^to XLIV - št. 87 - CENA 25 SLT IEHGLAS Kranj, torek, 5. novembra 1991 MERKUR GLASOVA SVETILA SIJAI HRASTNIK 30°/< Krani Slovenska športna pomlad Naklo, 3. novembra - Letošnja nogometna sezona je dolga, toda kot kaže, se slovenskemu nogometu obetajo boljši časi. Ekipe postajajo vse močnejše in enakovrednejše, Gorenjci pa smo zlasti ponosni na Kaše edine zastopnike v elitni slovenski ligi, nogometaše Živila - Naklo. Ti so se v 16. kolu doma pomerili z odlično ekipo Gorice in kljub vodstvu gostov po prvem delu igre uspeli izboriti pomembno točko v boju za vrh. Izkazali pa so se tudi mladinci v območni ligi, saj po jesenskem delu na lestvici vodijo yse tri gorenjske ekipe. V. Stanovnik, foto: J. Cigler Pričakovanje letošnje ligaške sezone je bilo poleti mučno za številne športne klube, z njimi pa tudi za športnike in športne funkcionarje. Vsi so še spomladi načrtovali postopno razdruževa-nje, kar naj bi pomenilo prehajanje na zahodne in vzhodne lige s končnicami, ki bi odločale o prvakih. Ti pa bi zastopali Jugoslavijo v meddržavnih tekmah. Takšne lige bi kasneje lahko postale republiške, pač skladno s političnim razvojem Jugoslavije. Vojna v Sloveniji in na Hrvaškem je tudi športne tokove obrnila v drugo smer. Slovenske športne zveze so bile prisiljene hitro ukrepati, kajti ligaška sezona se je bližala, klubi pa so negotovo čakali odločitve o svoji usodi, o nastopih v novoustanovljenih ligah. Ustrezne odločitve posameznih športnih zvez bi namreč pomenile ohranjanje kakovostne ravni našega ekipnega športa, napačne pa bi mu lahko za vrsto let onemogočile razvoj in s tem uspešen prodor v svet. Ligaška jesen se je najprej začela v nogometu in močna slovenska liga (preobsežna le po številu sodelujočih ekip) je vrnila ugled slovenskim nogometnim klubom in kar je najpomembneje -gledalci so se spet množično začeli zbirati ob igriščih. Podobno je bilo v košarki, v rokometu, v odbojki, kegljanju, namiznem tenisu... Tudi hokejisti so doživeli preporod v novoustanovljeni alpski ligi in kot kaže bodo konec tedna prvič zaigrali tudi vaterpolisti v alpski ligi in se kasneje (kot izhod v sili) pridružili avstrijskim ligašem. Tako je slovenski ekipni šport po mrzlem poletju le dočakal svojo pomlad. Nekateri, najboljši, so sicer med prejšnjimi republiškimi ligaši premočni in se zato bojijo za svoj napredek, večina pa jih je z novoorganiziranimi ligami zadovoljna. Tudi zato, ker so naenkrat postali "državni" ligaši in vsi spretnejši so, poleg gledalcev, znali v klube privabiti tudi sponzorje. • V. Stanovnik Radovljiške obveznice Že v prodaji dodajati občinske obveznic«. Prodajajo jib v vseh poslovalnicah Ljubljanske banke - Gorenjske banke, v krajevnih uradih v Bohinjski Bistrici in na Bledu ter v stavbi radovljiške občinske ^tfipšcine. Obveznice so nominirane v vrednosti 100, 200, t.000 '» 5.000 nemških mark, imajo devizno klavzulo in se obrestujejo * 12-odstofoo letno obrestno mero« Kapel družbenih stanovanj v ^dovljiški občini bodo imeli pri plačilu z obveznicami 10-od-*totni popust od vrednosti, ki jo bodo plačali z obveznico, olaj- hudo tudi pri davkih, možno pa jib bo uporabiti tudi kot waČilno sredstvo za nekatere druge storitve in dejavnosti. Občina je izdala obveznice v vrednosti deset milijonov Nrk, od tega jih je za dva milijona že odkupila Ljubljanska *»nka - Gorenjska in sicer za posojilo podjetjem Iskra Otoče, Minira, Sukno in Veriga. • C, Z, Mešano podjetje Semperita in Save Janj, 30. oktobra - Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je J|rejel predstavnike avstrijske firme Semperit in kranjske Save, ki se pogovarjali tudi na Gospodarski zbornici Slovenije. Generalni direktor Semperita VVilhelm Schaefer, generalni j'rektor Save Viljem Žener in direktor Save Trade Janez Bohorič y, slovenskega premiera seznanili z avstrijsko firmo Semperit, Mučena v nemški koncem Continental, ki zaposluje 48 tisoč i-di, in ga vprašali, kakšne so razvojne možnosti Slovenije. Go-Jl^fj je predstavil trenutne razmere, ko v Sloveniji ustvarjamo e 'n konkurečne pogoje za vstopanje tujega kapitala, dejal n' da je delegacija Semperita prišla v Ljubljano pravi čas, saj je genija naklonjena tujemu kapitalu, daje mu vse