Pogledu mnogo spremenilo. Tudi y mestih so isti vzroki krivi, da se ljudje drug drugemu čedalje bolj odtujujejo, dasi si današnji človek prav tako želi prijetne družbe kakor nekdaj. Njegova težnja po družbi in zabavi je celo bolj intenzivna in ne zadovoljuje se več z majhno družbo doma. Zabave in družbe išče po javnih lokalih, pred vsem po kavarnah. Mestne kavarne so polne, moških in ženskih, ki imajo doma vse pogoje ca spreje-
manje prijateljskih vasovalcev in vasovalk. Mnogim mestnim damam se zdi vse bolj zabavno in praktično shajati se s prijateljicami na kramljanje v javnih lokalih, kakor pa sprejemati jih na svojem domu.
In vendar bi se morda dale vse današnje skrbi in težave, ki tarejo vsakega posameznika, laže prenašati, ko bi bilo več poglobljenosti vase, ko bi imeli ljudje več zaupanja drug v drugega, več strpljivosti z napakami svojega bližnjega, skratka, več globljega razumevanja za skupnost.
S tem pa seveda ni rečeno, da bi si morali ljudje, prijatelji in inanci dan za dnem
Moderno opremljena bivalnica: prijeten kotiček za vasovanje
t
tako rekoč kljuke podajati po obiskih, ter da bi vsak znanec ali prijatelj lahko vstopil vsak čas, kadarkoli bi se mu zljubilo v vas k prijateljem ali znancem. Tudi v tem je potreben takt in še prav poseben takt
Pač pa bi bilo idealno, da bi družine imele vsaka po en dan v tednu ali vsaj mesecu en večer določen za vasovanje v svoji družini, posebno v dolgih jesenskih ln zimskih večerih. In mislim, da ni nujno, da bi ee morala tedaj miza šibiti vsakojakih dobrin in krepčil za vasovalce. Skodelica čaja, rez kruha z maslom, medom ali marmelado, za gospode 8 sardinami ali sirom, da ne bi kramljali ljudje ob »suhem«, to ne bo olajšalo preveč gospodinjskega mošnjička in izpraznilo njene shrambe, prinese Pa več toplote in živahnosti med vasovalce.
Družinski dom, v katerega ne stopi nikoli prijatelj ali dober sosed, postane sčasoma zapuščen, hladen in pust kakor etar samotar. Se domači beže radi iz njega in iščejo tiste toplote, ki jo sami nimajo in ne morejo dati, drugod. Družabni čut ee mora privzgajati že otrokom, da povabijo k sebi od časa do časa svoje male znance in prijatelje, tovariše, sošolce, te zgodaj se otroci na ta način navadijo na družabnost in spoznavajo drug drugega. Pa tudi za starše je dobro, da spoznajo družbo svojih otrok in vedo b kom se družijo njihovi otroci.
Je mnogo mater, ki pač raje vidijo, da &e jim sin potepa okrog nego da bi kateri od njihovih tovarišev prišel na dom »razgrajat in mazat pod«. Če pa starši poznajo otrokovo dMžbo, bodo znali otroka o pravem času odtrgati iz družbe, ki bi mu bila kvarna. Zal so tudi med sošolci, v enem in istem razredu tako različni tipi, da morajo biti starši zelo pozorni na družbo svojih otrok. Prav to. da dovolimo svojim otrokom, da Privedejo tovariše v hišo, nam da priliko, da sami spoznamo vrednost njih značajev in Potem vemo, koliko smemo svojim otrokom dovoliti ali zabraniti občevanje z njimi
Vsaka skrbna mati, pa če je otrok še tako dobro vzgojen, mu bo pred odhodom na obisk v tujo hišo zabičala naj bo priden in naj se lepo obnaša, da ga bodo ljudje imeli radi. Prav tako pa bo tudi mati otroka. ki bo sprejel na svojem domu svojega tovariša poučila, da mora biti prijazen, vljuden in postrežljiv do vasovalca Ce si potem vseeno malo skočita v lase, kakor mladi petelinčkL nič ne de. Ce so otroci dobri in nepokvarjeni, bo medsebojno občevanje na domu staršev imelo le dobre Posledice, posebno pri otrocih, ki so edinci v družini. Mnogo vzgojno dobrega se stori s takimi obiski lahko svojim in drugim otrokom.	U—a.
