ni»»! lini; ano’ češ*1 o, 11 ofe List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMII5BISTIČKE PARTIJE S.T.O. Na 3. strani objavljamo govor tov. «ORBALA v tržaškem občinskem svetu Prinašamo tudi pozdrav tov« Popivode XIX. kongresu KP SZ OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 208 TRST, SOBOTA 1. NOVEMBRA 1952. CENA 20 LIR Kongres spij ono v titovski fašisti bodo 2. no-Hlbra imeli v Zagrebu svoj gres. Mednarodna javnost o tem kdovekako- -obvešče-ker je v svetu veliko1 dru- dogodkov, ki so važnejši e i tega bednega sestanka na-'oS‘' toikov tn- posnemalcev tobelsa i.n Himmlerja. De-»hi ljudje se zanj ne zme-ker ta kongres nima nič taega z njimi in z njihov ^ 6i vsakdanjimi življenjski-iDirobiemi. Vodilni krogi Vitalističnega sveta pa mu pripisujejo velike važnosti, jr ne more povedati nič no-vs« la, kar bi jim služilo za utr-1 ® fv njih majavih pozicij: jdaj til bi jim le, če se bi še *‘j; *ko postavljal kot levičarski nc bodo ,na tem kongresu tili Tito, Rankovič, Djilas, lrdelj -Pijade, Bakarič, Koli-■*1 itd.? I g^solucija I. -U. od junija je v .svojih zaključkih "darjala, da bo titovska po' . *»8 «privedla do degeneraci, » Jugoslavije v običajno CjvPj ^oazno republiko, do izgu-o3: »eodvisnosti Jugoslavije in ,‘dP sPremenitve Jugoslavije v e^Pijo imperialističnih de. Vl5- ' j'0, ‘»solucija I. U. od novembra 1,1 g! Pa je ugotavljala, da je p« todiobju odi junija 1948 do ajij tanbra 1949 «titovska klika 11 toa iz buržoaznega naciona-v fašizem in odkrito iz-» nacionalne interese Jugo- 1rHkuiJen- jl.P 1 prav v obdobju od V. do kongresa titovske fašistične tike je prišlo do izraza iti ' *v° Titove klike, ki se je kontrarevolucionarnim in , g# ^»artističnim udarom pola-?■ 9'oblasti v Jugoslaviji, -po-;tga$ »°ma likvidirala pridobitve gicf tike demokracije, uvedla v *eti najstrašnejši fašistični to, spremenila Jugoslavijo p A ledišče .protisovjetske in ‘ ^komunistične propagande, ič#( tolondjo in vojno oporišče i j »riško - angleških imperia-«T -a# i 1 ji je na V. kongresu titov-pj stranke prišel do izraza Vlažni nacionalizem, zapu-tješ1 kje pozicij demokracije in gl» tilizma in licemersko zago-Ijanje zvestobe Sovjetski »i in socialističnemu tabori ,bo na VI. kongresu prišlo kraza odkrito fašistično , »1 vo sedanjega režima v Ju-Hf^Viji, vojnohujskaštvo Ti- te '6 klike, hlapčevstvo d,o a- ekf ‘»ško - angleških imperiali-clj',i [ in popolna restavracija o) rtolizma v notranjosti de- , 'tonanji politiki .beležil Ti-4 klika Popoln poraz isvo-č.».j Aovokatorske politike. Ro-^ fta je bila v mednarodnem ?Vi-’kem pokretu in v ljudmi * demokracijah, razkrinkajo bila kot imperialistična 1tu ce'i '♦e ra, osamljena je bila od hih množic. Njeni agenti K ] Mednarodnem delavskem ati, M ju jn v ljudskih demokra-so bili razkrinkani, iz-tieni, nevtralizirani in lik ^Ctiani. Njena, «rdeča» barva j Mero je po želji in ukazu f, ati gospodarjev mislila, da . 'j' le pod silovitimi udarci .gj Etiela kot sneg na soncu. V 1 ®tirih letih si je v neslavni j Mhjepis svoje kariere be-» le poraz za porazom. Mblk/o varala delovne lju-razbila socialistični ta- »v tako je popolnoma pre- pozicije odkritega voj- hujskaštva, začela je p-l(x , napadalnim, akcijam, im-/ .»tistov. strinjala se je z “otn na Korejo, podpira , balistične teroristične aik-Proti / kolonialnim naro-'vv O.ZN je postala pravi i,»uvaj imperialističnih In-jti>v- Sklenila je napadalno zvezo z ZDA, na ste-ie_odjpria vrata Jugoslavije Riškim generalom in voja-spremenila je deželo v 0 Polje za napad na ljud-^errtokracije in Sovjetsko jdejanisiko je že sklenila napadalno zvezo s r,l»ni>ma državama Turčijo tirčij krito v ameriški vojni blok. Tej politiki pripravljanja in izzivanja nove vojne je podredila svojo notranjo politiko. Nje,n proračun vsebuje 82 odst. vojnih izdatkov, t. j. za popolno militarizacijo Jugoslavije, za prodajanje jugoslovanskega ljudstva kot topovskega mesa najboljšemu kupcu. Ta politika j.e izzvala velikanski odpor v jugoslovanskih delovnih množicah in celo v sami fašistični stranki. Zato bo VI. kongres imel nalogo, da najde metode dela in terorja za zadušitev tega odpora, za okrepitev gnus-ne g.cnje proti Sovjetski zvezi in socialističnemu taboru, za razširitev šovinizma proti bratskim narodom ljudskih demokracij, za povečanje razuzdane vojno,hujskaške propagande. Na tem kongresu bodo titola. Sisti skušali najti pod Djllaso-viim očetovstvom nove «teorije», ki n,aj opravičujejo pripravljanje vojne, vključitev Jugoslavije v napadalni blok, njeno spremenitev v vojino bazo in kolonijo imperialistov. Kakšna- opravičila pa bodo lahko našil tiiitofaišisti klju-b vsej pomoči trockističnih, buharin-5'kih, bernstajn.ovih in Trumanovih «teorij» za ponovno predajo industrije in vseh gospodarskih bogastev domačim kapitalistom in tujimi monopolistom? Kako bodo lahko opravičili 30-50 odst. zmanjšanje proizvodnje predmetov široke potrošnje in 40-70 ikratno povišanje cen v primeri s predvojnim obdobjem? Oni ne bodo mog li najti opravičil za naraščanje brezposelnosti, za 400 tisoč in več brezposelnih delavcev brez sredstev za -življenje, za preko 400.000 eksploa-tiranih malih in srednjih kmetov s pomočjo kulaških zadrug. Opravičiti bodo morali, da so od 1948 do VI. kongresa likvidirali vse pridobitve NOB, režim ljudske demokracije in u-vedii fašizem naj.slabše vrste, da so odpravili demokratične svoboščine, ljudske odbore in ponovno uvedli zloglasne -kraljevske policijske .občine, da so likvidirali, .svet nacionalnosti in uvedli sistem korporativizma, da so odlpravili demokratično ustav.o od. 1946 in da pripravljajo novo ustavo, ki bo uzakonila fašistično ureditev Kako bodo opravičili, da so že ubili na -desettisoče komunistov in demokratov, domoljubov, da so jih preko 250.000 zaprli v ječe in koncentracijska taborišča, da vzdržujejo o. grommi policijski aparat, ki ima nalogo, da zaduši vsak znak ljudskega odpora, da zatirajo narodnostne manjšine? To je bilanca štirih let Titove zločinske .politike od V. do VI. kongresa njegove fašistične stranke. Ampak tej bilanci moramo še dodati borbo, ki jo jugoslovanski narodi vodijo proti sedanjemu fašističnemu režimu, ,za njegovo ■strmoglavljenje in za vrnitev Jugoslavije v bratsko- družino dežel tabora miru in socializma pod vodstvom Sovjetske zveze. To dejstvo je najvažnejše, ka,r izhaja iz vsega kratkega .pregleda jugoslovanskega- položaja. Titova klika je bila prav v tem najbolj poražena. Mislila je, da bo- spremenila jugoslovansko ljudstvo v jurišni odred ameriško - angleških imperialistov, in je tudi v tem doživela bankrot. Jugoslovansko ljudstvo je -danes bolj kot kida-jkoli prej ena izmed tistih sil, ki se bodo v kratkem vključile v jurišne odrede socializma in -miru. KAREL SISKOVIC NA RAZPRAVI O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU V MESTNEM SVETU Tov. Vidali predlaga naj OZN prevzame v svoje roke upravo STO Na podlagi tega predloga se lahko združijo vse stranke - Če bi Varnostni svet prevzel preko svoje komisije upravo STO, bi prišlo do združitve obeh con. umika tujih čet, vzpostavitve demokratičnih svoboščin in odprave narodnostnega zatiranja - Ta rešitev bi preprečila mahinacije proti STO in njegovemu prebivalstvu V petek 24. oktobra se je začela pred tržaškim ončin-skim svetom debata o tržaškem vprašanju, ki jo je demo-kristjanska večina zavlačevala do De Gasperijevega govora pred italijanskim parlamentom, da bi iz njega črpala smernice za svoje stališče. Debata se je nadaljevala v torek in četrtek. Govorilo je veliko število svetovalcev. V petek, je govoril tov. GQM. BA-C, katerega govor objavljamo v celoti na 3. .strani našega lista. V torek je gciv-oril tudi odv. Agneletto (SD.Z), ki je izjavil, da je proti etnični črti, proti kondominiju, prati zatiranju Slovencev v cani A in Italijanov in Slovanov v coni B Dejal je, da je za brezpogojno. ustanovitev STO. V -svojem govoru pa je pozabil povedati-, da so glavni krivci sedanjega stanja Anglo-amerikanci, Tito v ec Dekleva pa ni povedal nič novega. Gonil je svojo- lajno naprej o kondominiju, skušal je opravičiti prodajanje Trsta in cone A -skupno s 70.000 Slovencev Italiji in priključitve, cene B k Jugoslaviji. Predvsem se je zagnal proti, -razpravljanju tržaškega vprašanja v občinskem sivetu, ki ,se po njegovem mnenju n.e bi smel vmešavati v «take zadeve», majbrže zato, -ker take razprave razkrinkujejo vlogo titofašistoiv in njih gospodarjev Ang 1 o-am er i k a nc e v. V četrtek zvečer je v ozračju napetega zanimanja govoril pred občinskim svetom tciv. VIDALI, ki je v začetku dejal, da ne bo odgovarjal na napade niti ne ponavljal argumentov tov. Gombača. Podčrtal je, d:a govori,, ker skuša priti do enotnega ali vsaj delnega enotnega stališča nia podlagi skupno sprejemljive platforme. De, jal j.e, da se strinja, naj pre- GOVOR VILINSKEGA V POL. ODBORU OZN Dokazi ameriške krivde za vaj mi v Koreji NE,W YORK V sredo zvečer je Pred politično komisijo OIZN govoril t'ov. Višinski. Njegov govor je trajal štiri -ure in -se je nanašal na- korejsko vprašanje. Tov. Višinski je točko za tcčk.o popolnoma podrl ameriške laži o odgovornosti za sedanje stanje v Koreji in za začetek vojnih operacij. Poudaril je, da- so ZDA proglasile Severno Korejo, za napadalko im ji niso dale nobene možnosti, da bi povedala svoje mnenje. V tem s,o Amerikainci ravnali kot ravnajo s svojimi političnimi nasprotniki, v notranjosti dežele, katere obsojajo na podlagi svojih želja, ne ,pa na podlagi konkretnih dokazov. ZDA nosijo vso odgovornost, da ni Prišlo, do združitve Koreje ini dio ustanovitve enotne države. To -so .preprečile, ker •io .pripravljale napad,, da bi vojaško «združile» Korejo za svoje strateške cilje. Tov. Višinski je v svojem, govoru od- govoril na govor Achesona, ki je pred' dnevi ponovil svoje grožnje proti korejskemu ifi kitajskemu ljudstvu. Višinski je poudaril, da Acheson ni govoril kot politik, marveč kot človek, ki mu je zato, da se prikaže v dobri luči pred svojimi volivci. Njegovi volivci pa so lahko razumeli, kaj za enega voditelja zunanje politike imajo. Govor tov. Višinskega so vsi predstavniki v političnem odboru OlZ.N spremljali z živim, zanimanjem. Ameriški komentarji so bili precej kisli, ker je ta gcivo.r postavil na zatožno klop vso ameriško. politiko, v zvezi s korejskim vprašanjem. LONDON — Vatikan je izobčil vse črnce, ki pripadajo nacionalnim, gibanjem Kenije. To izobčenje in nič drugega kot pomoč Angležem v njihovi z,to. č-iirusM -teroristični akciji, proti domačemu prebivalstvu Kenije. i-skovalna komisija VS OiZN ne pojde le v cono B, marveč naj pride tudi v cono. A. Razkrinkal je tezo indiPendenti-stcv o skupni anglo-ameriško-jugo-s lo venski upravi kot nesprejemljivo, ker je to v duhu kondominij a. Dejal je, da ta k-ondemiinium med okupatorji dejansko že -obstaja, ker o.be upravi tesno sodelujeta v vseh najvažnejših vprašanjih. Sprejeti tezo in,dipendenti,stov pomeni sprejeti tezo obstoječega stanja, nadaljevanje okupacije in strateškega oporišča. Komunistična Partija zahteva uveljavitev Mirovne pogodbe z- Italijo, ker to , ne bi pomenilo uničenje nobene narodnosti: n,e slovenske, ne hrvat-ške, miti ne italijanske, marveč njihove, utrditev in okrepitev. Naše s,tališče je to. Ni pa rečeno, da, se, ne sme poiskati skupina platforma za rešitev našega prebivalstva iz tega stanja. Citiral je nato 1. člen 7. priloge Mirovne pogodbe, 'ki govori o vojaški o-kuipacij.ii, ki. bi morala -trajati le malo mesecev, medtem ko traja že 5 let. Ce 2. člen 6. priloge Mirovne Pogodbe pravi, da je Varnostni svet odgovoren za STO, za njegovo .nedotakljivost jn za njegovo varnost. pomeni, da Varnostni svet lahko začasno vedi uprave, SITO preko komisije, -ki bi se imenovala v ta namen. Ta komisija bi lahko, vodila sedanji upravni ustroj, bi morala biti popolnoma civilnega značaja in bi eventuelno bi.la podprta -od' vojaških edi.nic, ki bi jih določil,a, OZ,N. To bi bila e začasna rešitev v pričakovanju d,okončine rešitve, t. j. lista,nc-vitve STO. Dr.uge stranke bi lahko to, rešitev podprle, ker bi ne prejudicirala njihovega stališča. Na tej podlagi se la-hk-o .pride do enotne resolucije, ki bi Ugo ta,vi j,aia Za cas -.ios L ce uprave, stanje vsled okupacije, njegove nevzdržno.; t, nerazdru-žljivo.st obeh con. Ta resolucija naj bi zahtevala od VS OZN imenovanje komisije, ki naj nadomesti sedanje ločene vojaške uprave, naj vodi cono A in B. To je predlog, ki ga lahko- diskutirajo vse stranke in n,a katerem ,= e lahko vse združijo.. To bi pomenilo dvigniti upe n-aš-ega prebivalstva. S tako upravo foi prišlo do uve- ljavitve začasnega statuta, spoštovanja, demokratičnih svebo1-ščiin, avtonomije občin, odprave nared-nostne ga zatiranja, mirnega sožitja vseh treh narodnosti. Govor tov. Vidalija so vsi navzoči; občin,stivo in .svetovalci, spremljali z veliko pozornostjo Na isti seji je govoril tudi tov. RADICH, ki .se je predvsem dotaknil gospodarskih posledic o .sedmih iletih vojaške okupacijske uprave. Proti koncu je Morelli od MSI skušal izvesti težko provokacijo proti komunistični skupini. Kljub temu da je tov. Vidali odločno in nedvoumno poudaril, da je Komunistična partija za ustanovitev' STO in da samo kot izhod iz sedanjega nevzdržnega stanja predlaga začasno rešitev neposredne uprave Varnostnega sveta nad vsem STO, je fašistični .svetovalec .skušal prikazati, da je .naše stališče glede STO dvoum-no in enako tistemu, za kar nas zaman skušajo obtoževat;, titopendentisti in titofašisti. Da je bila to nesramna in nespretna provokacija, nam dokazuje, kako sta ti-tc.penid,enti,"ita Giamipiccoli in Godini ploskala besedam Mo-rell.ija. Na koncu četrtkove seje je prišlo tudi do glasovanja o predloženih resolucijah. Resolucija, ki protestira .proti stanju v coni B, je prejela 46 glasov. Proti so glasovali Giam-piccoli, Godini, Menasse in Agneletto. Vzdržala sta. se Tol-loy in Cusiln. Resolucija italijanskih iredentist,enih strank za vrnitev vsega STO Italiji je prejela glasove iredentistov. Titcpendentistična resolucija je prejela glasove titopenden-tistov in Agneletta. Za našo resolucijo ,pa so glasovali naši svetovalci, Teine,r in titopendentisti, Vzdržal se je Agneletto. Svečana proslava padlih za svobodo Danes, v soboto 1. novembra bo proslava padlih za svobodo Ob 10 bo s trga Garibaldi krenila povorka v RIŽARNO Ob 11,30 bosta v Rižarni proslavila padle za svobodo Angel Giovanni BLAZINA in PO STO GN A Predsedovala bo Pina CATTA RUZZI Odbor za počastitev padlih za svobodo poziva vse prebivalstvo, naj se kompaktno in v čim večjem številu udeleži preslavne manifestacije. TOV. TOMINEZ, NAŠ DELEGAT NA KONGRESU KP SZ PRIPOVEDUJE VIDEL SEM TOV. ki je nazdravil STALINA KP STO Neomajna gotovost sovjetskih ljudi, da bodo izvedli prehod iz socializma v komunizem - Kritika in samokritika na kongresu - Tov. Stalin je čil in zdrav Njegova velika preprostost - Praznično razpoloženje je v Moskvi vsakdanji pojav Tov. Bonomo Tominez se je re dni vrnil iz Moskve, kjer ie predstavljal KP STO na XiX. kongresu Kompartije SZ. Sli srno k njemu, da nam pove svoie vtise o te.m zgodovinskem kongresu. Vprašanje: Kaj se ti je na kongresu najbolj vtisnilo v spomin? Odgovor: Najgloblji vtis je napravila prav posebno na nas, delegate partij iz kapitalističnih dežel popolna gotovost sovjetskih tovarišev — kar je prišlo do izraža v njihovih besedah, dejanjih, poročilih, intervencijah — da bodo dosegli velikansko nalogo, ki jim jo je postavil kon- Obramba je naloga narodnih pravic KP in delavstva Okrepili je Ireba borbo proli n a r o d n o s I n e m u zatiranju Pred Partijo se postavlja potreba ojačenja delovanja v'ied