možnosti, z JjH pa bo priplo do hitrejšega gospodarskega oživljanja in naivka. Gostje so pohvalili možnosti Save Kranj in njene tovariš Avtopnevmatika Sava Semperit ter dejali, da jih po poteku Sodbe o spvlaganju zanima nadaljnje poslovno sodelovanje. il Kakor so povedali na pogovorih s predsednikom Gospodaril zbornice Ferijem Horvatom, sta se vodstvi Semperita in Save (govorili, da bodo kmalu ustanovili skupno podjetje, v katerem d0Lme' avstrijski partner večinski delež. Sedanje sodelovanje so Vh° ocen''' m poudarili, da seje proizvodnja Save od leta 1972 danes povečala za trikrat. • M. V. ^dem najtežjih v Cerkljah ^ Petek, 8. novembra, ob 19. uri bo v kinodvorani Zadružnega do-^ v Cerkljah vesela in zabavna prireditev Turističnega društva j 'klje, na kateri bodo nagrajeni pridelovalci sedmih kmečkih pri-^ 'kov. Pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in Mercator ETE y*(nnik se obiskovalcem obeta poldrugo uro zabave in sprostitve. pnice so v predprodaji v pisarni Turističnega društva v Cer- J*h> Lepe nagrade čakajo tudi obiskovalce r*canje žena po operaciji dojk It j Ba Sekcija žena po operaciji dojk spet vabi na redno srečanje, * imajo vsak prvi četrtek v mesecu. Tokrat se dobijo 7. nora ob 16. uri v prostorih KS Radovljica, Gorenjska cesta 27. Objavljena dražba za Elan Kranj, 31. oktobra - Kranjsko sodišče je objavilo javno dražbo za begunjski Elan v stečaju, razpisana je za četrtek, 28. novembra,ob 10. uri na sodišču v Kranju. Izklicna cena je 22,5 milijona mark, v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Na dražbi bodo lahko sodelovale fizične ali pravne osebe, ki bodo do vključno 25. novembra vplačale varščino v višini 2,25 milijona mark v tolarski protivrednosti na dan vplačila varščine. Za razliko med izklicno ceno in položeno varščino pa bodo morali stečajnemu upravitelju predložiti kvalitetno bančno garancijo domače ali tuje banke. Plačila varščine pa so oproščeni upniki Elana, ki bodo dali v zastavo ugotovljeno nepogojno terjatev v višini izklicne cene. Prvi dve dražbi nista uspeli, minili sta v nekaj minutah, veliko bolj nestrpno pričakujemo tretjo, ko naj bi bil Elan v stečaju končno prodan in razjasnjena ugibanja, kdo bo njegov lastnik. • M. V. Cestarski dnevi Bled, 5 novembra - Društvi za ceste Ljubljana in Maribor ter Družba za raziskave v cestni in prometni stroki bodo jutri in v četrtek v Festivalni dvorani na Bledu organizirali Cestarske dneve. Prireditelji so si zastavili nalogo, da s strokovnim srečanjem prispevajo k posodobitvi in razvoju cestne stroke pri nas in k sodelovanju le-te doma in s tujino. V spremnem gradivu k programu in vabilu na srečanje so zapisali, da želijo prireditelji, ki zastopajo interese delavcev v slovenskem cestnem gospodarstvu, aktivno sodelovati pri oblikovanju strategije razvoja slovenske cestne mreže. Na srečanje so med drugim povabili tudi predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, ministra za promet in zveze Marjana Krajnca, strokovne delavce iz Republiške uprave za ceste in strokovnjake drugih področij. V okviru Cestarskih dnevov je za jutri napovedana tudi okrogla miza z ministrom za promet in zveze Marjanom Krajncem na temo Razvoj in ohranitev cestnega omrežja države Slovenije. • A. Ž. Kranj in Ljubljana na konferenci Mediteran za mir Kranjski župan ni smel govoriti Čeprav sta bila Ljubljana in Kranj uradno prijavljena na konferenci evropskih mest v Hospitaletu pri Barceloni, kranjskemu županu niso dovolili prebrati govora, omogočili pa so novinarsko konferenco, ki pa so jo tudi predčasno prekinili. Ljubljana, 4. novembra - Predsednik in tajnik kranjske občine Vitomir Gros in Branko Grims, ljubljanski podžupan Mihael Vengušt in tajnik Zbor- nice obrti in podjetništva Nace Potočnik so na današnji časnikarski konferenci pojasnili dogajanja na VI. konferenci evropskih mest v Barceloni, ki je Gneča za odkup stanovanj Kranj, 4. novembra -19. oktobra je začel veljati stanovanjski zakon, po katerem lahko imetniki stanovanjske pravice zelo ugodno odkupijo družbeno stanovanje. Tudi na Gorenjskem je za odkup veliko zanimanja, vrste pri podjetjih, ki v občinah gospodarijo s stanovanji, so bile že pred novembrskimi prazniki