O. BROCKMANCi
x гшахАшаоц
Sb \ A H sv
problem 162
Prve nagrada »Quenstown Daily Reparter« 1985
Mat v dveh potezah
Rešitev problema 161 1. Kf8—g^! V prvi potezi spravi beli kmeta e7 iz klešč, spravi pa v klešče svojo kraljico in konja g6. Zelo fina obdelava težavne teme.
INDIJSKA PARTIJA Igrana v III. kolu turnirja v Moskvi 16. V.
B o t v i □ i k	Črni: L i 1 i e n t h a 1
1. Sgl—f3	Sg8—f6
2. c2—c4	b7—b6
3. g2-g3	Lc8—b7
4. Lfl—g2	c7—c5
5. 0—0	g7—g6
6. d2—d4	c5Xd4
7. Sf3Xd4	Lb7Xg2
8. KglXg2	Lf8—g7
9. Sbl—c3	0—0
10. e2—e4	Sb8—c6
11. Lcl—e3	Dd8—e8
12. b2—b3	Dc8—b7
13. f2—f3	Tf8—d8
14. Tal—cl	Ta8 c8
15. Ddl—d2	a7—a6
16. Tfl—dl	Sc6Xd4
17. Le3Xd4	d7—d6
18. a2—a4	Sf6—e8
19. Sc3—d5	Tc8—сб
20. Ld4Xg7	Se8Xg7
21. h2—h4	Td8—e8
22. Tel—c3	Sg7-h5
23. Dd2—d4	b6—b5?
24. c4Xb5	a6Xb5
25. Tdl—cll	ТсбХсЗ
26. TclXc3	b5Xa4
27. Tc3—c7	Db7—b5
28. b3Xa4!	Db5—e2+.
29. Dd4—f2	De2Xf2+'
30. Kg2Xf2	e7—e6
31. Sd5—b6	Sh5—f6
32. a4—a5	Te8—b8
33. Tc7—c8f	Tb8Xc8
34. Sb6Xc8	Sf6—e8
35. a5—a6	Se8—c7
36. аб—a7	Sc7—a8
37. Sc8Xd6	Kg8—f8
38. e4—e5	Kf8—e7
39. Kf2—e3	f7—f6
40. КеЗ—f4	h7—h6
41. Sg6—c8f	Ke7—f7
42. Kf4—e4	Kf7-g7
43. Ke4—d4	Sa8—c7
44. Kd4—c5	Kapitulira.
A BISTRE	GLAVE
Rešitev k št. 235 (Bambus)
Če računamo po Pitagorejevem pravilu, dobimo, da je bambus nalomijen v višini 4 11/20 pedi.
Rešitev k št. 236 (Lov na ribo)
Riba se je pojavile 30 pedi od palme, ki je biLa visoka 20 pedi. in 20 pedi od palme, ki je bila visoka 30 pedu-
Rešitev k št. 237 (Šesit vreč kave)
Prve vrste kave je imel trgovec 30 in 36 kg, je enako 66 kg; druge vrste 62, 38 in 32 kg, je enako 132 kg; tretje vrste je imel 40 kg
MUHE IN OSE
Na Poljskem živijo neke muhe, ki ubivajo gosenice škodljive nekim kulturam, razvitim posebno v Ameriki. Na drugi strani pa so poljski agronomi zvedeli, da Imajo Zedi-njene države neko vrsto os. ki se hranijo z listnimi ušmi nevarnimi za bob ln drugo sočivje razširjeno po Poljskem- V zadnjem času Miokiewiczevi rojaki redno pošiljajo svoje muhe goseničarke v zameno za jen-kijeke (Уапкее) ose.
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK Uredništvo ia uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din i.—^ £0 raznažalclh dostavljena Din s.—«