Slovenci, kajti sovražne sile pospešujejo svoje delo v cilju, da razkrojijo strnjenost slovenskih delavcev, oslabijo njih delovanje ter jih podredijo vplivu najbolj reakcionarnih sil. Treba je podčrtati dejstvo, da ima delo med slovenskimi množicami značilnosti posebnih težkoč, ker obstaja na eni strani večji sovražni pritisk na nacionalnem, političnem, gospodarskem in socialnem polju in se na drugi strani pridružuje temu izsiljevanje zastra-hovanje ob mejah, V vprašanju obrambe narodno-stilih pravic sledi Partija pravilni liniji, postavljajoč borbo za narodnostne zahteve, za zadovoljitev vseh narodnih potreb Slovencev in Hrvatov na način, da iste koristijo delavskemu razredu, njegovi enotnosti, združitvi slovanskega in italijanskega prebivalstva naših krajev. ZLOČINEC KESSELRING hoče «križarski pohod» proti SZ Angleške -okupacijske oblasti v Zaih. Nemčiji se prejšnji četrtek sporočile, da j,e bil vojni zločinec bivši nacistični feld-maršal Kesselring oproščen. Kebseiring je eden izmed naj-gnusinejših vojnih zločince-vseh 'd-ob. Po, 8. semptembru 1943 je bil nacistični poveljnik v Italiji. On, j.e p-oleg vseh ostalih po-koljev proti mirnemu prebivalstvu neposredno odgovoren za pcikol v ardeatiin,sk.ih jamah pri Rimu in za popolno uničenje prebivalstva vasi Mairz.aibotto. Za-to je- bil obsojen na smrt. Smrtna ob,soda je bila spremenjena v dosmrtno j-ečo. Bil je v nemški ječi britanskega področja Nemčije. Užival je vse °, vključila se je od- ugodnosti, Britanske oblasti sc mu dajale vsako- leto «dc.pust». Ttikoj. po njegovi osvoboditvi so m-u vs>e nacistične organizacije sporočile, da ga ime. nujejo za svojega «častnega predsednika»). Tako je Postal predsednik «Stahlhelmov», t. j. organizacije, ki je služila Hitlerju z,a .prevzem oblasti, p,a-dalicerv itd. Ob osvoboditvi je dejal, da je treba organizirati vse «'izurjene sile» za boj proti Sovjetski zvezi. Zaradi tega Vlada ,po vsej Evropi veliko ogorčenje. Po največjih italijanskih mestih se vršijo enotne protestne stavke, parlamentarci zahtevajo od De Gasperija naj uradno protesii- Vprašanje narodnih pravic je treba uvrstiti v celokupna vprašanja borbe naše Partije ter se boriti proti tistim tovarišem, ki imajo tendenco prezreti obstoj te borbe. Pomanjkljivosti, ki so prišle do izraza ob raznih prilikah, nas morajo opozoriti, da odstranimo slabosti, ki porajajo svoje posledice in ovirajo širjenje Partije in njenega vpliva med slovenskimi množicami. V sedanji dobi je obramba narodnostnih pravic naloga Komunistične partije in delavskega razreda, kajti Partija in delavski razred ne izdajata interesov delovnega ljudstva katere koli narodnosti. Naj'večjo odgovornost na tem polju nosijo slovenski tovariši, ki doslej niso posvečali dovolj pozornosti temu vprašanju. Komunisti slovenske in hrvatske narodnosti morajo pokazati slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu potrebo, da se združeno, ramo ob rami z italijanskimi demo. kratičnimi silami bori za dosego svojih narodnih pravic. Boriti se je treba proti nacionalističnim odklonom, proti kozmopolitskemu duhu ter ojačiti internacionali-stično zavest zaupanja in solidarnosti s Sovjetsko zvezo, z deželami ljudske demokracije, delavskim gibanjem vsega sveta. Sovražniki delavskega razreda, titovci, so si na sestanku izvršnega odbora njihove «Osvobodilne fronte» postavili nalogo, da bo morala ta organizacija v prihodnje z večjo pozornostjo slediti borbam tržaškega proletariata, ker bi se po njihovem morale prav Iz vrst proletariata stekati u titovske vrste nove življenjske sile. S tem v zvezi moramo reagirati v tovarnah, sekcijah, vaseh, vsepovsod ter preprečiti, da bi bili pošteni delavci prevarani od elementov, ki so izdali pridobitve osvobodilne borbe Z naše strani smo precej razkrinkali poskus vseh nasprotnikov, da bi utrdili svoje pozicije na nacionalistični podlagi. Okupatorji se poslužujejo slovenskih nacionalističnih struj, da z njihovo pomočjo dokažejo, da samo italijanska nacionalistična reakcija nosi odgovornost za diskriminacije, ki jih trpi slovensko prebivalstvo. Njihov namen je podžigati sovraštvo med obe- ra. Tudi v Trstu se širi val protestov po tovarnah, okrajih ma narodoma. Titovci s svojim litim vaseh. skom izvajajo politiko, ki gre v korist imperialistov in opuščajo borbo proti okupatorjem. Isto stališče imajo tudi ostale slovenske politične struje. Prisvajajo si pravico pravih braniteljev pravic tukajšnjih Slovencev, medtem ko v resnici delajo to le zato, da ščuvajo na narodnostno mrž-njo med Slovenci in Italijani in se ne borijo proti glavnemu krivcu, imperialistom Zavedajoč se svoje odgovornosti v borbi proti nacionalizmom, mora Partija ojačiti svojo borbo za narodnostne pravice po marksističnih načelih. Zato se pred nas postavljajo naloge ojačenja našega delovanja med Slovenci in odprave vseh slabosti in napak. Odločneje moramo braniti pravice slovenskega ljudstva, ne pustiti tega orodja v rokah sovražnikov, ki izkoriščajo zdravo narodnostno čustvo za podžiganje nacionalizma. Okrepiti moramo naše množične organizacije, posebno SHPZ, ki mora združiti slovenske množice mesta in podeželja. Predvsem je treba v Partijo vnesti čut dolžnosti, da bi sek-cijski komiteji ne prezirali tega problema, odstraniti mišljenje, da se vprašanje Slovencev tiče samo Slovencev, da je delo med Slovenci okrepiti le na periferiji, kjer živijo po večini Slovenci in ■ne tudi v mestu samem. Narodna vprašanja, za katera se moramo boriti so: uporaba jezika, šole, knjige, učne moči, metode učenja, proti diskriminaciji na gospodarskem polju, podeljevanje licenc in listin, vprašanje kulturnega udejstvovanja in zahteva po slovenskem osrednjem Kulturnem domu. Naša linija v zvezi z obrambo narodnostnih pravic Slovencev se mora okrepiti na podlagi enotnosti delavskega razreda in utrditve bratstva med tu živečimi narodi. MARIJA BERNETIC 1 ! » «FIS gres, t. j. prehod iz socializma v komunizem. Za čas d kongresa sem opazil zavest nepremaglj;-vosti naše stvari, zavest, da je ni sile na svetu, ki bi mogla zaustavili sovjetske tovariše.v uresničevanju njihovega gigantskega dela. Na kongresu mi je napravila globok vtis uporaba kritike in samokritike, ki je označila vsa poročila in intervencije. To je bila kritika višje stopnje: odkrito- srčna, popolna na vsakem koraku. To je bila kritika z zavestjo, da je podlaga za razvoj vsega dela in družbe. V spomin se m; je vtisnila ljubezen, s katero so delegati sprejeli vsakega predstavnika bratskih partij, poslušali njegove besede. Na ta način se Je proletarski internacionalnem izražal zelo živo in jasno. Nè vem, kako bi opisal velikansko navdušenje, s katerim so delegati pozdravljali tov. Stalina vsakokrat, ko se je predstavil v dvorano. Vpr. Kako je z zdravjem tov. Stalina? Odg. Stalina sem videl na kongresu in na sprejemu na čast predstavnikov bratskih partij. Bil je zdrav in čil, izredno življenjski, kar nas more le veseliti, kot veseli sovjetsko ljudstvo in ves svet. Najbolj ti ostane v spominu njegova velikanska preprostost. Njegova obleka je slična oblekam delavcev. Z njegovega obraza, z vse njegove os«°e se izraža nepopisna humanost. Prav od blizu sem ga videl na sprejemu na čast bratskih partij, na katerem je nazdravil 40 partijam, katerih predstavniki so bili v dvorani. Ni treba, da ti o-menjam, kako sem se počutil, ko je tov. Stalin ob zdravici tov. Vorošilova dvignil svoj kozarec na čast Komunistične partije STO. To je velika čast, ki jo moramo vsi globoko občutiti in katere moramo biti vredni. Na tem sprejemu sem videl tudi tov. Ho Ci Minha, ki je komaj prispel iz Vietnama. Vpr. Kakšen vtis si odnesel iz sovjetske prestolnice? Odg. Leta 1930. sem že bil v Moskvi. Po pravici vam povem, da je nisem več spoznal, tako se stavili novorojenčka vsak dan v je razvila. Zdi se ti skoraj, da si v mestu, ki je vedno praznično razpoloženo. Globok vtis ti napravijo dolge «kače» pred knjigarnami. Knjige sc množično prodajajo. Sovjetski ljudje veliko berejo. Dovolj je, da povem, da ob 8 zjutraj ne najdeš več «Pravde», ker je že vsa razprodana. Ub objavi novega Stalinovega dela u «Gospodarskih vprašanjih socializma v ZSSR» so tiskali brošuro 2 in pol milijonov izvodov. Po dveh dneh nisi našel niti izvoda več. Videl sem novo univerzo, ki jo je delalo 25.000 delavcev. Ima preko 20.000 prostorov. Računali so, da, če bi po- eno sobo, bi šel iz univerze, ku bi imel 55 let. Univerza je sedaj popolnoma končana. Obiskal sem muzej, kjer hranijo darove, ki jih jc tov. Starin prejel ob njegovem 70 rojsinem dnevu. Množica teh darov iz vsega sveta te prepričuje, kako ga ljubijo delovni ljudje vsega sveta. Tov. Tominza smo tudi vprašali, ako je videl kanal Volga-Don. Povedal nam je, da se ie vozil skozi kanal in novo morje Cimljanskoje. Obiskal je tudi Stalingrad, mesto, ki je dolgo SO kilometrov. O tem bomo zaradi pomanjkanja prostora pisali prihodnjič. I i OD TEDNA PETEK, 24. oktobra: Korejska ljudska vlada je poslala OZN pismo, v katerem zahteva, naj se tudi njena delegacija udeleži diskusije o korejskem vprašanju; ameriški obrambni minister Poster je izjavil, da so ZDA pripravljene uporabiti atomsko bombo v Koreji; v koncentracijskem taborišču pri Fusanu so Am-eri-kanci ranili 23 korejskih ujetnikov — Zelo močen tajfun je težko prizadel Filipine SOBOTA, 25. oktobra: Ker ji je vlada ZDA zmanjšala vojaško «pomoč», je francoska vlada znižala za 44 milijard frankov vojaški proračun; predsednik republike Auriol je v nekem govoru napadel ameriško vmešavanje v francoske zadeve — Italijansko vrhovno vojaško sodišče je potrdilo obsodbo na dosmrtno ječo vojnega zločinca Kapplerja, ki je izvršil ukaz Kesselringa za pokol v ardeatinskih jamah — Zaradi terorja, ki ga izvajajo Angleži v Keniji, domače prebivalstvo beži v gore in gozdove — Neurje j' prizadelo tudi otok Kuba in potopilo japonsko ladjo. NEDELJA, 26. oktobra: Britanski «Colonial Office» je začel deliti orožje vsem Evropejcem v Keniji za lov na domače prebivalstvo; pleme Kikujujev se pred terorjem umika v gorate predele pokrajine — Na. Poljskem so se vršile volitve za izvolitev novega Sejma. PONEDELJEK, 27. oktobra: Po- NEHVALEŽNI POSEL DEKLEVE Kako se nam je smilil protikomunist Dekleva, ko je po ukazu svojih gospodarjev moral na torkovi seji tržaškega občinskega sveta braniti Titovo politiko v Trstu! Kako ,se je revež potil, ko je moral brati, kar so mu od zgoraj navdihnili, in se obilno smešiti s svojimi oguljenimi argumenti, ki ne veljajo niti papirja, na katerem so napisani! Kako je najbrže preklinjal usodo, ki ga je postavila v občinski svet, da predstavlja svoje skozi in skozi skrahirano gibanje, ki si je naprtilo nalogo, da na vsakem koraku izdaja interese tržaškega prebivalstva in prav posebno .tržaških Slovencev. V resnici si s potom svojega obraza krvavo zasluži namestitev. Ne verjamemo, da ne razume, kako klavrno izpolnjuje svojo odvetniško nalogo, saj je titovstvo v Trstu stalno na zatožni klopi zaradi vseh svojih načrtnih usodnih napak, ki so .tako škodile in še danes škodujejo interesom našega -prebivalstva. Kljub temu pa govori, izpolnjuje ukaze od zgoraj in žanje hladen prezir prav posebno Slovencev, o katerih ima vedno prepolna usta. Priznati pa mu moramo, da Je 92CALC vsaj v neki točki zelo odkritosrčen. V svojem torkovem govoru je večkrat ponovil besede: «...druga dejstva... bi morala zanimati zlasti demokrate, socialiste in komuniste... zato bi moralo biti jasno socialistom, komunistom in iskrenim demokratom... prav tu pozivamo socialistične in komunistične pristaše i.n vse dosledne demokrate...» — Iz tega izhaja, da se on obrača k socialistom, Komunistom in iskrenim (doslednim) demokratom in da se zato ne smatra ne za socialista, ne za komunista in niti ne za iskrenega (doslednega) demokrata. Kaj pa je drugega? Izven socialistov, komunistov in iskrenih (doslednih) demokratov so le nacionalisti, šovinisti in fašisti. Naj si sam izbere naziv, ki mu najboljše prija. Za nas je vseeno. Kljub temu smo mu hvaležni, da je priznal, da ni ne socialist, ne komunist, niti me iskren (dosleden) demokrat. Priznal je, da je protikomunist. To smo pač vedno vedeli. Osebno priznanje pa vendar nekam bolj drži. Dekleva je takole začel govor: «Pravzaprav si zastavljamo vprašanje, čemu služi periodično postavljati to vprašanje pred naš občinski svet istočasno s spletkami, ki se razvijajo na mednarodnem področju... Mi ne bomo predložili resolucije...» — Oh, kako si naiven, dr. Dekleva! On misli, da bi morali ljudje molčati in s prekrižanimi rokami pričakovati, da se mednarodne spletke, katerih pobudniki so An,glo-ameri,kanci (njegovi novi prijatelji) in njegov gospodar Tito, spremenijo v mednarodna dejanja na škodo naših interesov. On protestira proti razpravljanju tega vprašanja, ker noče, da bi prišla do izraza vsa podlost Titove klike, ki hoče uničiti polnopravno mednarodno pogodbo, uresničiti uničenje polnopravne dr- žavne tvorbe, si imperialistično prisvojiti njen del in prepustiti drugi del skupno s 70.000 Slovenci svojemu partnerju. Zato ne predlaga resolucije. Kakšno resolucijo naj pa predlaga? Resolucijo o razkosanju? Resolucijo o izdajstvu 70.000 Slovencev, o priključitvi cone B k Jugoslaviji in cone A k Italiji, o nadaljevanju narodnostnega zatiranja Slovencev? In Dekleva ima še toliko poguma, da protestira «... proti postopnemu vključevanju Trsta v gospodarski, upravni in politični sistem italijanske države» in da zanikuje vsako možnost združitve cone B s cono A. Zakaj ne protestira proti «postopnemu vključevanju come B v gospodarski, upravni in politični sistem jugoslovanske države»? To bi bilo iskreno dejanje. Tako pa vse njegove besede niso nič drugega kot prikrivanje «nesramne robote v korist italijanskega imperializma» s strani titovcev, ne pa s strani «.kom inforni istov», kot nam on očita. Kajti dejstva dokazujejo, da je Tito dejal «Italijani lahko dobe Trst», da je Tito ponudil Trst De Gaspariju, da mu ga .ie izročil v zameno cone B itd. Kdo je pomočnik italijanskega imperializma? Dekleva ali «kominformisti»? gajanja med Francijo in Zah. Nemčijo za Posarje so bila uradno prekinjena; tudi ta dogodek potrjuje, da je prišlo do težke krize v odnosih med Francijo in ZDA — Predsednik madžarske vlade M. Rakosi je prispel v Berlin, kamor ga je povabila vlada NDR — Ameriški novinar Winebetì je izjavil, da je bil Truman član protičrnske in protižidovske teroristične organizacije Ku Klux Klan — V Koreji so ljudske sile obkolile in popolnoma uničile dva ameriška bataljona. TOREK, 28. oktobra: Parlamentarne skupine KPI, PSI in levičarskih samostojnih poslancev so imele skupen sestanek, na katerem so sklenile, da bodo začele brezkompromisno borbo proti de-mokristjanskemu sleparskemu volilnemu zakonu in da bodo v tej borbi mobilizirale najširše ljudske množice — V Kožedu so Amerikanci ubili 1 ujetnika in jih ranili 75: zadnje bombardiranje Pyongyanga je povzročilo ŽOO mrtvih — Na Poljskem ie volilo 95 odst. volivcev, od teh 99 odst. za narodne fronte — An-gleži so v Keniji aretirali drugih 70 predstavnikov domačega prebivalstva. SREDA. 