neznansko dolge. Prihodnji lastniki bi namreč radi ujeli za rep še zelo ugodno vrednost točke, 66,60 tolarja, kajti že ta teden bo menda za 10 odstotkov višja. Kakšno je torej razpoloženje do lastninjenja stanovanj na Gorenjskem ? Na sekretariatu za urejanje prostora na Jesenicah, kjer upravljajo s 5660 tamkajšnjimi družbenimi stanovanji, so zaenkrat dobili le 20 vlog za odkup. Pravijo, da se ljudje nemara še niso povsem odločili. Sicer pa z več kot polovico družbenega stanovanjskega fonda v tej občini razpolaga Železarna, ki se sama ukvarja z odkupom svojih stanovanj. Pri Domplanu v Kranju so imeli 31. oktobra vloženih 270 zahtev za odkup stanovanj. Ta organizacija razpolaga z okoli 2500 družbenimi stanovanji, sicer pa je precejšnji delež stanovanj v lasti kranjskih podjetij, ki se bodo glede odprodaje odločila sama. Od 1280 družbenih (občinskih) stanovanj v radovljiški občini jih bodo očitno precej odprodali, saj je z današnjim dnem za odkup vloženih sto vlog. Sicer pa pri Alpdomu čakajo na sklep občinske vlade, ki bo kot lastnik občinskih stanovanj določila politiko glede prodaje. Pri Obrtniku v Škofji Loki, ki gospodarijo z družbenimi stanovanji v občini, so nam povedali, da se bodo lastniki sami ukvarjali s prodajo stanovanj. V občini je blizu 2300 stanovanj, blizu 800 v solidarnostnem fondu, zanimanje za odkup pa obeta, da bo šlo v zasebne roke kakih 30 odstotkov stanovanj. V TRžiču pravijo, da je vloženih 32 vlog za odkup stanovanj, občina pa razpolaga z okoli 500 enotami, saj je del stanovanj iz nekdanjega splošnega ljudskega premoženja že vrnjen nekdanjim lastnikom. Opozorili so nas tudi, da v BPT trenutno kljub zakonu še ne prodajajo stanovanj. Njihove predstavnike smo povprašali po razlogu. BPT je v stečaju, so nam odgovorili, od stečajnega senata in upniškega odbora pa še ni pisnega soglasja, da lahko začno s prodajo, zato je ta za nekaj dni odložena. Načelno pa sta omenjena že prižgala zeleno luč. Kot rečeno, čakajo pisnega soglasja. Sicer pa ima podjetje okoli 600 stanovanj, resno pa se za njihov odkup zanima deset ljudi. Več na 3. strani. • D. Z. Zlebir potekala pod pokroviteljstvom Sveta Evrope. Kot so povedali udeleženci konference, je bilo v Hospitalitetu govora o vsem, samo o miru ne. Slovenci (Hrvatov sploh niso povabili) so dobili vtis, da se Evropa sploh ne zaveda grozote vojne na Hrvaškem in želi na vsak način pokrpati staro stanje, kar je zanjo najugodnejše. Evropa ostaja družba držav, ki skrbi predvsem za svoj interes. Kranjskemu županu niso dovolili prebrati že pripravljenega govora, s katerim je želel povedati, kaj se v Sloveniji in na ozemlju bivše Jugoslavije sploh dogaja. Zaradi bojazni, da bi Slovenci zapustili konferenco, so dovolili organizirati tiskovno konferenco, ki pa so jo prekinili, dovolili pa so nošnjo oznak, da so Slovenci in ne Jugoslovani. Sicer pa so Katalonci zelo naklonjeni Sloveniji, saj je položaj te pokrajine v Španiji enak, kot je bil položaj Slovenije v Jugoslaviji, žal pa so bili organizatorji konference podaljšana roka centralističnega Madrida. Kranjska delegacija se je med potjo domov ustavila tudi v pobratenih mestih La Ciotat in Rivoli. Delegaciji obeh mest utegneta še do konca leta priti v Kranj. • J. Košnjek C ^tl ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Preklet bodi Kanaan! Prekletstvo, ki ga je Noe svoj čas izrekel nad vnukom Kanaanom (1 Mz 9,25), se tega imena drži še danes. V blagoslovu, ki prekletstvu sledi, pa je deželo Kanaan obljubil svojemu najstarejšemu sinu Semu, čigar rod se nadaljuje vse do Abrahama. Po njem se semitski rod razdvoji; izraelska veja se nadaljuje po Izaku, druga, izmaelska, pa po Abrahamovem sinu Izmaelu, katerega je imel z neko egiptovsko deklo in katero je izgnal v puščavo. Izmael velja za očeta arabskih ljudstev. O tem, čigava bodi dežela Kanaan, v Stari zavezi obljubljena Izraelu, se potomci Izaka in Izmaela niso nikoli zedinili. Po drugi svetovni vojni je Zahod odmeril razseljenim in v Evropi skoraj iztrebljenim Židom lastno državo v Palestini. Arabci se s tem niso sprijaznili; med enimi in drugimi so se od takrat razbesnele kar štiri vojne (1948, 1956, 1967, 1973), sicer pa je med njimi neprestano vojno stanje. Izraelce je podpiral Zahod, Arabce Vzhod. L. 1978 so v Camp Davidu Američani (predsednik Carter in tedanji državni sekretar Cyrus Vance, prav tisti, ki zdaj v imenu OZN posreduje v Jugoslaviji) dosegli pomiritev med Izraelci in Egipčani (nobelovca Begin in Sadat). In zdaj, ko je Vzhod oslabel, je Zahod dosegel, da so za pogajalsko mizo sedli še preostali v spopadu udeleženi Arabci iz Sirije, Libanona in Jordanije, se pravi tisti izza prve bojne črte. Kaj pa Palestinci, ki so jih Izraelci pregnali z osvojenih ozemelj in bi radi nazaj v svoj Kanaan ? Na mednarodni politični sceni jih zastopata Jaser Arafat in njegova PLO, toda pogovor z njo Izrael odločno zavrača. Vrh tega je Arafat v zalivski vojni stavil na iraško karto in izgubil še eno igro. Toda James Baker ne bi bil ameriški državni sekretar, če ne bi bil mojster v politiki kot umetnosti kompromisa. Tega je tudi dosegel: v Madridu so Izraelcem nasproti sedli Palestinci, vendar kot člani jordanske delegacije! Pomenljiva je tudi izbira kraja mirovne konference. Madrid leži sredi Iberskega polotoka, ta pa je bil v času, ko so bili Arabci na vrhuncu svoje moči, arabski. Takrat je že kazalo, da bodo osvojili ves krščanski Zahod, če jih v bitki pri Poitiersu (732) ne bi zaustavil udarni Karel Martel. Reconquista, ponovna osvojitev španskih ozemelj je trajala stoletja. Španija je v času arabske vladavine cvetela, še posebno dobro pa se je pod njo godilo Židom, ki so jim Arabci poverili skrb za znanost, finance in trgovino. Ko je bila katoliška vladavina obnovljena, pa so za časa njene največje agresivnosti, v dobi inkvizicije, Žide izgnali iz Španije! Večji del pregnanih Židov se je ponovno zatekel v zavetje mohamedancev, v kraje turškega imperija. Nekaj jih je pribežalo na Balkan, posebno v Srbijo in Bosno. Pa ne, da bi prinesli seme razdora med Srbe in Hrvate, po islamu zedinjene v Bosance? Ne, Židje so tudi med njimi živeli svoje življenje. Očitno pa je, da so Srbi in Hrvati, porojeni iz iste matere Slave, tako, kot so Izraelci in Arabci od istega očeta Abrahama, danes sprti ravno tako ali še bolj kot slednji. Ista kri, isti jezik, isti Bog! In sam Bog ve, kaj bi še morali imeti skupnega, da bi se pomirili. Začetek konference v Madridu je bil slovesen in uspeh je že to, da so sovražne si strani sploh sedle za pogajalsko mizo. Kdaj se bodo za njo kaj pametnega dogovorile, pa je še vprašanje. Če bo pomiritev v Madridu uspela in bo po Afganistanu, Angoli, Nikaragvi, Salvadorju, Južni Afriki in Kambodži dosežen trajnejši mir na Bližnjem vzhodu, potem bo na vrsti balkanski Kanaan, preklet kot še nikoli. • Miha Naglic Slovenski potni listi Kranj, 4. novembra - V preteklem tednu, točneje s ponedeljkom, so na vseh občinah v Sloveniji pristojni organi začeli sprejemati prošnje za slovenske potne liste. V posameznih občinah je število vloženih prošenj različno. Tako je v radovljiški občini za slovenski potni list zaprosilo 66 občanov, v kranjski 115, v jeseniški 47, v škofjeloški 43, v tržiški 8, v kamniški 51 in v domžalski 90. Zanimivo je, da so nam v Kranju mimogrede tudi povedali, kako je s starimi potnimi listi. Te namreč podaljšajo samo izjemoma, medtem ko vam novega v stari obliki sploh več ne izdajo. V Škofji Loki npr. pa lahko ali podaljšate ali pa naročite nov "jugoslovanski" potni list, brez omejitev ali posebnih izjem. • M. P. Agromehanika Hrastje 52 a ® 064/324-033, 324-034 KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za objavo L J_I_I_I_I_I J_I_I_L J_I_L J_I_I_I_I_I_I_l J_I_I Kupon pošljite na: ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku IZGORENJSKI H P ARLAMENTOV S seje tržiške skupščine Rezerve v nepobranih davkih Tržič, 30. oktobra - Zaradi pomanjkanja denarja so okrnjeni vsi programi družbenih dejavnosti v občini, plače negospodarstva zaostajajo za gospodarstvom. Eden od načinov, kako priti do več sredstev, je tudi dosledna izterjava davkov. - V okviru prireditev ob 500-letnici tržiških trških pravic sta že izšla koledar 1992 in plakat za prihodnjo razstavo mineralov in fosilov, pripravljajo pa še vrsto projektov, ki se bodo financirali iz izkupičkov predhodnih projektov. Medtem ko so v razdobju od novembra 