29. oktobra: Korejsko protiletalstvo je sestrelilo 8 ameriških avionov — Japonski liberalec Jošida je sestavil novo 18 člansko vlado — Adenauer jeva vlada je zahtevala od bonnske-ga Reichstaga, naj se odvzame Parlamentarna imuniteta sekretarju KPN Maksu Reimannu in 7 drugim komunističnim poslancem — Newyorèko časopisje je začelo objavljati članke, v katerih vznemirjeno ugotavlja, da so se Odnosi med ZDA in Francijo zaostrili i ČETRTEK, 30. oktobra: Tajništvo CG-IL je sporočilo, da se bo 25. novembra začel v Napoli kongres organizacije — V dvorani Madison Square v New Yorku je bilo veliko volilno zborovanje ameriške progresistične stranke — Angleži so v desetih dneh aretirali v Keniji 3600 črncev — V Cileju je bila sestavljena nova vlada pod predsedstvom 1'banesa — V južnokorejskem parlamentu je bila izglasovana nezaupnica Smg.manurheeju zaradi njegovih denarnih špekulacij — Na seji pol. odbora OZN je tov. Višinski predlagal imenovanje mednarodne komisije, ki naj reši korejsko vprašanje. SAIGON — Vietnamska ljudska vojska je na vsej črti dosegla C mo reko in .se pripravlja na naskok francoskih pozicij južno cd te .reke. Francozi se s strahom sprašujejo, kje bodo ljudske čete udarile ob začetku «druge faze» svoje jesenske ofenzive. V tem času so ljudske čete -napadle in uničile francosko trdnjavo Ben San 20 'km južno od Saigona. KAMPANJA ZA OBNAVLJANJE IZKAZNIC ČLANOV KP STO Komunisti Tržaškega arzenala so prvi napovedali tekmovanje 7. novembra se zaključuje kampanja za nabiranje prispevkov 7. novembra se bo uradno nehala kampanja za širjenje našega tis-ca, pr.čela pa se bo kampanja za obnavljanje članskih izkaznic in za sprejemanje novih članov v Partijo, GeSiO te kampanje se glasi: «Vsi tovariši naj obnove izkaznico' do 21. decembra», t. j do rojstnega dne tov. Stalina. Na podlagi izkušenj iz prejšnjih let bodo tudi letos tovariši tekmovali z obnavljanjem izkaznic in z včlanjevanjem novih tovarišev. Posebno lanske izkušnje so pokazale, da obstajajo povsod možno-sti včlanjevanja novih tovarišev. Tudi volitve so to potrdile. Iste izkušnje .so pokazale tudi, da je žal še marsikje preveč ukoreninjeno sek-taštvo, zlasti pa načelo ozko-grudnosti. To načelo je seveda napačno in škodljivo in ga je treba temeljito odpraviti iz naših vrst. Kampanjo za obnavljanje članskih izkaznic in za pritegnitev novih tovarišev v Partijo bodo uspešno izvedle liste celice in sekcije, ki bodo do 21. decembra ne le obnovile izkaznice stoodstotno, temveč bodo svoje vrste okrepile z novimi, dobrimi tovariši in tovarišicami. Posebno skrb je treba posvetiti mladini. Za pravilno izvedbo dela pa je nujno potreben konkreten načrt, katerega je treba temeljito preučiti in pretehtati na sejah. Samo s konkretnim načrtom bodo celice in sekcije med se- boj lahko (tekmovale. 'Med prvimi so se lotili dela tovariši iz Tržaškega arzenala. Izdelali so že podroben načrt ter sklenili, da bodo do 1. decembra obnovili vse izkaznice. To bodo naredili v počastitev Kongresa komunistične partije Sovjetske zveze, obletnice O.rtobrske revolucije in rojstnega dne tov. Stalina. Gotovi smo, da bo ta počastitev res dostojna. Podobno bodo storile tudi nekatere druge mestne celice, ki so se že .obvezale, da bodo do omenjenega dne 'obnovile članske izkaznice 100%. Večina celic pa razpravlja te dni o tem vprašanju. Gotovi smo, da bomo v prihodnji številki lahko poročali o razveseljivih rezultatih tega razpravljanja ter o konkretnih zaključkih. Kot smo že zgoraj 'omenili, gre kampanja za širjenje našega tiska in za nabiranje prispevkov za njegovo vzdrževanje, proti koncu. Po raznih, predvsem mestnih sekcijah je v teku razpravljanje o dokončni ureditvi in utrditvi mreže razprodajalcev naših časopisov. To razpravljanje je zelo koristno predvsem zato, ker se na njem lahko seznanimo z različnimi načini dela. Cilj, iki smo si ga bili zadali v zvezi z nabiranjem, prispevkov v tiskovni sklad, smo dosegli in celo prekoračili. To je prav gotovo velika zmaga in dokaz moči in navezanosti ljudstva na tisk,, ki dan za dnem, in teden za tednom brani interese delavcev, malih proizvajalcev, obrtnikov in trgovcev, na tisk,, ki se bori za mir in napredek. Slovenci in Italijani mesta in podeželja so se še enkrat v bratskem objemu združili o-krog svojega tiska z zavestjo, da pomeni njegova utrditev velik korak naprej v borbi za demokratične svoboščine, za kruh in mir. Četudi niso vse sekcije dosegle postavljenega cilja —• kar pa lahko storijo do 7. novembra — in če pomislimo na gospodarsko stanje delavcev in na dejstvo, da nabiramo liro za liro, moramo ugotoviti, da je vsota preko dveh milijonov lir velikopomembna. Mi nimamo ne bank, ne milijonarjev, ki bi nas zalagali z denarjem, niti ne vrste «anonimnih trgov cev». Kmet, delavec, mali trgovec in obrtnik, uradnik in pošten intelektualec so naš vir, iz katerega črpamo denar za izdajanje našega tiska. Novo, zelo važno dejstvo je ELIO GIACUMIN (Nadaljevanje na 4. strani) Špijon Gestapa‘Dapčevič obiskal predstojnike v Bonnu UporVojaškega "delovnega bataljona“ v Petrovaradinu - Podčastniki so ubili titovskega oficirja, ki se je zaganjal proti upornikom Jugoslovansko ljudstvo dobro pozna padlo preteklost Peke Dapčeviča. Se pred vojno je bil ta izdajalec rekrutiran od Gestapa, potem pa hkrati služil raznim, imperialističnim obveščevalnim službam. Dapčevič, ki nima nič skupnega z jugoslovanskim delavskim razredom,, se je po titovskem ukazu vtihotapil v komunistično partijo, da bi v njej vodil razdiralno delo. Gestapovci so Da.pčev.iča, kot patentiranega špijona in provokatorja poslali za časa vojne iz Francije preko Nemčije v Jugoslavijo. Za časa narodnoosvobodilne vvjne je bil Dapčevič najbližji pajdaš Tita in Rankoviča in je kot tak izvršil velezločine proti jugoslovanskemu ljudstvu. Sedaj Dapčevič še nadalje poslušno služi svojim imperialističnim gospodarjem iz Wall-Streeta in Citya. Dapčevič je bil tisti, ki je v preteklem letu tik pred sklenitvijo vojaškega pakta med ZDA in Jugoslavijo odkrito izrazil željo titovcev, da bi radi dobili jz ZDA nekoliko atomskih bomb, katere — kot je rekel — «smo v stanju, da jih REKA JANGCEKJANG NE BO VEČ UNIČEVALA KITAJSKEGA POLJA Nova Kitajska pod vodstvom Mao Ce Duna je pričela graditi velikanske jezove ob reki Jangcekjang, ki je vsako leto preplavila velik del kitajske ravnine in povzročila v deželi strašno lakoto Komunist mora jasno razločevati pravilne odnose med svojimi osebnimi interesi in interesi partije. Na podlagi principov marksizma-leninizma morajo biti zasebni interesi podrejeni interesom partije, posebni interesi morajo biti podrejeni splošnim interesom, začasni interesi trajnim interesom in končno interesi nekega naroda interesom vesoljnosti. Komunistična partija }e politična stranka, ki predstavlja proletariat. Izven zanimaja za emancipacijo proletariata, nima partija nobenih posebnih namenov in ciljev. Dokončna emancipacija proletariata je vzporedna emancipaciji vsega človeštva, kajti proletariat ne more doseči popolne emancipacije vse dotlej, dokler ne bodo svobodni delavci vseh dežel in vseh narodnosti, skratka vse človeštvo. Zato mora proletariat vedno podpirati delavce vseh zatiranih narodov in ljudstva, ki se bori za svojo neodvisnost, za izboljšanje svojih življenjskih razmer in za dvig svojega kulturnega in političnega položaja. Clan partije, ki pravilno razločuje svoje zasebne interese, interese partije, sebične in take interese, ki nimajo nič skupnega s partijo, ima temeljne lastnosti za to, da postane res dober komunist. Lastnosti dobrega komunista so naslednje: a) Dober komunist je prežet z dobro, komunistično moralo. Ker ima pravilne razredne pojme zna ljubiti ali sovražiti. On kaže svojo lojalnost napram vsem tovarišem in vsem delavcem, jim pomaga brez vsakih zahtev, je do njih pravičen in jim nikoli ne škoduje zaradi zaščite svojih lastnih interesov; z njimi občuje v duhu zaupanja in razumevanja; pravilno pojmuje vprašanja drugih, gleda na vprašanja tudi iz njihovega vidika ter ima obzir in pozornost do njih; nikoli ne bo storil drugim kaj takega, kar bi ne želel, da bi bilo njemu storjeno. Istočasno dober komunist zna ravnati z najhujšimi sovražniki človeštva na najodločnejši način in zna voditi vztrajno borbo proti sovražniku za zaščito interesov partije, delavskega razreda in emancipacije človeštva. Dober komunist bo prvi prijel za delo in zadnji legel k počitka. Prav tako se dober komunist ne bo zavzemal za to, da bo njegov položaj» boljši od položaja drugih, temveč bo skrbel za to, da bo svoje delo čim bolje izvršil. V težkih trenutkih bo svoje naloge izvrševal pogumno in brez pomislekov, s čimer bo dokazal največji čut odgovornosti. dobro izkoristimo, ker imamo izvanredno ugoden položaj». Pred kratkim se je Dapčevič mudil v Angliji. Načeloval je titoivski vojaški delegaciji, ki je na poziv angleškega generalštaba prišla na manevre angleške armade. Številni sestanki, ki jih je imel Dapčevič ter ostali člani titovske delegacije z načelnikom generalštaba feldmaršalom Sl imo m in drugimi višjimi oficirji angleških oboroženih sil, nedvc-mno potrjujejo da se je Dapčevič mudil v Angliji z namenom, da se sestavijo načrti za uporabo Jugoslavije kot vojaškega oporišča, jugoslovanske armade pa kot topovskega mesa v vojni preti Sovjetski zvezi in deželam ljudske demokracije, ki jo pripravljajo atlantski «strategi». Pr e dn.o je Dapčevič odpotoval v Anglijo, je obiskal Zahodno Nemčijo z namenom, da razširi in okrepi zločinsko sodelovanje med titofašisti ter revanšistično Adenauerjev« kliko. Prisrčni odoošaji, ki sedaj obstajajo medi Titovo kliko in bonnsko marionetno vlado, niso slučajni, saj tako prvi kot drugi služijo istemu gospodarju, in sicer wall-street-skim netilcem, vojne. Ni slučajno niti to, da se je prav Dapčevič izkazal kot najbolj pripraven posebni odposlanec beograjskih oblastnikov v Bonn. Komu neki, če ne njemu, ki je še pred vojno služil Gestapu, je. bilo najudobneje, da vodi razgovore z zahodno-nemškimi militaristi o ustanovitvi sodelovanja med Weh limatili om, ki ga obnavljalo s pomočjo hitlerjevcev, in titovsko armado? Na raznih vojnih objektih, ki jih grade v Jugoslaviji po ukazu ameriških napadalcev, se Titova klika poslužuje tako imenovanih delovnih bataljonov, ki jih -sestavljajo vojaki jugoslovanske armade. «Delovnim bataljonom» zapovedujejo najzvestejši Rankovičevi iak-aji. Življenjski in delovni pogoji v teh bataljonih so strašni. Jugoslovanski vojaki se puntajo zaradi težkih življenjskih in delovnih pogojev in zaradi ■divjaškega ravnanja Ramkcvi-čevih krvnikov. Vojaki vedo, da vsi objeikiti, .ma katere jih gonijo titovci, služijo vojnim pripravam proti sosednim deželam ljudske demokracije in se zaradi tega v mnogih «delovnih bataljonih» nočejo podrejati -titovskim ukazom. Pred kratkim je prišlo v «delovnem bataljonu» v Pe-trovaraždinu do pravega punta. Da bi prisilili spuntane vojake k poslušnosti, so titovci poizkusili uporabiti podoficirje. Vendar pa so pr.i tem doživeli popoln neuspeh. Podoficirji so enoglasno odbili zahtevo sodelovanja pri zadušitvi upora spuntanih vojakov in so titofašističnega -oficirja libili. Iz lista «Za socialistično Jugoslavie» št. 38 - (160). Gradnja novih hiš v krakovski pokrajini Letos je oblast nakazala večjo vsoto denarj.a za gradnjo hiš v krakovski pokrajini. Prebivalstvo te pokrajine bo letos prejelo 72 odst. več stanovanj kot lansko leto. Dan za dnem se izročajo stanovanja novim -stanovalcem v Novi Huti. Graditeljem največjega -objekta šestletnega načrta so samo v prvih petih mesecih t. 1. izročili 3042 stanovanjskih prostorov, t. j. 94 več, kot je bilo predvideno v načrtu. V tem mesecu bodo pripravili še 863 stanovanjskih prostorov. V rudarskem kraju Jaworzno gradijo velike stanovanjske komplekse. V teku tega leta bodo rudarjem Jaworzna izročili 1400 stanovanjskih prostorov. Poleg Nove Hute bodo letos v krakovski pokrajini- izročili stanovalcem 6489 stanovanjskih prostorov. POLJSKO LJUDSTVO SI GRADI NOVO DOMOVINO V nedeljo je poljsko ljudstvo ponovno zaupalo svojo usodo tov. Bjerutu s tem, da je v tako velikem številu glasovalo za njegovo listo 0 DELOVANJU OBČINSKE UPRAVE NA REPENTABRU ZA POPRAVILO CEST 75.000 LIR za prevoz “občinskih mož“ pa 650.000 lir Repentabrski titovci hočejo imeti avto na razpolago - Prebivalci Fernetičev tožijo, da jih občinska uprava zapostavlja Na splošno se malo piše o repentabrski občini. To morda zaradi tega, ker je ta občina tako majhna. Življenje tamkajšnjih prebivalcev je takorekoč vsakdanje. Politično poprišče je zelo malo razgibano, kulturnega udejstvovanja pa sploh ni, vsaj v vsej občini ni niti enega pevskega zbora in niti ene dramske družine. Kot je znano so se v tej občini s pomočjo nesrečne Skupnosti prerinili na oblast titovci. Seveda so se po zmagi na volitvah polastili županstva kar sami, tistim pa, ki so jim pomagali do položaja, so prepustili nekaj mest v občinskem svetu. V opoziciji sta dva svetovalca komunistične skupine in pa en predstavnik neodvisne gospodarske liste. Ker imajo titovci, takorekoč, v svojih rokah platno in škarje, delajo tako kot se jim zljubi. Seje občinskega sveta so zgolj formal-nega značaja. Manjšinski predstavniki v svetu so nezaščiteni. Njihovih predlogov in nasvetov titovci niti malo ne upoštevajo. Po vsej pravici smemo tram, da je bil važen dogodek na polju občinskega življenja razpravlja. UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DfcLA“ GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36. S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI SKUPINA PDE ZAHTEVA zaščito tekstilne industrije Demokristjanska «večina» je ovrgla načrt za gradnjo obalne cesie Tržič - Gradež GORICA — V soboto, 25. t. m. se je vrš.la .seja pokrajinskega sveta, ki je bila za naše gospodarstvo zelo važna. Demo .cršč antiki svetovalci, ki so še pred kratkim obtoževali partizane miru v Gradežu, da sabotirajo načrt za gradnjo obrežne ceste Tržič-Gradež, so dokončno 'odvrgli krinko. Kljub temu, da je demokratična manjšina, posebno pa tov. Paletto in Bergamas z ne-pobiitnimi podatki dokazala potreba tega dela, je demo-kr-ščanska večina, razen svetovalca Trapana iz Tržiča in Zor-zeta iz Gradeža, dokončno odbila ta načrt. Poleg tega vprašanja, ki je živLenjske važnosti za Gradež in vse obmorske kraje naše pokrajine, .so razpravljali tudi o vprašanju doklad za osebje pokrajine. Naši svetovalci so podprli zahtevo Notranje komisije in dosegli, da je bila odobrena doklada v višini 15% plače, dočim je pokr. odbor predlagal le 10%. Veliko zanimanje je vzbudila diskusija resolucije o tekstilni krizi v goriš-ki pokrajini, ki sta jo predložila svetovalca Poletto in Bergamas. Tov. Poletto je v svojem govoru podčrtal, kako je vodstvo predilnic svoj čas odgovorilo na upravičeno zaskrbljenost županov iz Gorice. Rrmk, Gradiške in Krmina, ki so bili pod pritiskom delovnega ljudstva prisiljeni posredovati, s tem, da je povečalo število začasno odpuščenih delavcev. Obsodil je nato nepopustljivost gospodarjev, zaradi katere se vse doslej tri sindikalne organizacije niso mogle sestati z ravnateljstvom, dočim je goriška prefektura, po- zvana d/a skliče stranke, to odbila. Tov. Bergamas je nato zelo učinkovito opisal slab postopek in nadizkioriščanje, ki ga uresničujejo tako v Podgorskih predilnicah ko/t v Renkih, ter ožigosal sistem nameščanja delavcev z omejenimi pogodbami. V diskusijo, v kateri je bilo tudi objašnjeno, da ravnateljstvo tovarne Solvay v Tržiču sledi vzgledu vodstva predilnic in skuša zadnje čase izsiljevati delavce in njihove sindikalne organizacije, sta posegla tudi .socialdemokrat Marini iz Gorice in demokristjan Zorzet, ki .sta obsodila obnašanje vodstva. Na koncu je predsednik pokrajinskega sveta obvestil svetovalce o tem, kaj je sam storil za ublažitev tekstilne krize. Na seji je tov. Poletto tudi objasnil svojo resolucijo o okreptvi in pospeševanju turizma* v naši pokrajini, ki 'bi tudi dalo gotove koristi delovnemu ljudstvu. V TOVARNI SOLVAY bodo skrčili delovni čas Okrog 800 delavcev bo delalo samo po 37 ur na teden TRiZIiC — Notranja komisija tovarne Solvay v Tržiču je poslala številna pisma vsem ust i-novam, strankam in sindikalnim