1990 do julija 1991 osebni dohodki v gospodarstvu porasli za 25,9 odstotka in v slovenskem gospodarstvu za 41,9 odstotka, so v tržiškem negospodarstvu le za 8,6 odstotka. Nič čudnega, da je potem toliko slabe volje vsepovsod, zlasti v šolstvu. Z renominacijo proračuna za 10,7 odstotka, ki jo je sprejela Republika Slovenija, se bo stanje osebnih dohodkov na tem po- dročju malce izboljšalo, vseeno pa bo še zaostajalo. Prav vsi morajo krčiti programe, tako izobraževanje kot otroško varstvo, kultura, telesna kultura in zdravstvo. Medtem ko drugod sredstva za občinski program zdravstva zbirajo že po stopnji 0,66, jih v Tržiču še vedno po prispevni stopnji 0,53. Prikrajšane so tudi krajevne skupnosti, saj bo odloženih večino programov urejanja cest, mestna obvoznica se bo spet oddaljila. Odborniki, ki se spoznajo na finance, so poudarili, da bi bilo stanje lahko povsem drugačno, če bi se v občini ne obračalo toliko neobdavčenega denarja. Z boljšim in učinkovitejšim delom inšpektorjev bi bila tudi občinska blagajna bolj polna. Tu je najprej treba iskati notranje rezerve. Delno pa so dohodki iz davkov nižji tudi zaradi izplačevanja osebnih dohodkov v bonih, ki ne predstavljajo osnove za odtegnitev davka. Skupščinski odborniki so bili seznanjeni tudi s potekom uresničevanja programa praznovanja 500-letnice tržiških trških pravic. Izšla sta že koledar 1992 in plakat za prihodnjo razstavo mine- ralov in fosilov v Tržiču, kije''1 te dni že predstavljen na rnuflr henski mednarodni tovrstni ra*' stavi, v pripravi pa je še tno^ grafija Tržiča in morda celo kra' ki filmi o tržiških posebnostih 11 TV. Novi znak Tržiča bodo k<" svoj znak prevzela tržiška pOflr tja kot svoj industrijski znak. *s posle okrog izdaj publikacij J prevzela radovljiška Didakf3' prav tako pa soji zaupali trženj* Na sredini seji tržiške skupi*1' ne so odborniki za novo direkjf rico Centra za socialno delo 'r' žič imenovali Doris Erzar, pr°'c' sorico pedagogike iz Kranja, ra zrešili so dosedanjega direktofJ. Radia Tržič in za v.d. imenov^ Milana Krsnika. Komisiji za pf{' imenovanje uličnega sistema 5 podaljšali mandat do konca ril«? data te skupščine, v Odbor za Pfl' pravo 500-letnice Tržiča pa so željo Marjana Slabeta narnef njega imenovali Olgo Zupan, rektorico Zavoda za varstvo n3' ravne in kulturne dediščine Kranju. • D. D. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela ostala na pol poti Tokrat protestni odhod Demosovih poslancev Zbora sta sprejela le osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Potem je del Demosovi)1 poslancev v zboru združenega dela zapustil sejo in zbor je bil nesklepčen, enako pa se je kmalu zatem zgodil0 tudi družbenopolitičnemu zboru. Ljubljana, 30. oktobra - Osnutek zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju je končno le sprejet. Med kopico pripomb, kar je zaradi pomembnosti predlaganega zakona razumljivo, je bila najbistvenejša, ali je razumno ob tolikšni brezposelnosti podaljševati delovno dobo. Osnutek zakona razen tega tudi določa, da se bo do leta 1997 starostna meja za polno pokojnino vsako leto dvigovala za šest mesecev in tudi to je bil vzrok za kopico poslanskih pomislekov. Še posebej v družbenopolitičnem zboru so nekateri poslanci, predvsem iz vrst krščanske demokracije, terjali večjo zaščito družine oziroma mater z več otroki, kar naj bi bil Invalidski in pokojninski zakon Enaka ali daljša delovna doba To je bila osnovna dilema razprave o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Nekaj mnenj. Podaljšana delovna doba naj bo zgolj možnost, o kateri se dogovorita delodajalec in zaposleni; ob sedanji visoki nezaposlenosti ni smotrno podaljševati delovne dobe, razen tega pa bi to udarilo ljudi, ki so tik pred upokojitvijo in so trdo delali, sedaj pa se jim delovna doba še podaljšuje; Slovenija naj uvede nacionalno pokojnino (primer mali kmetje), kar bo preprečevalo naraščanje števila upravičencev so socialne pomoči; matere morajo dobiti posebno varstvo, saj so dvakrat obremenjene; podaljševanje delovne dobe vzdržuje na delovnih mestih manj produktivne in onemogoča zaposlovanje mladih, ki imajo sveže znanje in višje strokovne kvalifikacije; nova zakonodaja naj se