organizacijam, v katerih obvešča o težkem položaju, v katerem se nahaja preko 800 delavcev tovarne. Ravna/teljistvo tovarne je namreč te dni izdalo obvestilo vsem delavcem in nameščencem, v katerem sam ravnatelj sporoča, da se je pred dnevi na dolgih sejah pri upravi v Milanu prepričal o silno težkem stanju podjetja, posebno kar se tiče tovarne v Tržiču. Zato bo treba takoj nadalje znižati delovni urnik na 37 ur tedensko, za uvedbo katerega že preučujejo vse ukrepe tehničnega značaja. Da se tovar- na reši pred popolnim zapreti em, je nadalje potrebno do dna izvesti obširen program znižanja stroškov. Zato bode takoj začeli zniževati število zaposlenih delavcev (s prostovoljnimi izstopi, predčasnimi upokojitvami); vsa posojila se takoj ukinejo; znižajo se na minimum nakupi in splošni stroški. V zaključku izjavlja ravnatelj, da se popolnoma zaveda resnosti stanja in nujnosti ukrepov, ki jih je družba odredila. Enotna akcija Notranje komisije in prizadetih delavcev tovarne Solvay proti tem ukrepom uživa popolno podporo vsega javnega mnenja pokrajine. Rekrntaeija vohunov v zbirni bazi na Jesenicah UDBa izkorišča brezposelne, ki iščejo zaposlitve v Jugoslaviji - Tajni prehod čez mejo pri Rdeči hiši V svojem vohunskem in pro-vokatorskem delovanju se UDBa poslužuje tudi ljudi, ki se zaradi brezposlenosti tajno vtihotapijo v Jugoslavijo v upanju, da bodo tam našli zaposlitev. Številni so primeri tistih, ki jih pri prekoračenju meje zasačijo na kar jih aretirajo, na dolgo zaslišujejo ter odpremijo v takozvano «zbirno bazo za emigrante» na Jesenicah. Tu jih zaposlijo pri raznih težaških delih, za kar jim plačajo približno 1.000 din na teden; obenem jih preučujejo in skušajo od njih dobiti razne informacije. Seveda se večina teh brezposelnih kmalu naveliča takšnega težkega življenja, obžaluje svoj prenagljen korak in se želi vrniti v domovino. To duševno stanje skušajo agenti Udbe izkoristiti v svoj prid s tem, da jih pregovorijo, da vstopijo v njihovo službo kot agenti. Ko je nesrečnik končno pripravljen sprejeti kakršno koli obvezo, le, da se vrne domov, ga odpeljejo na poveljstvo Udbe v Solkanu, kjer je ponovno podvržen raznim zasliševanjem. Razen vseh podatkov iz njegovega življenja, se Udba najbolj zanima, če pozna voditelje Komunistične partije njegove vasi, za informacije o povratnikih iz Jugoslavije itd. Pod ognjem izpraševanj in zastrahovanj se končno človek vda in, ko podpiše svojo obvezo, mu dajo točna navodila, kaj mu je početi, ko se vrne domov: zasledovati voditelje Ko- munistične partije, vtihotapiti se v vrste Partije, razkrajati jo od znotraj ter vse, kar mu uspe zvedeti, sporočiti Udbi. Nato ga tajno prepeljejo čez mejo. Eden od teh tajnih prehodov je v bližini Rdeče hiše v Gorici, ki ga udbovci svetujejo nesrečni žrtvi tudi za primer, če bi se ga odpravijo domov, mu še izročijo vsoto denarja ter naslov v Solkanu, kamor naj bi pošiljal svoje dopise; dogovorijo se kdaj in kako se bo sestal z njihovimi agenti; nekaterim pa odvzamejo osebne listine. Seveda mu Pred odhodom ne pozabijo zagroziti, da bo strogo kaznovan, če ne bo držal besede. Po večini se ti novi agenti Ud. be po povratku smatrajo prosti in ne spoštujejo izsiljenih obvez, za kar jih ponovno izsiljujejo in preganjajo. Nova izvršna komisija CGIL V nedeljo se je vršilo v Gradiški zaključno zasedanje kongresa Delavske zbornice CGIL za Gorico in pokrajino, V novo Izvršno komisijo, so bili izvoljeni ko,t stalni člani naslednji: Bergamas Fulvio, Di Lazzaro Armando, Sgubin Livio, Manfredini Bruno, Fa-bris Marcello, Selič Marija, Marega Bianca, Trevisan Tullio, Parenzan Sergio, Doria Rie ciotti, Damo Onorino, Polliti Erminio, Querinuzzi Guido, Simsig Eligio, Papais Renato, Grassi Pietro, Di Vincenzo Michele in kot namestnika Pon-tin Molveno in Brajda Lidija. Obvestilo federacije K Pi Dne 2. septembra 1952 je titovski «Corriere di Trieste» objavil članek ANGELA COLLEONIJA o krizi industrije sode v Italiji z ozirom na znižanje delovnega urnika na 40 ur tedensko v tovarni Solvay v Tržiču. Dne 16. septembra je tajništvo federacije KPI v Gorici postalo Colleoniju pismo, v katerem so bila izražena njegovim nasprotna mišljenja o vzrokih krize industrije sode in s katerim je bil Colleoni, kot član Partije pozvan, naj javno zavzame stališče proti titovstvu in obsodi kvarno delovanje lista «Corriere di Trieste». V pismu so bile opisane posledice, ki jih je titovstvo povzročilo v delavskem gibanju in demokratičnem življenju našega področja v preteklih letih. Dne 29. septembra 1952 je Colleoni Angelo poslal sekretarju federacije Partije dolgo pismo, v katerem je padel v običajne protikomunistične teme in trdil, da ima titovski protikomunistični in protidelavski režim kot «ekspe-tajno vrnil v Jugoslavijo. Predilo I riment» neko gotovo vrednost. V omenjenem pismu je Colleoni napovedal, da «izstopa iz Partije». Dne 7. oktobra je v Tržiču partijski aktiv tovarne Solvay v prisotnosti tov. Poletta, sekretarja federacije in tov. Franca, sekcij-skega sekretarja vzel v pretres zadevo Angela Colleonija. Aktiv je enoglasno sklenil, naj se Colleoni izključi iz Komunistične Partije Italije kot aktivni sodelavec lista «Corriere di Trieste» in zaradi njegovega odkritega in priznanega filotltovskega stališča. Na aktivu je bilo poudarjeno tudi dejstvo, da je sam «Corriere di Trieste» dne 28. septembra najavil «ostavko» novinarja Colleonija sotrudnika njegove 3. strani, kar potrjuje odnose, ki obstajajo med Colleonijem in tem umazanim listom titovske agenture. Ta ukrep je Federalni komite ratificiral na svoji seji dne 24. oktobra 1952. Tajništvo federacije KPi v Gorici nje o letnem proračunu. Kot je znano, so titovski občinski voditelji repentabrske občine tudi letos skušali izsiliti odobritev proračuna za finančno leto 1952 brez razpravljanja. Temu sta se postavila po robu komunistična svetovalca, ki sta v opoziji v občinskem svetu. Tov. Guštin Veljko je prikazal svetu, da je razpravljanje nujno potrebno. Prav zato pa je nujno potrebno, da proračun še prej sleherni svetovalec dodobra preuči in trezno pretehta vsako posamezno postavko. R predlogom tov. Veljka so se strinjali tudi številni svetovalci ta-koimenovane «večine», kar je ponoven dokaz, da titovsko vodstvo dela na lastno pest in da o svojem delovanju ne poroča niti svojim pristašem. To, kar vodstvo naredi, je namreč po titovski logiki vse prav narejeno. Iz proračuna je razvidno, da bo imela občina v prihodnjem letu 4.695.302 lir rednih in 16.246.291 lir izrednih dohodkov. Ti so torej v primeri z letošnjim letom narasli za 689.700 Ur. Redni izdatki pa bodo znašali 6.941.593 lir, izredni pa 14.000.000 lir. Samo redni izdatki bodo v primeri z letošnjim proračunom večji za 1 milijon 3.222 lir. Prav gotovo spada v najtežje breme v proračunu postavka, ki se nanaša na prevoz župana, odbornikov in občinskih nameščencev. Ta postavka je letos znašala 300.000 lir, za prihodnje leto pa je povišana z a celih 350 tisoč lir. Ta povišek opravičuje občinska uprava s tem, da namerava kupiti osebni avto. Pri tem seveda ne računa na to, da se bodo z novim avtom občinski stroški še povečali. Nihče izmed «gospodarstvenikov» ne pomisli na to, da bi se župan, odborniki in nameščenci lahko posluževali javnih prevoznih sredstev, ki prav gotovo stanejo mnogo manj kot zasebni avtomobili in so — resnici na ljubo — dovolj dostojni tudi za njih. Poleg tega se vsa naselja občine nahajajo oo cestah, koder vozijo redni avtobusi. Ce pa ima kdo voljo vozit; se v zasebnem avtomobilu, naj ga plača le sam. V drugih občinah ni udomačena ta razvada, v miljski občini n; pr., ki je med drugim mnogo večja od repentabrske, saj ima nad 13.000 prebivalcev, je v ta namen določenih tudi 300.000 lir; v dolinski občini, ki je ludi večja, pa samo 45.000 lir! Se se spominjamo velikega prerekanja v občinskem svetu, ki je bilo preteklo Leto zaradi stalne namestitve tretje uradiSke moči. Nimamo namena pogrevati tega vprašanja, pač pa moramo poudariti, da je zaradi tega popolnoma nepotrebno, da se na občini dela tudi ob tizrednih u-rah. V ta namen je določenih zoo tisoč lir. Sicer se ta postavka nahaja pod poglavjem izrednih izdatkov;, vendar pa to nikakor ne opravičuje dejstva. Dejstvo je, da na Repentabru uradniško ose Oje lahko opravi vse delo v normalnem delovnem urniku. To je treba tem bolj podčrtati zato, ker so na 500 občanov nameščene tri uradniške moči! Nasprotno pa določa proračun za prihodnje leto, da se znižajo stroški za popravilo in vzdrževanje občinskih cest in to kljub temu, da so razen par izjem vse z velo slabem stanju. Da o poljskih poteh niti ne govorimo, saj o tem tarnajo celo svetovalci «večine». Torej za prevoz občinskega osebja 300.000 -)- 350.000 Ur, za izredne ure občinskim uradnikom 200.000 lir, za vzdrževanje občinskih cest pa samo 75.000 lir! Trezno presojo o tem sorazmerju prepuščamo bralcem, zlasti repentabrskim občanom samim. Iz dosedanje prakse kaže, da se titovsko vodstvo repentaorske občine premalo briga za občinska vprašanja. Toliko torej o tem vprašanju. Iz dosedanjega delovanja titovske občinske uprave je razvidno, da je tej kaj malo mar za resničen procvit občine. Titovska skupina, ki se je s pomočjo prevarantske povezave s pripadniki drugih skupin polastila izključne oblasti na občini, noče nika-kega sodelovanja drugih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Njeno ravnanje je diktatorsko in odbijajoče. Vsako še tako konkretno priporočilo ovrže s svojim nečednim glasovalnim strojem. Zanjo — in pa seveda tudi za «Rrimorski dnevnik» — so pripombe in priporočila opozicije napačna. Po njih logiki naj bi opozicija ravnala tako samo zato, ker ji je bilo tako ukazano nekje. Da sq pa titovci na napačni poti dovolj zgovorno potrjujejo dejstva sama! M1. D. ZA VSAKOGAR NEKA J.. In pravijo, da ni “letečih krožnikov"... SpitUod to i ga t. sv šk Spo Pon jj 'tedn «mik "I Svoj čas smo poročali v l'1 stu, da so po vsej vasi ce ste silno zanemarjene in ra*' orane. No, kmalu za tem Je občina poskrbela zato, da 56 se ceste zasilno popravil6 Danes se v resnici še nt moremo prav tako potoži*1 Vendar pa bi želeli opo^ riti občino na dejstvo, da zasilno krpanje cest malo sa pomagalo. V kratkem P bo voda ponovno sprala razoraia in bodo spet P°’). dcibne halj hudournikom1 A6, p go cestam. Zato je treba 111 ceste asfaltirati, kjer so lZ' redno strme pa tlakovati, tako bi ostale za dolgo ca5‘ dobre. Asfaltiranje zabte?1 tudi bigi jena! Po vasi namreč mnogo prometa, dviga mnogo prahu; da o 5* tu v deževnem vremenu posebej niti ne govori«10 Celo v manjših krajih 16 n. pr. v Gabrovcu, 'Mal^ Repenu, Briščkih itd. so zadnjem času asfaltirali ?* š,ke ceste in trge, zato bi r morali tudi v Križu, ki ti*1' nad 2.000 prebivalcev. Se?6 da v omenjenih krajih s o}' to poskrbele občinske uPr® ve, ki so se res brigale *! obči napredek občanov, zgo,niški občini je preskrb6 la asfaltiranje cest še Pre-: š.nja občinska uprava vodstvom tov. Pirca. Op. redn.) Ker tržaška obči1* na kaj takega doslej še pomislila, jo vabimo, naj % stori sedaj in naj poster-!'b da 'bo tudi asfaltiranje na6 >ji cest in trgov čim prej «rt 'red sničano. Se vedno so neurejeno točne naprave in greznice P1 'toip, ital Ven begunskem naselju ob gl«''0«aspe cesti, kakor tudi pri no» stanovanjskih hišah ob sti, ki vodi proti postaji. ^ ei d'imo se higije-nskemu ura“ v Trstu, ki je sicer zelo P? 'e ta né en v podobnih primer1 ir, v mestu, da se o tem še 1 Taka je bila cesta postaji v Križu preden nekoliko popravili, Toda, je ne bodo asfaltirali ali Ui (lKa kovali, bo kmalu prav i razdejana. To naj upošte . pri občinska uprava! HQ,0 prepričal in da ni podvzel / ®rd;,i trebnih ukrepov. Gori na\( dena primera sta dokaz, da 1 ne briga za razmere,, ki 'L, t . dajo v tržaški okolici, |ji, 00 smo že neštetokrat podet* f Ponovno ga pozivamo, se prepriča o ‘resničnem n ju. To naj stori * * * čirnP1*' i,tvai tkm V Križu so pred pribij enim mesecem napeljali e*6., triko tudi v hiše «pri K®* ""‘C S tem, je bilo omogočeno 1 kaj živečim družinam, da^ ? končno urede električno peljavio Ceste v omenjti^ predelu vasi pa so še vej(Aa j v temi. Postaviti bi bilo • .* -- ba okrog 5 novih luči. T« rLnaj’ treba čim prej p-skrbeti- * ten Ni i P B ®Ke mi m fi talija D 0ni :| zimski sezoni dostojhe^i vožnjo in večjo garancij0 poti. Psiček Flik na obmejnem bloku pri Škofijak INTERVENCIJA TOVARIŠA FRANCA GOMBAČA NA PETKOVI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA a naše prebivalstvo ni ■izven spoštovanja Mirovne pogodbe druge rešitve in ustanovitve S.T.O. Objavljamo besedilo govora tovariša Franca Gombača, ki ga je imel v petek 23. oktobra t. I. v tržaškem občinskem sveta ob debati glede tržaškega vprašanja. Spoštovanj kolegi! Ponovno je tržaško vprašanje in'redmet razpravljanja in pomnike v tem svetu. Ali lahko 'apravimo zaključek? Prav te loto v o ne. Ni ga napravil ni- 1 sjK Tovariš Franc GOMBAČ ' » j V- De Gasperi, ko je .govoril ^ zaključku razprav o zuna-aS' 'ii politiki njegove vlade in u’f 'red pričetkom velike volilne Arnpanje za politične volitve 0 1 italijanski republiki. P Vendar pa opažamo, da De 'v!l »asperijeva vlada skuša z A 'ekako naglico reševati vpra-cl ‘in j e Trsta, kar opravičuje s c! em, da se položaj vedno bolj a° Postroje in da cona B postaja "J6 prava jugoslovanska po-st' tfajina. V Beogradu pa se jim ! 