uveljavlja šele. ko se bo naraščanje brezposelnosti ustavilo in začelo zniževati. Varstvo okolja po novem Povzročitelj plača Minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek)e poslancem družbenopolitičnega zbora pojasnil glavne značilt*0' sli novega sistema varovanja okolja v Sloveniji. Dejal je, daje osnutek novega zakona poskus integracije področja, kije pri zakonsko zelo razpršeno. Po sprejetju tega zakona pa je treba sprejeti še nekatere zakone, da bo to področje pravno zaokroži no. Ministrstvo se je pri oblikovanju osnutka zgledovalo po Zdt hodonemškem vzoru. Upoštevano je načelo kooperativnostj' prav tako pa je najdeno pravo razmerje med kooperativnostjo & instančnostjo. Pomembno je tudi izhodišče, da plača povzročitev oziroma je odgovorna država, kadar povzročitelj ni znan ozirotrt" je pravno neulovljiv. Osnutek zakona daje posebno pozorno^ preventivi, recikliranju odpadkov (odpadki naj bi se uničevali m le, ko reciklaža ni več možna), okolje jemlje kot naravno dobri' no, pomembnejšo vlogo pa dobiva institut sanacijskega progtO' ma. Novost bo statistika okolja, za to področje pa bomo imeli 0" ministrstvu dva upravna organa: Zavod in Direkcijo, ki sta v oŠ' novi že formirana iz ljudi iz ministrstva. Zakon uvaja tudi W strument javne tožbe oziroma popularne tožbe, ki jo bo lahk° sprožil vsak občan, če bo menil, da gre za kršitev zakona o vafO' vanju okolja oziroma nesprejemljive posege v okolje. Priprave na kongres nove stranke Ljubljana, 3. novembra - Že drugo nedeljo zapored se je v Ljubljani sestal pripravljalni odbor za ustanovni kongres Demokratske stranke Slovenije (DSS), ki jo ustanavljajo iz SDZ odcepljeni "liberalci". Prvotno načrtovani kongres, ki naj bi bil 16. in 17. novembra, so prestavili, dogovorili so se le, da bo do konca leta, saj so se lotili temeljite priprave programa nove stranke (doslej so pripravili kar 19 osnutkov resolucij). Tudi tokrat je bila posebej poudarjena razlika do preostale SDZ - NDS. "Narodnjaki", kot jih imenujejo, naj bi namreč zagovarjali predvsem narod in njegov jezik, medtem ko DSS izhaja iz interesov naroda, ki je ustanovil državo - torej nacije. Drugo temeljno izhodišče za strankino prepoznavnost, je potreba po oblikovanju sredine na slovenskem političnem prizorišču, ki bo omogočala premostitev, za slovensko predvojno preteklost značilne bipolarne ostro anta-gonistične delitve. Dr. Dimitrij Rupel je tudi ugotovil, da postopoma mineva čas velikih zgodb in da bo potrebno nameniti pozornost vsakdanjim interesom ljudi. V novo stranko se po besedah Igorja Bavčarja ljudje množično vključujejo, ne samo iz nekdanje SDZ, pač pa mnogi doslej politično neaktivni, odložitev kongresa pa naj bi omogočala oblikovanje občinskih organizacij. Do nadaljnjega bo DSS sedma stranka Demosa, bodoče koalicijsko povezovanje pa ostaja odprto. • §. Ž. Zasedanje radovljiške skupščine 0 prostorskem urejanju in občinskem prazniku Radovljica, 5. novembra - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo na današnjem zasedanju obravnavali osnutek odloka o komunalnih taksah, predloge za izboljšanje prostorskega urejanja, problematiko parkirišča za tovorna vozila na Lancovem in predlog odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnega zajetja Zad-laščica. Sklepali bodo o tem, kdaj bodo v občini praznovali občinski praznik - tako kot doslej 5. avgusta, ob obletnici ustanovitve Cankarjevega bataljona, ali 11. decembra, ob obletnici Linhartovega rojstva. Odločali bodo tudi o tem, komu podeliti Linhartovo plaketo. Komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja predlaga, da bi jo prejela Anton Kelbl iz Bohinjske Bele in Janez Pristavec iz Radovljice. Čeprav problematika Elana uradno ni na dnevnem redu, pa je slišati, da bo na tokratnem zasedanju beseda tudi o Elanu. • C. Z. razlog za krajšo delovno dobo, je pa tudi nacionalni interes, da imamo več otrok in se lahko Slovenci samo na ta način lahko obdržimo, sicer nas bo vedno manj. Po tej točki dnevnega reda se je v obeh zborih začelo zapletati. Ko je zbor združenega dela začel z obravnavo osnutka zakona o gozdovih (druga dva zbora ga nista uvrstila na dnevni red), je del Demosovih poslancev zapustil sejo zbora