11 le mudi. Tito ve, da je čas nje-"u naklonjen, zato je izjavil svojem govoru v Toplicah: «Hočemo, da se zadeva pobi. Sodelovati moramo na lju drugih vprašanj. Vprašaje Trsta bomo rešili pozne-». Na tej seji moramo u go tolti stališča, kajti že se govori g™1 drugih razvojih tržaškega SfPrašanja, ki relativno uve-S ^vljajo londonske sklepe, 't-ki italijanski vladni časopis namignil možnost začetka ashingtonskega obdobja», ki *aj Tri sledilo londonskemu rol Nfn De Gasperi je v svojem ’ jl^dnjem govoru v rimski zbor- 0 čl'ki dejal v zvezi z londonskim ''jl):t>orazumom naslednje: jjjt« «Kar velja več neg-o- spora-teVlW, je duh, s katerim so skle-'1 prežeti, duh, ki bo nedvomno omogočil iskreno rešitev 1 / 'toašanja cone A v okviru a Isti časopis pojasnjuje, :rri 5 to ni nič drugega nego raz-e#1 ''titev londonskega .sporazu-(f ''a. Iz tega je razvidno, da se -o iznašajo De Gasperijeve bese- ko govori o rešitvi vpra- é Ei $‘l "j cone A, samo na cono A tem se torej strinja, pa če «i to pomeni žrtvovati cori B Titu. Toda že omenjeni ?sopis je pisal tudi, da cona a|i lahko čaka še petdeset let, j ® da De Gasperi ne sme pod-'isati nobenega dokumenta; 0 y ?"ej kot da 'bi to lahko re-6 j/lo prebivalstvo cone B. . S tem načinom rešitve, če--eV3' s av se smatra, da je «polna jtl uSestij in nevarnosti», se vi večine dejansko strinjate. wi'Jte za rešitev vprašanj cone rg p V duhu londonskih sklepov ‘l/, "fisti sklepi so pripravili te-,jči’ X Bo lahko prišlo do dodali vključitve italijanskih (Mkci-onarjev v upravo Trii3 'J, katPT’)h ctnlišČA ho tisto. ki je bilo določeno v tristranski spomenici, podpisani v Londonu. Ti funkcionarji bodo «imenovani odi conskega poveljnika» (gen, Wintertona), «odgovarjali bodo pred conskim poveljnikom», «conski poveljnik jih bo lahko nadomestil». To je «duh» londonskih sklepov, k-i jih De Gasperi tako čisla. Razumemo, da se funkcionarji, ki so imenovani v tem «duhu», slabe volje predstavljajo. Njihov položaj je položaj sodelavcev ZVU, ki se bodo lahko razlikovali le po uslužnoisti. To je ponižujoč položaj. Približno enak položaju takozvanega prefekta Palu-tana, ki se je, interpeliran zaradi omejitev sindikalnih svoboščin, razčetveril ne za to, da bi kaj napravil, marveč da bi prevedel v italijanščino an-glo-ameriške kolonialistične odredbe, poudarjajoč predvsem svojo skrb za javni red in uporabo policije. Videli smo tudi, kako se je prvič prikazal javnosti, n. pr politični svetovalec prof. De Castro, ki se je baje pojavil na nekem: sprejemu skupno z ljudmi, kot sta Rin-o Alessi, 0-oebni prijatelji Mussolinija, ravnatelj «Piccola» in komentator fašističnega radia in Fulvio Suvich, velik hierarh in bivši fašistični podtajnik za zunanje zadev-e. Mi ne verjamemo, da je za vključitev drugih funkcionarjev v duhu londonskih sklepov potreben drugi 20. marec, kol je pr.ed-očil nekdo v tej dvorani. Cernu naj bi služil? Drugemu tepenju ljudi v Trstu in Italiji, kjer Scelba tudi tokrat ne bi hotel zaostajati za Fodenom, ko-t -se je zgodilo zadnjič? «Hladna aneksija» cone B STO Ne, v resnici drugi 20. marec ni potreben. Žrtev -hi bila ventino cona B, katere prebival stvo, me-dt-em ko pričakuje, kot mu svetujejo, je podvrženo pospešenemu procesu «hladne aneksije», kot pravi De Gasperi. Žrtev bi bila tudi cona A, hi bil sam Trst, kjer se povečuje korupcijski proces, ki ga j,e naznačil župan Bartoli v svojem intervjuju nekemu a-meriškemu listu, intervjuju, k j -o ga demokristjanski listi popolnoma zamolčali. Anglo - amerikanci pa so že jasno povedal, kaj hočej-o. Tokrat je prišlo do neposrednega vmešavanja londonske vlade, do Edenovega potovanja v Jugoslavijo. Pustimo ob strani vse, kar se pravi v ZDA, kjer ne v s ed-ela. v volilne s vrhe in kjer bodisi republikanci bodisi demokrati narav-n-avajo sv-o je volilne obljube po poslušalcih, ki jim stojijo pred očmi. Bistvo je, da se vprašanje Trsta noče rešiti v korist miru, v korist gospodarske obnove Trsta, marveč v korist vojne, za to, da se izpopolni atlantska fronta na balkanskem odseku. Tudi londonski sklepi so se pripravili na zasedanju atlantskega sveta v Lizboni februarja t. L, na katerem je bil prisoten tu dii De Gasperi. On je tedaj na neki tiskovni konferenci dejal, da se je napravil odločilen korak naprej za rešitev tržaškega vprašanja. Rezultati -so se opazili v Londonu. Dejstvo pa je, da je bil e-den izmed najvažnejših sklepov v Lizboni sklep o ustanovitvi balkanskega četverokotnika, katerega sred-išče naj bi bil Tito, kar pa je predpostavljalo rešitev tržaškega vprašanja. Tega ne pravimo mi. Med raznimi drugimi je to odk-rito napisal «Corriere della Sera»: «Cetverokotna organizacija sredozemske obrambe odvisi izključno le od rešitve visečih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo.» Ko se govori o «visečih problemih», gre predvsem za tržaško vprašanje. To je bilo podčrtano ob vseh prilikah bodisi ob potovanju ameriškega ministra vojske, bodisi ob potovanju Ed-ena v Jugoslavijo., admiralov, vojaških misij, po-Trst je v načrtih anglo-ame- | morskih eskader? Zato, da se riških -imperialistov važno področje, je ključna točka, je ilegalno strateško oporišče, kot je večkrat ponovila Sovjetska zveza. Tudi se, da ni res. A v Trstu je smešno zanikati to resnico. Ljudje se lahko na svojih ramenih prepričujejo, da je Trst v resnici vojaško oporišče. Celo lèsti, ki obtožujejo ZSSR, da «špekulira», ko obsoja spremenit-ev Trsta v ilegalno vojaško oporišče, morajo večkrat priznati, da to odgovarja resnici. Italijanski šovinisti za «atlantski» Trst «Giornale di Trieste» je pisal naslednje: «STO je od vseh ključnih položajev zahodnega obrambnega sistema najbolj delikaten in važen; je steber, preko katerega se pomorski odsek sredozemske obrambe spaja s kopnim odsekom obrambe balkanske Evrope. Bo morda malo prijetno ugotoviti, da je v tem trenutku naše mesto pravo vojaško oporišče. Ce pa bomo za trenutek dvignili glavo iz svojih striktno političnih skrbi in se bornio razgledali naokrog s hladno voljo, da se izognemo sencam iin ugotovimo telesa, se bomo kmalu prepričali, da je -stvarnost tista, ki smo jo napis-ali. Ta in noben drugi je bistveni razlog tega, da je v Trstu zavezniška vojaška uprava, ki zaseda mesto, in da je general vrhovna izvršilna oblast...» Tega ni napisala «Unità», marveč «Giornale di Trieste». Vzemimo tudi kot primer trditev lista, ki se tiska v Avstriji p-od ameriško kontrolo, t. j. «Salzburger Nachrichten»; «Italija in Jugoslavija imata skupen interes, d-a poiščeta ureditev tržaškega vprašanja na tak način, da bi anglo-ameriška posadka v Trstu o-stala v mestu za nedoločen čas kot garancija za obe deželi. Med tem pa mednarodni položaj vsiljuje uporabo Trsta kot živčnega središča in vojne luke alpske trdnjave...» So pa tudi dejstva, ki dokazujejo to stvarnost. Zakaj je toliko vojaških manevrov v bližnji Furlaniji in Karniji tudi z udeležbo ameriških čet iz Trsta? Zakaj vai atlantski «strategi» od Ikej-a do Carney-ja, od Montgomeryja do Rid-gwayj-a insipiciraj-o Furlanijo? Ker gre za to, da se ustanovi odsek atlantske fronte in Trst je njegova «ključna točka»! in oskrbovalna luka. Zakaj je toliko vojaških manevrov v Avstriji? Ker gre za to, da se ustanovi takozvano Alpenfe-stung, «alpsko trdnjavo», katere vojna luka je Trst, kot je priznal omenjeni avstrijsko-amerišk-i list. Zakaj je t-olikio-vojaških manevrov v Jugoslaviji, toliko obiskov generalov, ustanovi napadalni odsek na jugo-vzhodu Evrope, v katerem je kot vojaško oporišče vključen tudi Trst. Tega nismo rekli mi. }. Evo vam; kaj je danes Trst. In jutri v primeru vojne? Pomislite vi, ki s e strinjate z -atlantskimi načrti, -kakšna bi bila usoda Treta v primeru vojne. Pomislite, d-a bi bil Trst prva žrtev s.voje značilnosti strateškega oporišča in vojne luke. Vi, ki izjavljate, da ste atlantiča-rj-i do skrajnosti, se dejansko strinjate s tistimi, ki pripravljajo fizičn-o uničenje Trsta. Zato Anglo - amerikanci ho<-čejo barantanje, ki se že uresničuje, delitev cone A -cd cone B, prve kot anglo-ameri-škega vojaškega oporišča, druge pa priključene k Titovi Jugoslaviji. To je rešitev, ki jo v bistvu sprejmete, in o kateri pišete v svojih listih, da bi prepričali bralce, da gre za podobna nujnosti, da -se vprašanje SITO napoti k organski in dokončni rešitvi, zaradi česar bi s e itali jansko-jugoslo vanska napetost morala spremeniti v odnos dobrega sosedstva in postopnega gospodarskega in vojaškega sodelovanja na atlantski podlagi... Ce so zavezniki v resnici prepričani o tem — in- mi nimamo vzroka, da bi o tem dvomili — lahko popolnoma mirno pričakujemo razvoj velike poi-tične akcije, ki je v teku...» Kaj hočete več? Tako je «Giornale di Trieste» — dobro si zapomnite —- pisal o politični akciji, ki se je začela z londonskim sporazumom m ki še vedno traja. In list, ki trdi, da predstavlja interese beguncev, kaj je pisal še pred dvema ted-no-ma? Berite «Arena di Pola»; «Danes se -svobodno govori o nadaljevanju statusa quo in o eventualnih večjih koncesijah v korist Italije v mestu Trstu za,to, da se ustvarijo predpogoji 10. junij 1944.: bombardiranje Trsta — bombe so zadele čistilnico «Aquila». Ako nočemo postati žrtev novih, Hujših bombardiranj, zahtevajmo ustanovitev STO, ki predstavlja korak naprej k pomiritvi v sv etu. zmago. V zvezi s tem je «Messaggero» iz Birna pisal: «'Zgleda, da številni Italijani pozabljajo, da je Mirovna pogodba potrdila izgubo celotnega STO. Zaznamuje se ne nobena težnja prepričati ljudi, da bi bila -rešitev, ki -n-aj zagotovi vrnitev najvažnejšega dela STO s Trstom, poli-bičn-i uspeh in ne poraz». To je pisal list, ki je znan kot poluradno glasilo De Gasperija. Tako pa je postavljal vprašanje vaš «Giornale di Trieste»: «Stvarnega ni kot to: pridobljena zavest s strani zaveznikov, da je treba brez odlašanja nuditi obrambi -osrednjo-južne Evrope bodisi iz -strateškega kot iz zemljepisnega in političnega vidika tisto kom-dan.es še niso bile uresničene, zvezo med en-o in drugo deželo, tiste notranje zveze, ki do danes še nis obil-e uresničene, in t-orej oportunost, ki je zel-o za bodoče razkosanje». Z drugimi -besedami: cono A Anglo-amerik-ancem s kakim drugim italijanskim funkcionarjem, cono B Titu. In vaš ti-sk se niti ne čudi, ko Tito konkretizira te načrte z utrjevanjem priključitve cone B Ameriška sleparija To je vaše 'stališče, gospodje večine. V resolucijah, predloženih za to diskusijo, go. vorite o tristranski noti. Ni treba tratiti veliko besed, da se pove, kakšen je bol njen cilj. V štirih letih, ki so potekla po njen-i ob j av-i, so Amerikanci, Angleži, Francozi zelo ja-sn-o povedali, da je bila vo Ulna poteza, božkanje po licu italijanskih volivc-ev», «papir brez pravne vrednosti» itd., ameriška -sleparija, dia povemo po pravici. Potem, šo ste zgradili toliko laži-juridičnih tolmačenj o tej sleparji, je pred kratkim sam, De Gasperi dejal, da tristranska nota «nima nobene pravn-e vrednosti». Tristranska nota k-ot rešitev? Poslušajte rajši, kaj piše mesečnik predsedstva ministrskega sveta, «Documenti»: «Pojavila -so se nekatera no va dej-stva, ki so spremenila odnos med Italijo in nekaterimi njenimi novimi zavezniki. V prvi vrsti je Jugoslavija v poletju 1-9,48, potem ko je bila obsojena od Komin-forma, zapustila vzhodni blok in se je vedno bolj odkrito usmerila k atlantskemu bloku. Ta novi stvarnost je na več načinov, ki -se v-edno ne morejo na lahek način vrednotiti i.n prav tako ne ugotoviti, vplivala na položaj Italije v zahodni zvezi; lahko pa se reče, da je bila v tem času izjava z dne 20. marca 1948 o Trstu vedno bolj hladno obnovljena, k-ar je težko vznemirilo domoljubna čustva Italijanov. Svečana obljuba o vrnitvi Trsta Italiji ni bila ur.esničen-a in ko nas vprašajo, naj dosežemo neposredni sporazum, z Beogradom,, zahtevajo dejansko od nas, naj napravimo nove žrtve na naši vzhodni meji». Danes je položaj še bolj ja sen. Na mednarodnem polju Se ne govori več o tristranski noti. Ne -sarmo — kot je dejal tov. Togliatti, v italijanskem parlamenu — se ne govori več niti o coni B, marveč le ,-a- usodi cone A. Stališče ZSSR Vi obtožujete ZSSR, kei se ni pridružila tristranski noti. Jasno je, da ZSSR zasleduje premočrtno, brezhibno, mednarodnim obvezno-stim, dosledno politiko, se ne igra -s sleparskimi, volilnimi obljubami in se ne pridružuje manj ali več tristranskim sleparijam. In k-o je kakšen vaš list, da ne bi izgubil na originalnosti, privlekel na dan domnevno pridružitev ZSSR tej noti, ali niso prav največji ameriški in angleški listi takoj pisali, da četudi bi ZSSR napravila tak korak, bi bila Lcm-d-o-n in Washington- za neposredni sporazum med Rimom in Beogradom? Večkrat se je gov-orilo o «etnični liniji». De Gasperi je v 'ital. parlamentu celo -dejal: «Razmejitev na etnični podlagi je bila včeraj, kot je tudi danes, potrebna zato, da se zagotovi go-s-podarsk-a življenjskost in ir go v s-k-o delovanje tržaške luke...» Ali se zavedate, da je taka trditev kletev? Etnična črta je inemo-goča. Predstavljala bi smi-t ne -samo za tržaško- trgovinsko .središče, marveč gospodarsko propast tega ozemlja. Ne Italijani ne Slovenci' se strinjajo z «etnično črto», ki bi šla preko Barkovelj, Sked- Tako gospodarno korakajo po naši zemlji tuj vojaki, ZDA iin Anglija bi hotele, da bi se to stanje nadaljevalo v nedogled. Temu se lahko napravi konec le z ustanovitvijo STO. nja, Opčin itd. V Londonu in Washing-tonu, čeprav «etnična linija» predstavlja propast, sploh ne mislijo nanjo. Tito je jasno dejal, da ne misli prepustiti niti pedi zemlje, in na sprotno zahteva svoje m.eje do Soče. Res je, da se razkosanje ne uresničuje na «etnični» podlagi, marveč na podlagi londonskih -sklepov: vso cono B Titu. In zato vi postavljate vprašanje plebiscita. Tudi to je nemogoča rešitev. Imate najnovejši primer tistega, kar se je zgodilo na kongresu socialdemokratske internacionale. Delegacija PSVG je morala zelo naglo umakniti svoj predlog o plebiscitu in samo zato, ker jo je predložil, se je ubogi Lonza znašel v jami podivjanih levov, v veliki nevarnosti in težavi, o kateri govori v svojih intervjujih. ,'Ne smemo pa pozabiti, da bi se plebiscit, ako bi šlo za to, moral izvršiti na podlagi treh rešitev: Italija, Jugoslavija in STO. Na to bi se vi morali resno zamisliti. Stanje v coni B Dejstvo pa je, da vi sprejemate barantanje v «duhu londonskih sklepov», kot je bilo dokazano. Dejstvo je, da se je položaj otežil in da se otežuje. Priključitev cone B k Jugoslaviji je že izvršena tudi s pravnega stališča po znanih ukrepih polk. Stamatoviča, jugoslovanskega vojaškega poveljnika. Prve dni a’vgusta je 'polk. Stamatovič izdal 9 o-dredb, -s katerimi se bili razširjeni na cono B jugoslovanska kazenska zakonodaja -in drugi zakoni. Druge 3 odredbe so razširile zakone o sodišču, o javn-em tožilstvu itd. Prve dni septembra s-o izdali 20 drugih odredb, ki so dokončale priključitev cone k jugoslovanski državi z razširitvijo zakonov o civilnem zakoniku, o gospodarstvu in o financah. Želel bi več govoriti o res tragičnem položaju, v -katerem se nahaja prebivalstva cone B, a razpolagam z omejenim časom. Be- V IMENU „ZVEZE JUGOSLOVANSKIH DOMOLJUBOV" GOVOR TOV. POPIVODE na 19. kongresu Komparlije S. Z. Objavljamo pozdrav tov. Pera Popivode, predsednika «Zve-ze jugoslovanskih domoljubov za osvoboditev narodov Jugoslavije izpod fašističnega zatiranja klike Tita-Rankoviča in imperialističnega suženjstva» XIX. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze. Dragi tovariši! Dovolite mi izročiti v imenu «Zveze Jugoslovanskih domoljubov za osvoboditev narodov Jugoslavije izpod fašističnega zatiranja klike Tita-Rankoviča in imperialističnega suženjstva» bratske pozdrave in tanki tanki... Povsod jih srečaš, povsod pozvročajo škodo-, povsod strašijo ljudi... Kdo pravi, da Trst ni ilegalno oporišče Angio-amerikancev? izraziti čustva brezmejne ljube-\ nega zatiranja klike Tita-Kran-zni in predanosti voditelju in uči-1 koviča in imperialističnega su- teiju mednarodnega proletariata, zastavonoši miru in sodelovanja med narodi velikemu Stalinu. (Burno, dolgotrajno odobravanje). Dovolite mi prav tako izročiti. najtoplejši pozdrav in izraz globokega spoštovanja in priznanja najbližjim sodelavcem tovariša Stalma in vsem delegatom zgodovinskega XIX. kongresa Komunistične partije Sovjetske zveze. (Odobravanje). Velika vam hvala, dragi sovjetski bratje za to. da se z velike tribune XIX. kongresa partije Lenina in Stalina sliši tudi glas predstavnika jugoslovanskega ljudstva. To je velika čast in pomoč jugoslovanskemu ljudstvu, ki se bori proti fašizmu. (Odobravanje). Jugoslovani zelo aobro vedo. da vi ne izenačujete junaških narodov Jugoslavije s kliko imperialističnih najemnikov, ki se je s pomočjo prevare in nasilja polastila oblasti v Jugoslaviji. (Odobravanje). Po veliki Oktobrski socialistični revoluciji je sovjetsko ljudstvo nudilo Jugoslaviji pomoč v znaku internacionalističnih idei Lenina in Stalina, zaradi česar je delavsko gibanje v Jugoslaviji dobilo resnično revolucionarni značaj. Posebno ogromno pomoč in zaščito so nudili naši deželi Sovjetska zveza, Boljševiška partija in osebno tovariš Stalin v času velike Domovinske vojne. Brez pomoči Sovjetske zveze in tovariša Stalina, katerega veliko ime in zgodovinski govor preko radia 3. julija 1941. sta dvignila jugoslovanske narode v oboroženo vstajo proti fašističnim osvajalcem, naša NOB sploh ne bi obstajala. Mi, jugoslovanski domoljubi, ki se borimo za osvoboditev narodov Jugoslavije izpod fašistič- ženjstva, čutimo najglobljo hvaležnost in priznanje do tovariša Stalina. Zahvaljujoč se tovarišu Stalinu, je bila razkrinkana tolpa izdajalcev in najemnikov imperializma — fašistična klika Ti-ta-Rrankoviča, kar je imelo izreden pomen tako za jugoslovansko ljudstvo kot tudi za Celokupno mednarodno delavsko gibanje. Titovska tolpa krvnikov in mo rilcev je uvedla v deželi zverinsko teroristično diktaturo, neusmiljeno preganja, muči in uničuje najboljše sinove in hčere jugoslovanskega ljudstva. Ječe in koncentracijska taborišča Jugoslavije so prenapolnjene s priporniki. Nad 250.000 ljudi trpi Po titovskih ječah in taboriščih smrti. Današnja Jugoslavija je dežela strahot, dežela ječ, koncentracijskih taborišč, mučenja m vešal. Težko je z besedami izraziti se o teh nesrečah, ki jih danes preživljajo brezpravni, oropani delovni ljudje Jugoslavije, katerim so odvzete vse državljanske in človečanske pravice in k a teri so izpostavljeni najbolj zve. Tinskemu kolonialnemu izkoriščanju. To je razumljivo, saj za hrbtom titovske tolpe stojijo ame-riško-angleški imperialisti, za katere je orodje vojnih provokacij in vzdrževanja neprestanega napetega položaja v teni delu Evrope. S pomočjo svojega lakaja Tita ameriški napadalci izkoriščajo jugoslovanske strateške surovine in vojne baze. Toda delavski razred in delovni ljudje Jugoslavije nočejo biti sužnji ameriških imperialistov. Oni so stopili po poti osvobodilne borbe proti fašističnemu režimu, za vrnitev Jugoslavije v družino dežel demokratičnega, protiimperiallstičnega tabora, ka- edini izhod iz nevzdržnega položaja, v katerem se danes nahaja naša domovina, edino možnost za zagotovitev srečnega razvoja naše dežele. Ustvarja se nova, revolucionarna, resnično komunistična partija Jugoslavije, ki bo častno ščitila interese delavskega razreda in svojega ljudstva ter visoko dvignila zastavo proletarskega internacionalizma. Vse demokratične in napredne sile našega ljudstva se združujejo v «Zvezo jugoslovanskih domoljubov za osvoboditev narodov Jugoslavije izpod fašističnega zatiranja klike Tita-Rankoviča in imperialističnega suženjstva». 