združenega dela. Marsikdo je pomislil, da zaradi uvrstitve te točke na dnevni red, kasneje pa so poslanci na časnikarski konferenci pojasnili, da zaradi tega, ker zbor ni uvrstil na dnevni red osnutka dopolnjenega zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki so ga skupaj pripravili delovna skupina zbora združenega dela, predstavniki vlade in dr. Ivan Ribnikar. Tokrat je skupina poslancev vladajoče koalicije ravnala tako kot pred časom poslan- ci opozicije, ki so zapustili s ^ družbenopolitičnega zaradi Pf testa, ker je ta glasoval o osnu' zakona o denacionalizaciji. Zbor združenega dela je bil L ko nesklepčen in je končal za* danje, enako pa se je zgodilo k3 neje v družbenopolitičnem z j, ru, ki je začel razpravljati o p{e^ logu za izdajo zakona o varS'vn. okolja z osnutkom zakona, vC dar je bila seja zbora zaradi n klepčnosti prekinjena. Tako je v, mu zboru iz predvidenega dne^ nega reda ostalo še precej n^ delanih točk: nadaljevanje raf. prave o predlogu zakona 0 s ,,. stvu okolja z osnutkom za'i0i.(r obravnava spremenjenega Z8*^ na o državljanstvu, soglasje . gradnjo kapelice na TriglaV[1. obravnava problematike beg ^ cev ter usklajevanje nekaterin sprejetih zakonov z drugima z roma. # J. Košnjek Pobuda Svetovnega slovenskega kongresa Združenje slovenskih podjetnikov Celje, 3. novembra - V Celju je dva dni zasedal glavni Svetovnega slovenskega kongresa. Seja je bila pomembna tudi i to, ker je junijska vojna preprečila normalno delo na prvem za* danju kongresa v Ljubljani. Na celjski seji glavnega odbora so ^ prihodnje leto sprejeli tri glavne naloge: izdelavo poslovnega ^ nika slovenskih podjetnikov po svetu, organizacijo srečanja s venskih turističnih podjetnikov in organiziranje združenja s _ venskih poslovnih partnerjev, ki bo združevalo slovenske p0"-^ tnike iz vsega sveta. Glavni odbor je sprejel dve resoluciji. V P izražajo podporo slovenski narodnostni skupnosti na Koroškf^ ki je žrtev napadov zaradi simbola knežjega kamna na to'arJ druga resolucija pa terja omogočanje normalnega poslovanja *jj venski letalski družbi Adrii Airways. Resoluciji bodo posredov vladam tistih držav, v katerih živijo Slovenci. % J. K._____* GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI Gl.AS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Val|,p:i^ Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mcncingei ca Žavrl-Ž.lebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Seknc, Mirjana Draksler. Nada - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: MoSe Pijadeja 1, telefon: 211-860, 21 1-835, telefax: 213-163 / Naročnine, . Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7,- 13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih Ona izvoda * Naročnina: trimesečni obračun - naročniki imajo 20°/o popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni iist RS, 7/91 edsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: MarKo pap' :r, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. i Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Šinik / Tisk: Podjetje line, uprava, propaganda, oglasi: Cesta Jt.A 16, telefon: 218-463. telefax: (064) 21*'^l GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Kako do stanovanja Razprodaja, kot je še ni bilo! j^'ova stanovanjska zakonodaja, ki je začela veljati konec oktobra in za prihodnji dve leti ponuja ugoden od-*Up stanovanj imetnikom stanovanjske pravice, je deležna velikega odmeva. Sodeč po dolgih vrstah, ki se te 'Ui vi je jo na stanovanjskih podjetjih, da bi ujeli najugodnejšo vrednost točke za odkup, pa tudi po mnogih vprašanjih, ki ste jih bralci naslovili na naše uredništvo, je zanimanja za odkup veliko. Kaže, da je v neznanski 'raginji in padanju življenjskega standarda mnogim ljudem le uspelo privarčevati dovolj denarja, da si v pro-c^su privatizacije zagotovijo vsaj minimum lastnine - streho nad glavo. Na vprašanja, kako odkupiti stanova-jjjc ali kako drugače urediti svoj bivalni status, smo odgovorili ob pomoči strokovnjakov; odgovarjata JANEZ JftELIH, direktor Domplana v Kranju in tamkajšnji direktor za stanovanjsko področje ERNEST MIKOLE- pč. ^eliko zanimanje za Kup *aJ pri formuli za nakup stanova pomeni korekcijski faktor, zasuje Brane Ravtar iz Kra- Korekcijski faktor poldni različen vpliv elementov, *°t so npr. vhodna vrata, kovnica, WC, na ceno kvadratka metra. Metri so enako ^edni v vsakem stanovanju, ^da s korekcijskim faktorjem ?