'To zveza združuje ne samo komuni ste, zveste marksizmu-leninizmu in načelom proletarskega interna' cionalizma, temveč tudi vse resnične domoljube Jugoslavije, vse napredne elemente dežele, katerim je draga njena čast in nacionalna neodvisnost. (Odobravanje). Naša Zveza, v imenu katere nastopam, si postavlja kot nalogo likvidacijo titovskega fašističnega režima in razbitje okov imperialističnega suženjstva, vzpostavitev ljudsko-demokratične u-reditve v Jugoslaviji, vrnitev Jugoslavije v tabor demokracije in socializma, vzpostavitev prijateljskih vezi med našo deželo, Sovjetsko zveze in deželami ljudske demokracije, borbo za mir in sodelovanje med narodi. (Odobravanje). Mi, jugoslovanski domoljubi, ki se borimo za osvoboditev naše dežele, bomo napravili vse, da izvršimo te plemenite naloge. Sovražnik se bo kmalu prepričal da naši narodi niso navajeni jokati nad zlo usodo in sedeti prekrižanih rok. Mi ne vstajamo prvič v zaščito svojih pravic in svobode. Svobodoljubne tradicije naših narodov so žive! Z vsa- teremu na čelu stoji velika Sov- kim dnem naraščajo revolucionar-jetska zveza. V tem mi vidimo no-osvobodilne sile, ki se zdru- žujejo v Zvezo jugoslovanskih domoljubov. (Odobravanje). Naše notranje sile so neizčrpne. Te sile in bratska pomoč našemu delavskemu razredu in vsemu ljudstvu s strani komunističnih in delavskih partij vseh dežel, od katerih posebno pouda. rjamo zaradi njene očetovske skrbi in pomoči veliko Komuni stično partijo Sovjetske zveze pod vodstvom tovariša Stalina, so zagotovilo naše dokončne vt skorajšnje zmage. (Odobravanje). Tovariši! Delovne ljudi Jugo slavije navdihuje svetli vzgled sovjetskih ljudi, ki so ustvarili pot sebi in vsem nam. Oni ve do, da bodo, ako bodo šli po po ti svojih bratov, prav gotovo zmagali. Vaš zgodovinski kongres bo za naše narode velika vzpod buda in pomoč na tej poti. Radost ob tem zgodovinskem do godku in ponos na vaše velikan-ske uspehe delijo revolucionarji in delovni ljudje Jugoslavije. Naša ljubezen do ZSSR, do partije Lenina in Stalina in tovariša Stalina je brezmejna. Nihče je ne bo mogel nikdar omajati. Mi ljubimo slavno VKRtbj zato, ker je mati vseh revolucionarnih partij delavskega razreda. (Odobravanje). Mi jo ljubimo zato, ker Je zakladnica največje človeške modrosti, junaštva in požrtvovalnosti v imenu interesov delovnih ljudi. Draga nam je in bližnja, ker sta jo ustvarila največja ge' nija človeštva Lenin (n Stalin. (Odobravanje). Ljubimo jo za veliko skrb za naše narode, ljubimo za velika dejanja, ki jih izvršuje za zmago komunizma. (Odobravanje). Naj živi velika, slavna in nepremagljiva partija Lenina In Stalina! Naj večno živi brat Leninu, veliki Stalin, njegovo delo, slava in ime! (Burno, dolgotrajno odobravanje, ki preide v ovacijo. Vsi vstanejo). da postaja vedno večja, brez; poselnost se razširja skupno z zločinskim ropanjem ,s strani oblasti. V zadnjih mesecih -so pr-odali Jugoslaviji kakih dvajset motornih jadrnic od 25 do 50 ton. Položaj italijanskih šol, ki so glavni cilj drastičnega raznarodovanja, je brezupen. Na srednjih šolah odpravljajo razrede zaradi pomanjkanja učnih moči. Otroci, ki ne poznajo niti besede slovenščine, se morajo vpisati v slovenske šole. Aretacije in procesi s-o vsakdanji pojav. Za 7. decembra so napovedan-e takozvane upravne volitve za koprski o-kraj. Organizirali s-o to tragično burko istočasno kot v Sloveniji zato, da bi dokazali, da je koprski okraj -se&tavvni del Slovenije. Prav tako so napravili tudi z bujskim okrajem. Titovski hierarhi so dejali, da «volitve» bodo m-o-rale dokazati, da vse prebivalstvo hoče živeti v sklopu Titove Jugoslavije. Vsi vemo, kaj to pomeni. Dovolj je, da -se -spominjamo zločinskih epizod v času volitev v aprilu 1950, volitev, ki so Jih samo nekateri angleški in ameriški novinarji smatrali kot «demokratične» in pravilne. To so perspektive za prebivalstvo koprščine in vse cone B: nov val terorja. Naše stališče, ki ga iznaša naša predložena resolucija, je jasno. Rekli smo, d-a predočene rešitve niso rešitve. «Etnična črta», plebiscit, tristranska nota prezirajo stvarnost. Tito hoče italijansko-jugoslovanski kon-dominium, ki bi pahnil naše ozemlje v popolno zmešnjavo. Samo titovski agenti pod krinko indipen-dentistov lahko izjavljajo, da je ta nesramna rešitev sprejemljiva. Mi smo za uveljavitev Mirovne pogodbe, za dejansko ustanovitev Svobodnega ozemlja. Mi se borimo in bomo nadaljevali svoj-o borbo za to rešitev. Nismo sami. Z nami je Sovjetska zveza z vso -svojo diplomatsko akcijo, z vso svojo politiko, ki je politika miru in sodelovanja. Ako vas protikomunizem ne bi zaslepljeval, bi lahk-o videli, kako odgovarja resnici to odstavek sovjetske note zahodnim velesilam po londonski konferenci: «Ze jeseni 1951 so se po časopisju pojavile vesti, ki s-o pravile, da so se ZDA, Anglija i.n Francijo -sporazumele: za .razdelitev STO med vazaloma ZDA: Jugoslavijo in Italijo. To bi bilo moralo predstavljati, da tako rečemo, pravno osnovo za nadaljevanje -okupacije s strani ameriških in angleških oboroženih sil in za ovekovečenje obstoječega stanja. V svoji noti od 17. novembra 1951 je sovjetska vlada poudarila ilegalnost načrtovanega razkosanja STO in je predložila rešitev tržaškega vprašanja po določbah Mirovne pogodbe z Italijo. Zaradi tega koraka je spodletel angl-o-ameriški načrt za razkosanje STO. Sedanji -sporazum (londonski) ni nič drugega kot vnaprej preračunan prevarantski manever za dosego istega namena». Mi se tudi s te tribune zahvaljujemo Sovjetski zvezi, ki je s svojo diplomatsko akcijo preprečila barantanje že 1951, mi -se ji zahvaljujemo za -njeno s-talno in vztrajno obrambo -interesov prebivalstva cone A in B, interesov, ki sovpadajo z interesi miru. Boreč se za uveljavitev Mirovne pogodbe, vemo, da -imamo z nami tega mogočnega zaveznika, Sovjetsko zvezo, ki ne bo podpisala avstrijske mirovne pogodbe, če Anglo-ame-rikanci ne bodo častno spoštovali svojega lastnega podpisa pod mirovno pogodbo z Italijo v tistih členih, ki se tičejo STO. Mi vemo, da so z nami narodi ljudske demokracije, ta neizmerna sila v -stalnem razvoju, da so z nami miroljubni narodi. Z nami je najboljši, najbolj zavesten in zrel de! italijanskega ljudstva, ki se bori za mir, svobodo, nacionalno neodvisnost, proti zasužnjit- vi po ameriškem imperializmu. To podporo nam je potrdil voditelj velike KPI. pod zastavo katere se borijo milijoni italijanskih delovnih ljudi in demokratov. So sile miru tiste, ki se borijo z nami za ustanovitev STO. Kaj bi za Trst in cono B pomenila ta rešitev? Danes dejansko že vsi priznavajo, da je Mirovna pogodba edini veljavni pravni dokument. Vsi se nanjo sklicujejo, tudi demokristjanski listi, celo De Gasperi, ko hoče poudariti svoje proteste proti položaju v coni B. V tej intervenciji smo nakazali, kam. vodijo druge rešitve, kam vodi atlantska politika v zvezi s Trstom. Tudi tisti, ki niso bili za uveljavitev Mirovne pogodbe, tudi tisti, ki imajo druge težnje, morajo priznati, da, če bi se ustanovilo STO, bi prišlo do združitve cone A in B, hi se zagotovile prebivalcem obeh con statutarne osnovne demokratične pravice, ki se danes ne spoštujejo tostran in prav posebno onstran Morganove črte. Uveljavitev Mirovne pogodbe bi pomenila napraviti s STO demilitarizirano in nevtralno ozemlje pod garancijo OZN, t. j. vseh velesil; bi pomenilo nuditi prebivalstvu STO možnost samovlade, izvolitve ljudske skupščine, ki bi določala ustavo, izvrševala zakonodajno obl-ast, izvolila vladni svet, dočim bi -sodno oblast izvrševala sodišča, ustanovljena na podlagi statuta STO, ki zagotavlja popolno neodvisnost in svobodo sodnih organov. Z uveljavitvijo Mirovne pogodbe bi -se ustanovila prosta luka, zagotovljena bi bila -trgovska svoboda, ki bi obnovila tradicio nalne trgovske pot-i, razvila našo luko, naše trgovsko in industrijsko delovanje, ki se danes nahaja v krizi, kot že vsi priznavajo. Kaj bi pomenila ustanovitev STO Ustanovitev STO bi bil-o dejanje miru, mednarodne -pomiritve in bi pomenilo ko-nec more, 'ki, danes tež-i nad našim prebivalstvom,, ki ve, ker jih čuti na -svoji koži, kakšne posuedice prinaša s seboj s.pre-menitev Trs,ta v vojaško oporišče, in ve kakšna bi bila usoda ozemlja v primeru vojne, -novega conflikta. Samo za trenutek objektivno primerjajte sedanji položaj v coni A in B in položaj, ki bi se pojavil z uveljavitvijo Mirovne pogodbe. Nihče ne more zan-ikati, da bi prišlo do izboljšana, da bi bili gazoto-vljeni boljši življenjski in delovni pogoji, boljši -pogoji za demokratično borbo. Ta rešitev je po drugi strani edina rešitev, ki -se lahko uresniči, ker n-i najmanjšega dejstva, ki bi zagotovil uresničenje rešitev, ki jih vi postavljate v okvir atlantske politike, p-odrejujoč vse obupani stvari vojnih priprav proti ZSSR in ljudskim demokracijam. Se več. Vaša atlantska politika vas žeme, da se na isti bazi združujete s Titom, ki je atlantičar kot De Ga-speri in ima za ameriške gospodarje večjo vrednost kot De Gasperi. Atlantsk-a politika sili De Gasperija, da odstopa Livorno, Napoli, Furlanijo, Sicilijo in druge italijanske pokrajine kot (Nadaljevanje na 4. strani J t'jpa TAM. REPENTABRSKI OBČINSKI MOŽJE IN AVTO — Od vseh občin na našem malem ozemlju, so nedvomno «najnaprednejši» občinski možje na Repentabru. Na zadnji seji so sklenili, da kupijo avto za prevoz občinskih nameščencev in župana. To je bilo pač za tako «obsežno» občino, kot je Repentabor — ki ima ničmanj kot 300 volivcev! — zelo potrebno. In zakaj neki ga rte bi kupili, ko pa tega ne bodo oni plačali, temveč občani, katerim bodo že na kak način — in na podlagi morebitnega novega zakona, ki ga bo uzakonila rimska vlada — naprtili nove davke. Čudno se nam le zdi, da ga niso še prej nabavili. Znano je namreč, da titovski poglavarji na splošno bolehajo na avtomobilizmu. KONČNO BI BIL CAS, da bi vodstvo podjetja «Autovie Carsiche» postavilo napise na avtobuse v našem jeziku, saj je večina potnikov Slovencev m ker naše ljudstvo hoče, da ostanejo Ricmanje vedno Ricmanje in ne S. Giuseppe, Boršt - Boršt itd... Tako piše «Primorski dnevnik». Mislimo, da bi tega ne bilo treba pisati šele zdaj. Ze zdavnaj bi titovci to lahko povedali lastniku omenj. podjetja. In to tem laže, ker je bilo podjetje baje skovano po navodilih dr. Puca v ulici Ruggero Manna 29. Vsa slovenska javnost je to že zdavnaj zahtevala od lastnika «Autovie Carsiche», toda zaman. On namreč misli, da bo s pomočjo italijanskega napisa laže delal... Sicer pa se nam prav nič ne zdi čudno, da tako malo upošteva zahteve slovenske javnosti, saj se prav gotovo ravna po vzgledu drugega titovskega avtobusnega podjetja, ki vozi v poletnih mesecih v kopališče v Sv. Nikolaj pri Kopru in na katerem se seveda blešči samo italijanski napis «Bagni S. Nicolò». Vzgledi pač vlečejo.... In «šeft je šejt». NOVA ZVEZDA NA TITOVSKEM SVODU — V zadnjem tednu se je pojavila nova titov ska zvezda. Vodilna mesta v brezštevilnih titovskih organizacijah v Trstu in Kopru je namreč prevzel neki Albin Colar, ki je doma nekje iz Komna. Tako je ta mož postal tajnik njihove OF, takoimenovane «Ljudske fronte», član njihovega partijskega komiteja v Kopru In kdo ve če kolikih drugih več ali manj poznanih organizacij. Kaj ta človek išče na STU si ne moremo predstavljati. V kolikor nam je znano nima tu nikakih pravic. Vsa stvar diši po nekaki udbovski inkviziciji. Vsekakor pa bi moralo titovsko časopisje objaviti vsaj nekaj podatkov iz njegove biografije. Javnost zanima vedeti kje je bil ta človek v zadnjih letih in s kakim čednim poslom se je bavil. KRATKA JE BILA NOVINARSKA KARIERA — Branko Babič je kaj malo časa nosit naslov glavnega urednika «Pri-morskega dnevnika». Običajno se novi glavni urednik časopisa najprej predstavi svojim bralcem, ko odide pa se od njih poslovi. Tega pa Branko Babič ni nikoli storil. Reveda on je bil urednik novega tipa. Pred desetimi dnevi je bil odstavljen s svojega mesta. Pretekli torek je bil še podpisan v časopisu, v sredo pa se je ponovno zablestelo osamljeno ime urednika Renka. Nihče ni povedal, kam je odšel Babič. Zato se nar. vsiljuje slutnja, da je morda odšel ponovno na Kozaro, kjer — tako pač pravijo — ga Imajo ljudje v najboljšem spominu že iz časa zadnje vojne. Čudno se nam tudi zdi, da ni še prevzel poslov glavnega urednika kontovelski «ribič» Stoka, ki — vsaj tako pravijo — zelo dobro obvlada... naš dialekt. No, morda smo pa le malo prenagli in se to utegne zgoditi v bližnji bodočnosti, seveda če ne bo tudi njega nadomestil novi prišlec, «pristni Tržačan» Albin Cotar. ZA IZBOLJŠANJE RAZMER NAŠEGA ŠOLSTVA RAZGOVOR DELEGACIJE KP z odgovornim za šolstvo pri VU Postavilo se je vprašanje novih šol in otroških vrtcev v predmestju in v središču mesta - Za stalnost učnih moči - Ali bo prof. Padda mož beseda? V četrtek preteklega tedna je bila pri prof. Faddi, ki je pred kratkim prevzel odgovornost za Prosvetni urad, delegacija, ki so jo sestavljali tov. Stime Bidovec, Laura Weiss, Paolo Sema in Marija Casali (Karleta), zaradi stanja šolstva na našem Ozemlju. Kot prvo točko je delegacija iznesla važnost uvedbe šolske podpore za potrebne dijake in učence. Knjige, ki jih morajo učenci prepogostoma kupovati, ker se vedno tiskajo nove, ter vse ostale šolske potrebščine, kot zvezki, svinčniki, torbe, predpasniki, itd., prevozni stroški' (zlasti za dijake s podeželja), znatno bremene namreč naše revne delavce, kmete, državne in druge uradnike, itd. Večkrat Predstavljajo ti stroški vzrok, zaradi katerega ne morejo učenci nadaljevati šol, četudi so nadarjeni. To pa seveda pripomore k padcu števila slovenskih učencev, predvsem na slovenskih šolah, ki 'zgubljajo zato v pogledu kvalitete. Druga točka, ki jo je iznesel tour. Bidovec, je bilo vprašanje stalnih namestitev učne- ga osebja in organi enega načrta slovenskih šol, katerega rešitev bi pripomogla k izboljšanju njih kvalitete ,in jim obenem zagotovila obstoj. Prof. F adda je priznal, da je slovensko šolstvo v tem pogledu močno zapostavljeno in rekel,, da se bo zanimal za u-godno rešitev omenjenega vprašanja. Obenem je omenil, da bo njegova ,storto: dati prednost kvalificiranim, domačim učnim močem. Vredno je še .posebnega poudarka, da je treba to vprašanje res nujno rešiti, kajti sedanje .stanje v -mnogih ozirih škoduje ne le pri vpisovanju otrok 'v nestalne, slovenske šole, temveč tudi pri njihovem didaktičnovzgojmem namenu. Imamo primer, da kljub temu, da se je novo šolsko leto pričelo že predi .slkoro mesecem dni, nekateri učitelji še nimajo dekreta za službo v tem letu in ne vedo, ali bodo ostali skozi vse leto v šoli, kjer so trenutno nameščeni. Njihova eventualna premestitev bo nedvomno škodovala le učencem, ki. se bodo morali prilagoditi drugemu /načinu podajanja Intervencija tovariša Gombača o vprašanju Tržaškega ozemlja (Nadaljevanje s 3. strani) amer ške baze ali kot ozemlje za vojaške manevre v svrho vojnih priprav. Ta politika do. kazuje, kako se isti De Gašper! more le malo brigati za Trst, ker mu služi le v špe-kiiiaciijske s vrhe. Vi, republikanci govorite o tristranski noti, ampak vaš Pacciardi si želi vključitve Titove v atlantsko vojsko. Vi, so-iialdemokratje govorite o plebiscita ampak vaša internacionala je glavna Titova politična osnova. Vse se odteka v atlantsko politiko. In s to politiko so tnkozvani indipendentisti. Tudi oni hočejo rešiti tržaško vprašanje po atlantsko. Oni so za Tita in ža Anglo-ameri-kance. To dokazuje vsa zbirka «Corriere di Trieste», to dokazujejo voditelj in vsa njihova titovska in istočasno atlantska politika. Dovolj je pogledati, kakšno rešitev predlagajo v svoji resoluciji, ki so jo predložili temu zasedanju občinskega sveta. Ne predlagajo združitve obeh con, kot jo predvideva Mirovna pogodba, ne predlagajo ustanovitve " STO, marveč najslabši kondominium, ki si ga človek more zamisliti: anglo - ameriški - jugoslovanski kondominium, vzporedno upravo, ki bi jo sestavljali obe vojaški upravi, obe zlonosni za prebivalstvo tega ozemlja. Evo, čemu se omejuje njihov resnično nečisti in bastardn; indipendentizem. Zaključujem. Ker pa je bila predložena tudi resolucija «integralnega iredentizma», MSI, želim izjaviti, da, če je stranka, ki ne bi smela govoriti, marveč biti popolnoma tiha po prašanju Trsta, je prav stranka, ki je pobrala in se sklicuje na dediščino .in je sestavljena od istih oseb, ki so prodale Trst in Istro nacistom, ki so odobrile politiko Rainerja, Dolmana in tako tudi njihovega voditelja /Mussolinija, ki je izjavil, da «Trst bi moral biti vključen v tretji Reich». Mi smo kljub vsemu optimisti. Mi nadaljujemo svojo borbo za uveljavitev Mirovne pogodbe, prepričani, da uživamo podporo mednarodnega demokratičnega pokreta, Sovjetske zveze, italijanskega naroda in narodov Jugoslavije, k.i se borijo za osvoboditev izpod fašističnega režima, hlapca ameriškega imperializma. Mi smo gotovi, da nas spremlja solidarnost in podpora vedno š irriti slojev prebivalstva, solidarnost tistih, ki .so v teh težkih letih preživeli težke izkušnje i.n razumeli, da samo rešitev miru in ne rešitev, ki je podrejena nesrečni atlantski politiki, lahko reši njihove probleme, .da le tako bodo prebivalci come A lahko imeli perspektivo miru in dela, in prebivalci cone B bodo lahko o-svobojeni izpod titovskega škornja, ki jih zatira. S predloženo resolucijo mi potrjujemo svoje stališče. Na vsak način pa smo pripravljeni poiskati z vsemi strankami in organizacijami kakršno koli akcijo ne glede na končno rešitev, za katero se zavzemajo, samo da so pripravljene boriti se proti razkosanju, proti barantanju, katerega nevarnost >e ponovno pojavlja in otežuje. snovi: novega učitelja. V drugih primerih tudi učitelj, upoštevajoč, da ine bo vodil razreda do konca leta, se ne .poglobi 'j podajanje snovi in prizadeti učenci praktično izgubljajo čas in ,se bodo morali kasneje bolj potruditi, da bodo pridobili vse zamujeno! Delegacija je iznesla tudi važnost, naj bi otroški vrtci postali občinski, ker bi le tako diobilii o/rganičen načrt ter zagotovilo za obstoj. Dalje je delegacija postavila nujnost otvoritve novih potrebnih šol, v Gabrovcu in Rocolu, otroških vrtcev, kot n. pr. v Rocolu (slovenskega in italijanskega) , v Kol o nji (slovenskega), središču mesta (slovenskega), na Proseku, v Gro-padi - Padričah - kjer desetine otrok čaka na njih otvoritev: gradnje novih šolskih poslopij kjer koli je to. potrebno ter za vse razrede, uvedbo pouka v jutranjih urah, ko so otroci in učitelji najbolj spočiti in razpoloženi. Delegacija je podčrtala tudi nujnost zavarovanja slovenskega nestalnega učiteljstva. Prof. Fadd-a je zagotovil, da se bo v tem mesecu uvedel zakon, ki je že v veljavi v nekaterih mestih v Italiji ter v Trstu za italijanske šolnike, tudi za slovensko šolstvo. Za vsa vprašanja je gospod Fadida pokazal veliko zanimanje. Obljubil je, .da se bo potrudil za rešitev vseh problemov in da bo osebno ugotovil statistično stanje šolstva. Upamo, da bo njegova obljuba držala več, kot besede oni/h oseb, ki so pred njim odgovarjale za naše šolstvo. Proglas ZKM o včlanjevanju Prvi rezultati v VOM in v Lonjerju Mladinci, mladinke! Kampanja za včlanjevanje za leto 1953 se je pričela. Cilj te kampanje je, da se do 21. decembra, t. j. do 73. rojstnega dne tov Stalina, največjega prijatelja mladine vsega sveta obnovijo izkaznice za 100 odst. Upoštevajoč zlasti dejstvo, da bo del mladih komunistov vstopil v Komunistično partijo zato, ker je dopolnil 21. leto starosti, stoji pred nami naloga, da pritegnemo v našo organizacijo nove mladinske sile, zlasti mlajše. Naloga, ki si jo je zadala Zveza komunistične mladine v počastitev rojstnega dne tov. Stalina bo uresničena, ako bo sleherni celični ali sekcljski komite, kakor tudi sleherni poetimi mladi komunist z navdušenjem delal in ako bo za časa kampanje delal v duhu tekmovanja med sekcijo in med poe-dinimi mladinci. V ta namen Izvršni komite ZKM objavlja sledeče: 1. Sekcija, ki bo v največji meri prekoračila odstotek vpisanih članov v letu 1952 bo nagrajen s kolajno gradite-teljev ZKM. 2. Tovariš, ki bo pridobil največ mladincev za ZKM, bo nagrajen s kolojno kradite-Ija ZKM. 3. Sekcije, ki bodo 100 odst. obnovile včlanjevanje v prime- * ri z letom 1952 bodo v znak priznanja nagrajene s primernimi darili. 4. V času tekmovanja bo krožila v organizaciji posebna zastavica, ki si jo bodo najboljše sekcije in celice izmenjavale vsakih 15 dni. 5. Tekmovanje se bo pričelo 7. novembra in bo trajalo do 21. decembra. Na delo z geslom: DO 21. DECEMBRA VSI ž NOVO IZKAZNICO ZKM STO! S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI SOGLASNO SPREJET 11. gospodarici načrt Celokupna predvidena vsota zn ša 80.750.000 lir Od tega je namenjeno 34.200.000 lir za gradnjo šol Ni minilo niti 50 ur od kar /e bil objavljen gornji proglas na aktivu ZKM in že smo prejeli razveseljive vesti o poteku kampanje. Sekcija v VOM je v enem samem dnevu včlanila vse člane in na novo sprejela 7 novih članov v ZKM. Tudi mladinci iz Lonjerja so prišli na sedež ZKM ter sporočili, da so ponovno včlanili vse dosedanje mladince ter povrh spejeli v organizacijo. Tudi v sprejeli v organizacijo. Tudi v Arzenalu so opravili delo že 100 odst. Mladina iz Sv. Križa pa je sporočila, da bo svoje delo izvedla stoodstotno do 7. novembra. Ponedeljkovi seji obč. sveta v: Nabrežini je prisostvovalo 15 svetovalcev. Po odobritvi za-pisnika prejšnje občinske seje, je župan Terčon predlagal, naj bi se razprava posvetila vprašanju odobritve gospodarskega načrta št. 11. V zvezi s tem je naznanil, da se je prejšnji teden vršil sestanek na županstvu, katerega sta se udeležila načelnik uiada za javna dela 'Pri ZVU dr. Caffa-relli in načelnik SELAD Mr. Monici. Na tem sestanku je bilo govora o najvažnejših javnih delih v občini, katera naj bi bila vključena v gospodarski načrt za pr. v o polletje 1953. Zupan je objasnil katere postavke javnih del je treba nujno vključiti v gospodarski načrt, in sicer: 8.000.000 lir za dograditev šale v Nabrežin': 3.200.000 lir za šolo v Se-mpo-laju (občina ima že nakazanih 12.000.000 lir od prejšnjega gospod. načrta); 10.000.000 lir za zgraditev nove šole v Seslja-nu, 'ki bi služila tudi za otroške kolonije, predvideva se da bi gradnja stala 14.000.000 lir, občina ima 4.000.000 lir že odobrenih; 550.000 lir za nabre-žinsko cerkev, kar je občinski Partizanski praznik v Nabrežini V .nedeljo popoldne je 'bil v Nabrežini uspel partizanski praznik. Kljub izredno slabemu vremenu, saj je nepretrgoma deževalo ves popoldne, se je zbralo v dvorani veliko število bivših borcev in drugega občinstva. Da je bil praznik čim lepši so poskrbeli marljivi kriški pevci in godci. Govorili pa so tov Markovič Alojz, dolinski župani Dušan Lovriha, ki je ožigosal zlasti nesramno vlogo titofašistične ‘klike, ki je na inajimesramniejši način izdala vse sadove krvave borbe, ter tov. Jaksetich, bivši partizanski komandant, pa je govoril o borbi za mir, o pridobitvah o-sv.o bodil ne borbe s posebnim ozirom na današnji čas, iko je nujno, da se vsi združimo v borbi za ohranitev miru PRVA JESENSKA SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Zakaj tilovci ne zahtevajo naj VU razveljavi ukaz 183? Provokacija titovskega svetovalca v zvezi s prepovedjo uporabe slovenskega jezika v miljski občini - Razpravljanje o stanovanjski krizi - Doslej je dospelo 270 prošenj za dodelitev stanovanja V sredo večer je bila .prva redna seja jesenskega zasedanja občinskega sveta v Miljah. Po običajnih formalnostih je prevzel besedo svetovalec tov. Berlocchi ter govoril o stanor vanjskem vprašanju. Povedal je, da stoje kljub vsem mogočim ukrep m za ublažitev tega perečega vprašanja pred občinsko u.pravo še težke naloge. Doslej je namreč zaprosilo za dodelitev stanovanja že 270 družin, ki. imajo stalno bivališče v miljskii občini. Poleg teh Pa prosijo za stanovanja še številni begunci iz Istre, kateri imajo tudi pravico do do-stojnejšega bivališča. Zatem pa je predlagal, naj bi se ustanovila posebna komisija, ki naj DOSLEJ SMO NABRALI PREKO DVA MILIJONA ZA TISK Tovarne so se tokrat najboljše odrezale - Milje so prekoračile cilj za 50.000 lir - Dobri rezultati na Proseku - Kontovelu in v Skednju (Nadaljevanje z 2. strani) označevalo letošnjo nabiralno akcijo. To so namreč veliki uspehi, ki smo jih dosegli v tovarnah. To je ponoven dokaz, kako množice delavcev zlasti velikih tovarn vedno bolj zavzemajo avantgardni položaj na vseh področjih našega življenja in naše borbe. Tovarna strojev in ladjedelnica. Sv. Marka sta prvi prekoračili cilje. Prva je realizirala svoj program za 187%, druga pa za 157 od/st. Tudi drugi delavski kompleksi, kot n. pr. pristaniščniki, Arzenal, Aquila in Sv. Rok so se zelo dobro izkazali, posebno še ako upoštevamo prispevke, ki so jih nakazali za sindikalno glasilo «Unità Operaia». Kaj ŠLA JE NA OBISK K SORODNIKOM V CONO B Ondina Elei* je še vedno zaprta v zloglasni koprski ježi Ko je bila prejšnja številka našega lista že v tisku smo izvedeli, da so titovci v coni B pridržali in zaprli Ondino E.er iz Elerjev, ki je šla na obisk k sorodnikom v Marezige. Njeni starši so šele na tretji dan izvedeli, da je hči zaprta v 'koprskih zaporih. Takoj so se pozanimali, da bi izvedeli za vzrok aretacije, toda zaman. Mati je poskušala nesrečnici .poslati nekaj jedil, toda vodstvo, zapora je to odklonilo, ne oziraje se na dejstvo, da je pripornica bolehna in da je povrh tega še v drugem stanju. Kot izgleda, so titovski biriči pred nedavnim, zaprli .tudi očeta in brata njenega zaročenca, ki živita v Marezigah. Sedaj poskušajo nesrečno Ondino obtežiti' s trditvijo, da se je ba-vila s politiko, kar pa ni res in to lahko podpr/ičajo vsi, ki jo poznajo. Zgražanja vredno je tudi zadržanje tukajšnjih oblasti, ki niso doslej še nič ukrenile — vsaj nam ni kaj takega znano — za to, da bi dosegle izpustitev pripornice, ki so jo titovci priprli brez vsakega vzro- ka in v kraju, kjer orna nima pristojnosti. LJUDSKA PROSVETA PRIREDITVE V ELE.RJIH: prejšnjo soboto smo imeli v Prosvetnem domu v Elerjih predavanje o Sovjetski zvezi, o razvoju kulture in go-spodarsko-socialnem dvigu. Zanimivo predavanje, ki je bilo prav dobro obiskano, je bilo podkrepljeno s filmskimi slikami. Da bi se pri članih društva vzbudilo zanimanje za čitanje dobre slovenske knjige, je bila prirejena tudi razstava knjig. Predavatelj tov. Košuta je med drugim, priporočal, naj slovenski starši pošiljajo svoje otorke v slovenske šole, kar je dolžnost slehernega zavednega slovenskega demokrata. PRI TOMAŽIČU: PD «Toma- žič» je priredilo v soboto lep kulturni večer, ki je privabil precejšnje število članov in prijateljev. sodelovala sta dramska skupina iz Podlonjerja in pevski zbor Sv. Ivan-Podlonjer, ki sta pripravila pester spored. Posebno sta ugajala enodejanka «Idealna tašča» in nastop pevskega zbora. Zelo priporočljivo bi bilo pri- rejati še več takih večerov. S pogostejšimi in rednimi kulturnimi večeri bi se nedvomno pritegnilo še več slovenskega občinstva v prostore PD Tomažiča. Zato vabimo naše prosvetne skupine, naj nas obiščejo. PRI CEBULCU: v nedeljo je bila v PD «Cebulcu» pri Magdaleni zanimiva kulturna prireditev, ki so jo priredili pionirji iz Rocola. Poleg šaljivih prizorov m enodejank v slovenščini in italijanščini, so bile še recitacije, baletne točke in nastopi s harmoniko. Posebno sta navdušili mala Nadja v «Plesu lutk» in Oksana Ladič, ki je bila že nagrajena ob natečaju tovarne Sv. Marka za nastop s harmoniko. Navzoče je pozdravila tov. Jelka. V GABROVCU: prav tako je bila v nedeljo lepa kulturna prireditev tudi v Gabrovcu, ki je, kljub slabemu vremenu privabila prav veliko število domačinov. Gostovala sta dramska družina iz Podlonjerja, ki je uprizorila enodejanko «Idealna tašča» in šaljiv prizor «Dve glušci» in pevski oktet s Proseka-Kontovela, ki je zelo navdušil s svojim lepim petjem. Posebno sta ugajali «Le vkup» in «Pesem Stalinu». naj rečemo o miljski sekciji, ki je prekoračila cilj za celih 50.000 lir?! Pohvale vreden je zlasti elan, s katerim so se odlikovali miljski tovariši ob nabiralni akciji. Tudi sekcije Curiel, Sv. Vid, Prosek-Kon-tovel, Barkovlje, Magdalena, Skedenj, Tomažič, Sv. Jakob in Skoljet so se mnògo bolje izkazale kot pa pretekla leta. Delo je bilo bolj plodonosno in učinkovito tam, kjer je bilo pravilno 'organizirano in kjer so bili mobilizirani voditelji skupin. To naj služi za vzgled za bodoče kampanje. Sekoijski organizacijski sekretarji, razen par izjem, so vredni posebne pohvale, za vso požrtvovalnost, ki so jo izkazali v teku kampanje. Kampanja za nabiranje prispevkov v tiskovni sklad ni bila kot taka popolnoma lo čena sama zase. Bila je pred vsem velika politična kampanja, katere namen je približati óimveé demokratov našemu gibanju. V mesecu tiska so bile postavljene nove veze potom razprodajanja našega časopisja. Poleg tega so se ustvarile tudi nove vrste stalnih podpornikov. Zato pa naj sekcije temeljito preuče uspehe kampanje za širjenje in podpiranje našega tiska, preuče naj uspehe in pomanjkljivosti ter nagradijo najboljše tovariše in ceiice za veliko delo-, ki so ga opravili. Zadnji prispevki za tiskovni sklad Ta teden je centralna finančna komisija prejela sledeče prispevke za naš t.isk: Skupina tovarišev z Opčin 430 lir, neki gostilničar z Op.-čin 1.000, celica Tedeschi 600, celica Castagna 250, Delavske zadruge 200, celica Rinaldi 1.860, šentjakobska komunistična mladina 1.463, celica Spacal 600, novinarji 3.150, celica Blazina 1.950, celica Merlak 935, Košuta Slava 200, Pod-1-onjer 3.425, ILVA 350, Dolina 400, Koionkovec 2.250, celica FIego 260, Merlak Ana 10O, Racman Antonija 50, neki gostilničar iz Skednje 200, nabrano na pobudo škedenjske sekcije 1.090, Millo Antonio 1,200, Tuschian in Gašperini 850, Stocchi Ernesto 1.000, Civilian Ugo 1.000, Čreva tin Cecilija 500, in N. N. iz Lazareta 500 lir. Bolniki protestirajo zaradi vojaških vaj preuči to vprašanje. S predlo- va vrsto razlogov, ki so titovce go m se je svet strinjal in imenoval v komisijo štiri člane jn prav toliko namestnikov. Za tem je župan tov. Pacco preč it al osnutek -občinskega pravilnika, 'ki obsega 74 točk. To. .priliko' je izkoristil titovski svetovalec za svojo podlo Provokacijo. Od župana je namreč zahteval, naj .se v no e v pravilnik točka, ki naj bi določala uporabo slovenščine v občinskem svetu. Pri tem je nadebudni titovski aktivist pozabil na ukaz št. 183, ki ga je izdala VU, zaveznica titovcev in mačehovska upraviteljica Tržaškega ozemlja. Prav tako je pozabil Vatovec, da je predsednik cone Palutan sv-ojčas zagrozil z razpustitvijo občinskega sveta, ako ne bo upošteval vseh ukazov VU. Za vse to titovci prav dobro vedo, toda mesto, da bi od «zaveznikov» zahtevali preklic za Slovence poniževalnega u-kaza, narekujejo svojemu aktivistu, naj provocira v milj-skem občinskem svetu. Seveda bi titovska banda rada videla, da bi prišel, v Milje komisar na mesto zakonito izvoljenega občinskega sveta in župana. Pravilnik so soglasno odobrili vsi svetovalci razen že omenjenega titovca. Za tem je občinski svet odobril sklep ožjega odbora, da se kupita od avtobusnega podjetja SAG dva avtobusa s pri-pregami, ki bosta vozila na progi Trst-Campore, katero bo v bodoče. vzdrževalo občinsko Tudi ta teden so imele tukajšnje okupacijske čete svoje «ma- avtobusno podjetje ACNA. V nevre». Medtem, ko so tanki in druga motorizirana vozila uničevala naš borni Kras, so nad mestom krožila raznovrstna letala in spominjala prebivalstvo na težke vojne čase. Posebno tokrat je prišlo do izraza mržnja mešča. nov do nadležne okupacijske voj. ske. Povsod so ljudje godrnjali zaradi pravcatega divjanja. Bolniki v bolnicah in sanatorijih so ogorčeno protestirali. ta nameni je določenih 2,2 mili jo.no v in 500.000 lir. dovedli do tega, da ustanovijo novo športno društvo, ter tako «opravičijo» poraze, ki so jih doživeli z njihovo ZDTV. Nadvse so zanimive ugotovitve člankarja, ki pravi, da dosedanje delovanje, zlasti pa prvomajski nastopi na njihovem igrišču niso rodili zaželenega sadu. Med drugim ugotavlja, da je vsako športno udejstvovanje njihove mladine po prvomajskem nastopu popolnoma zamrlo. Skratka potrjuje to, kar smo mi vedno trdili o njihovih mladih športnikih. Potrjuje tudi, da telovadni nastop ni oil nikaka spontana manifestacija ter da so mladi telovadci morali nastopiti pod pritiskom, saj je znano, da nekateri njihovi inštruktorji poučujejo tudi na šolah, zaradi česar so se učenci bali, da bi v nasprotnem primeru dobili slabo oceno na koncu šolskega leta. Ud mladini iz cone B sploh ne govorimo, Zanimivo pa je dejstvo, da je nadebudni člankar popolnoma prezrl delovanje ljudskega športa na našem Ozemlju, ki je, kot je vsej javnosti znano, zelo aktivno. To nam potrjujejo številne nogometne, kolesarske, in druge tekme, ki se vrstijo nedeljo za nedeljo na raznih krajih v mestu in na deželi. Pač pa poskuša njihov poraz opravičiti s trditvijo, da je športno delovanje brez priznanja od strani mednarodno priznanih športnih organizacij praktično onemogočeno. Navaja tudi, da bi slovenski športniki pod okriljem CONIja naleteli na trajno zapostavljanje. Zato pa nikakor ne moremo razumeti zakaj pa njihova dosedanja organizacija iste zavetja prt o-menjeni italijanski športni orga- čemu novo Športno društvo? nizaciji? Kako to, da so razpu- , stili svoj kolesarski odsek in da V znamenju priprav za usta- ja njihov vodilni «as» prešel v novitev Slovenskega športnega društva, ki ga te dni ustanavljajo titovci v Trstu, je «Primorski dnevnik» dne 12. oktobra priobčil , ključitev k zvezi F. I. P? poseben članek, v katerem našte-1 r q. U. V. I. (CONI)? Prav tako ne moremo razumeti čemu neki prosi njihova skupina košarke za pri- Priznanje težkih porazov «Primorski dnevnik» se je v , vsa njegova politika doživela hud četrtek po dolgem, prečudnem in | poraz. Zato naštevajo vse akcije, previdnem motku vendarle ogla- ki jih je on «vodil». In oba stol- sil in posvetil svojemu bivšemu «glavnemu» nekaj stolpcev svinca. Obvešča nas, da so tržaški titovci v sredo organizirali «poslovilni večer» ob odhodu Babiču, dosedanjega federala v Trstu. Pove nam tudi, da so temu «večeru» prisostvovale «vse vidne osebnosti» titovskega ozvezdja v Trstu. Ni povedal, ali so se komu pojavile solze v očeh in ali je kdo drugi preroško vprašal, kako bo s «poslovilnim večerom», ko bo on odšel «za dalj časa iz Trsta». Ob tej priliki se je zvedelo, da je Babiča odpoklical CK slovenske titofašistične stranke m da bo dobil mesto v njenem okviru. Sramežljivo je «P. dnevnik» zamolčal dejstvo, da je tudi v Trstu Babič izvrševal ukaze tega in zasedal mesto, ki mu ga je ta dodelila. «Pristen Tržačan» s Kraigherjevim «im-primaturom» se je torej izkazal kot funkcionar inozemske države, ki se ne bi smela vmešavati v notranje zadeve STO prav posebno preko svojih plačancev, t. j. petokolonašev. Titovci so v svojih stolpcih, s j pa, ki so ju posvetili temu argumentu, zvenita kot prepozna o-bramba Babičevega delovanja v Trstu. S tema dvema stolpcema ne morejo zanikati dejstva, da je bil Babič poražen na slovenskem polju, kjer mu ni uspelo organizirati «samoslovenske organizacije» in «slovenske skupnosti», na italijanskem polju, kjer ima «ja ali ne 300 Italijanov», kot se je nekoč izrazil Dekleva, na sindikalnem polju, kjer so Bortoloje-vi «razredni sindikati» popolnoma skrahirali in so postali le sindikati titovskih uslužbencev, na prosvetnem polju, kjer so intelektualci postali «nezanesljivi», kot ugotavlja sam Kraigher, na tiskovnem polju, kjer je «Primorski» postal najmanj razširjen list v Trstu itd. Kljub vsem «svečanim» poslovitvam, ki so jih morali organizirati, ker smo jih mi izzvali na to in ker so se sami titovski pristaši spraševali, zakaj jih niso organizirali, ne bodo mogli zanikati, da je bil Babič odpoklican, ker je faliral in da bodo Babiču sledili še drugi številni titovski kaporioni, ki se jim katerimi se poslavljajo od svojega federala, skušali prikazati njegovo delovanje kot uspešno za titovsko gibanje. Najbrže jih je speklo, ker smo ugotovili, da je bil Babič odslovljen, ker je stolčki čudovito majejo. Krajgher ni zadovoljen z njimi. Zato so postavili na Babičevo mesto dva nepomembna človeka kot Laurentija in Štoko; zato so Laurentiju, ki sedaj, uraduje v ul. Garibaldi, postavili kot spremljevalca nekega dobro znanega titovskega funkcionarja, ki diši daleč okrog po UDBI. Titovci ne Babič odpoklican, ker se je v bodo mogli zanikati, da je bil Trstu začel «nov kurz politike», t. j. barantanja. Zato so postavili Italijana na vodstvo fašistične stranke in Kontovelca na vodstvo «OF». Postavili so ju, ker najbrže mislijo, da se bosta bolje prikupila italijanskim oblastem. To so dejstva, vse drugo so čenče. Z Babičem odhaja lažna «slava» titovcev in ostaja vsakdanja stvarnost mršave skupine politično in duševno faliranih ljudi, ki ne bodo mogli nikoli več dvigniti vpliva titovstva med našimi množicami, čeprav se nekdo od «potrjenih papežev» izraža, da je treba počakati kakih «deset let». Lepe perspektive.... Kje boste čez deset let? V ZDA ali na luni? svet že sklenil v zvezi z nakupom cerkvenega zemljišča, na katerem je zgrajeno občinsko športno igrišče; 1.750.000 lir za preureditev starega šolskega poslopja v Sempolaju in 2. milijona' lir za razna popravila občinskih stavb. Za tem se je razvila široka diskusija, v 'katero, je poseglo več svetovalcev. Vsi so se strinjali s predlogi župana, oz. ož. odbora, glede najnujnejših postavk, ki jih je /treba vnesti v gosp. načrt ter postavljali še druge važne predloge in jih utemeljevali. Naš svetovalec Albin Ski* je predlagal, naj se vključijo v' gcsp. načrt poleg že gori navedenih postavk tudi sledeča javna dela: asfaltiranje cest skozi vasi, -Predvsem pa je treba asfaltirati šempolaj-sko cesto, na kateri je precej prometa i/n 'v j.e pcle/tnem ča. su zelo prašna; zgraditev kopališča za Sempolaj, Prečnik, Praprot in Trnovco; izgradnjo avtobusnih postajališč po vseh vaseh, 'kjer je to potrebno, ter napeljavo javnega telefona v Sempolaj. Po dveurni diskusiji j.e bil soglasno sprejet gosp. načrt št. 11, ki ga je občina morala predložiti višjim oblastem v odobritev preteklo sredo. Poleg že navedenih postavk vsebuje gospodarski .načrt še naslednje: Napeljava elektrike proti devinski postaji in k pristanišču, kar bi stalo 2.500.000 lir; napeljava luči v tisti del Sv. Križa, ki spada pod natorežinsko občino 1.500.000; asfaltiranje ceste Viižovlje-Mavhinje 8 milijonov; ureditev kanalizacije v Devinu 2.000.000; asfaltiranje ceste skozi, Sempolaj 3.000.000; oitrteški’ vrtec v Sempolaju 4 milijone; nova šola v Stivanu 9.000.000; kopalnica, in dvorana v Sesljanu 15.000.000; ureditev trga pred postajo v Vi-žov-lj ah 2.000.000; 'kopališče v Sempolaju 1.500.000; ureditev pokopališča v Slivnem 1.500.000 lir 'im še druga manjša javna dela. Celokupna predvidena vsota znaša 80.750.000 li/r. Ker so bila vnešena; v gospodarski načrt najnujnejša in najvažnejša jav/na dela, bi morala ZVU tu upoštevati. Z,ato bi m.orala v celoti odobriti in nakazati .predvideno vsoto denarja ter talko/ omogočiti čim Prejšnji pričetek del, pri katerih bi se lahko zaposlili brezposelni delavci. Pred zaključkom seje je župan javil, da 'bodo oblasti v kratkem nakazale /približno 30 milijonov li,r za popravilo za časa vojne požganih v a,si: Me-djeva/si, Mavhiinj, Cerove!j in Vižovelj. Za teden ---dni---- >BNC Sobota, 1. novembra - Vsi sveli Nedelja, 2 - Spomin mrtvih Ponedeljek, 3. - Just (polna na) Torek, 4. - Karel (Državni prat Sreda, 5. - Caharija Četrtek, 6. - Leonard Petek, 7. - Engelbert ZGODOVINSKI DNEVI 7. 11. 1917 začetek velike OktoW' ske revolucije, ki je postavil* temelje novi socialistični uri’ ditvi nekdanje carske RUSI' je. Ta dan je obenem odi®-čujoči mejnik v zgodovin' \ « . ■borbe delovnih ljudi všeč' I V sveta. 7. 11. 1944 ie bil od titovcev uto0' rjen glavni komandant sl® venskih partizanskih ediO'ytek tov Franc Rožman-Stane. ) r no- JO- Ova TRST II. Val. dol. 306,1 k ega /osti /sret ta o bli 'oru, 'ti ti SOBOTA: 9.30 Mozart: Koncti*1 ‘a v d molu - 10.15 Prokofjev: Al* Čaja xander Nevski - 13. ramel kvin%n=, tet in pevski duet - -6. Leone1' ^ vallo: GLUMAČI, opera v 2 d* 'a.šan; janjih - 19. Pogovor z ženo - 2L Liszt: Koncert za klavir št. 2. “ Pc NEDELJA: 9. Kmetijska oddaj'. \ j, - 11.30 Oddaja za najmlajše - 12.| Od melodije do melodije 13. Gl?5' 8 ba po željah - 16. Koncert ruski”, ki balalajk - 19. Iz filmskega sve'Lu „ - 21.30 Izbrana lirika - 22. GO11 nod: FAUST, 1. in 2. dej. ‘Pači, PONEDELJEK: 9. Sloveni15utkl motivi - 20. Koncert tenorista . nata Kodermaca - 21. Književno5 e me in umetnost - 22. Gounod «Faust*1 isn0 TOREK: 10. Richard Stravisaci Koncert za oboo in orkester ' tjve 13. Glasba po željah - 16. CajKO' ,. ski: Hrestač - 18.15 Koncert P1-, ■ kl nistke Damijane Bratuž 19. Kr> dvo' in ljudje - 20. Koncert tenori?1'». Dušana Pertota - 21. Dramah21' Uto L rana povest. nr;i. SREDA: -8. Zdravniški vede2' 20.30 Sola in vzgoja - 21. y dolo, kalni kvartet - 22. Dvorak: Si® it qž fonila št. 5. .. ČETRTEK: 19. Slovenščina f! 'S - B ST Slovence 21. Radijski oder - i, 1 Domači motivi - 23. Zmerni r' mi. % n PETEK: 13. Glasba po željzK da 18.15 Dvorak: 'Koncert za ii',% k , in orkester - 20.30 Tržaški k1', ' ni ui ACbier - zu.ju i rzat>Ki .. . turni razgledi - 21. Iz angleŠK' '•Usijc koncertnih dvoran. kaja, "V O' 2 jo pr V), Po « OZ Ob dnevu mrtvih spomnimo ^i^ Okrasimo grobove padlih partizanov posebno tistih, ki so darovi . svoja življenja za svobodo, t- 'L,. ‘ partizanov in žrtev nacijašizm«■ . ]ar Zveza partizanov STO in ZVetl "ni V demokratičnih žena vabita 1,1 ko prebivalstvo, naj počasti groboU1 > paz padlih in okrasi njih spomenik' ta .U|J Kdor ne more nesti cvetic na iašlce^ žaško pokopališče, naj jih izr0”! ^ na sedežu omenjenih organizac^ ^ • to na trgu Ponterosso, 6-II. alt ’ , v ulici Valmaura 7. ,a a' 1 * * * 1 do Sekcija KP-STO s SkorkU’ ija, T javlja, da je članici, tovar' šici Štefki Petkovšek, ul. Co^ jj(), 7 merciaie 153 v torek 2L t. p ■ . Petkovi 4. J» Njej in družini izražajo dl4 ^-'Uc sekcije -iskreno sožalje. Prid1'1' Praš-žuje se tudi uredništvo «Del8 ' to ^ ključ Pretekli teden so odprli neko vem letu. Okrog 100 delavcev . tej bo zaradi tega znašlo na novo gostilno v Rocolu. Ob priliki se je tam zbrala sama «boljša gospoda», ki je za «vesel pričetek» navdušeno prepevala «Inno di Roma« in «Giovinezzo». Kako se jim toži po tistih... zanje časih! Toda zaman. Ne Po- zlatiti do se nikoli več povrnili! *** Pretekli teden je policija našla v stanovanju bivšega policista Sergija Abramija v ulici Cadorna 5 dva samokresa in več municije. V petek pa je našla v ulici Marchesati! zavoj, v katerem je bil en ameriški, en nemški, en italijanski in en angleški bajonet. Zanimiva zbirka, kaj? *** V soboto je tržaško kazensko sodišče obsodilo Alfreda Bo-scola, Karla Dobri.ieviča Dinka in Dragotina Staničiča na 2 leti in dva meseca zapora ter na plačilo 1.570.000 lir globe zaradi tihotapljenja mamil. Pomorščaka Bogdana Mesiča pa je obsodilo na plačilo 110.000 lir globe zaradi tihotapljenja srebrnih novcev. *** V petek se je zadušil s plinom 20-letni Fulvio Sonato iz Sv. M. Magdalene sp. št. 1306, Ta usodni korak je naredil zaradi nesrečne ljubezni. *** V torek je 30-letna Ame-lija Ravasini iz škofij popila četrt litra čistega alkohola. Nesrečnica ni hotela pojasniti vzroka, ki io je dovedel do omenjenega dejanja. *** V torek je tržaško sodišče obsodilo 26-letnega Alda Botta-cinija na tri leta zapora, ker je okradel 24-letno Lilijano Pečar. Odnesel ji je vsega skup za 80 tisoč lir vrednosti. To je napravil zaradi nesrečne ljubezni. Ah, ta ljubezen, kam vse privede -zaljubljence, ki se ne znajo obvladati... *** že ves teden se nadaljuje proces proti Petru Sambo, ki je ubil lastnega 73-let starega očeta. Proces spremlja tržaška javnost z veliiko pozornostjo ter se zgraža nad krutostjo očetomorilca, za katerega je javni tožilec zahteval dosmrtno ječo. Obsodba bo izrečena, ko bo naš Ji st že v tisku. Vodstvo titovske tiskarne v ulici Montecchi je odpustilo z dela dva tiskarska delavca iz političnih razlogov. Omenjena delavca sta bila svoj čas izvoljena v to-va-niški/odbor, ki so ga titovski fašisti razpustili. Ponoven dokaz, kako fašistični «razredni sind1-kati» ščitijo delavce! Podle fašistične metode! *** v ponedeljek je bil na sedežu ES sestanek delavcev tiskarne «Adriatica» in «Amorth». Na njem so sklenili, da bodo še nadalje vodili borbo za izplačilo predujma, ki jim po sporazumu pripada. *** Tovarna SATIM v Trstu bo p-enehala obratovati ob no- Taki so torej sadovi tako opeva ameriške pomoči. godila v javnih skladiščih težK nesreča. 19-letnemu Ivanu bobu iz Grljana ie 20 stotov » ža.k premakljivi električni tr_„ V soboto proti večeru se je L . odila v iavnih skladiščih tez • J. sformator zmečkal levo nogo. -nesrečenec bo moral ostati v D niči okrog 2 meseca. V sredo popoldne se je-S ljal s svojo «Vespo» po cesti -, f\hro7Ìu 1 nrxttomhrp VC D T10 L • Obrežju 3. novembre Karlo L oni -7 OnA i n tor nomflhma D f ' 'iji /i Ted n«.: toa i kh i rim 'adat *r n« r da s ža Vr k naš S-v Bti/sk V ‘iv ve 1 Pri '■G v ili. '*Pri f 1 k: ‘Bili