* podražijo v garsonjeri, v več-krn, denimo, 4-sobnem stano-anju pa se pocenijo. Povpreč- predstavlja 2-sobno stanovale, kjer je korekcijski faktor 1. lcer pa ponovimo že objavlje-?° lestvico korekcijskih faktor-tv, ki pomaga pri izračunu odapne cene stanovanja, farsonjera ali soba 1.057 ttlosobno stanovanje 1.024 '"osobno s kabinetom 1.006 Jposobno stanovanje 1.000 ^osobno s kabinetom 0.981 lr|sobno stanovanje 0.966 Osobno s kabinetom 0.955 trisobno ali več 0.950 pomeni 40 - odstotna vred-*°w ob takojšnjem nakupu staranja? Ali od sto ali od 70 od-lotkov glede na enoten popust 30 "ktotkov? Od 100 odstotkov, minus la-ilna udeležba, minus vlaganja. ,y-odstotni popust imajo vsi, odkupujejo stanovanje, do-'*tni popust pa je še na hitrost vplačevanja. Za vsako leto hi-Jejšega odplačevanja, ima bo-^°či lastnik do 1,5 odstotka pojeta, kar za skupnih 20 let ^aša še 30 odstotkov. To je semnja vrednost kapitala, ki je Pn odkupu priznana namesto bedita. Pfl se dokazujejo vlaganja? Vlaganja se dokazujejo na ^estu samem, saj je treba preseliti, ali gre za vlaganja, ki so J2ana na točkovanje in na so-Xasje lastnika (upravljalca). . e namreč tega soglasja ni, po-'ti vlaganja praviloma niso Pn-znana. fiksna je vrednost točke glede 7° starost stanovanja, nadstropje * Podobno? v 2e ob točkovanju so upošte-4?ne odbitne, oz. znižane točke * ede na starost objekta. Ostali L^oitki pa se nanašajo samo na ..etno ali podpritlično stanova-5jJe' pritlično ali podstrešno, vi-^ prostorov, nepraktičnost, plodnost. Nekateri najbrž /'^akujejo, da bodo na starost ^°oili še dodatne odbitne toč-j'1 vendar je to v točkovanju j Zajeto. Tudi stanarina je bila ^■"adi starosti nižja. Če bi, de- ^o. danes šli primerjat vred-je ^ tega stanovanja z novim, rj i rezpredmetno, ker je zakon l knjižno vrednost in toč-|Q Vr>i sistem. Tu je vzeto meri-v *ot osnova za prodajo, no-Po«° ^ru8° merilo ne pride v H0 tev kot naslednji: vrednote-Vj stanovanje, število točk (po .slovensko predpisanem j^fazcu VS-2) in vrednost toč- Ocik^tarost Pa se uP°^teva P" ^b'tnih točkah po dekadah. j/l57,'n '2 Kranja sprašuje: 36 let imam, star sem 56 let, sta-^tem pa pri mami, ki je imetni-He st hitrosti 130 km/h odstopal za 3 km/h. M. KoroŠa* * EKONOMSKA f IPROPAGANDA! ^k obiskali vas bomo ^►pokličite 218-463 M Posojila za malo gospodarstvo Ljubljana, 30. oktobra - Ministrstvo za drobno gospodarstvo b° razpisalo natečaj za dodelitev posojil za pospeševanje in ustanavlja' nje enot malega gospodarstva, odprt bo do 30. novembra. V skladu za pospeševanje malega gospodarstva je letos 'e, 100 milijonov tolarjev. Minister Viktor Brezar je decembra lafll sicer vložil prošnjo za 1,8 milijarde dinarjev, odobrenih je bil° 495 milijonov, po denarni reformi in drugih spremembah je z3 sklad preostalo le 100 milijonov tolarjev oziroma 3 milijon6 mark. Denar bo dodeljen v obliki posojil, subvencij na obrestn0 mero, sovlaganja v poslovno strukturo ali jamstev za posojila domačih in tujih bank. Ugodne bodo obresti, saj bodo polovic0 manjše od povprečne obrestne mere, ki veljajo za posojila p0' slovnih bank z valutno klavzulo. Kandidirajo lahko gospodarska podjetja, ki imajo do 12' zaposlenih, gradbeniška, rudarska in industrijska podjetja, *' imajo do 50 zaposlenih ter zasebniki, ne glede na število zaposli' nih. Za vrednost nad 100 tisoč mark morajo predložiti investicij' ski program, za manjšo vrednost pa zadošča poslovni načrt' M. V. Da so števci v naših avtomobilih netočni, v glavnem vemo, toda kakšna so zares ta odstopanja, ve le malokdo. Zato so se italijanski novinarji odločili opraviti test na različnih vozilih, od kombijev do najmanjših avtomobilov, skratka pod drobnogled so vzeli merilnike hitrosti iz avtomobilov vseh razredov. In kaj so pokazali rezultati? Hitrost, ki jo odčitamo na merilniku hitrosti, v glavnem ni realna, saj seje na testu pokazalo, da so merilniki pri nekaterih od 14 testiranih vozil, grešili tudi do 14 odstotkov. Najnatančnejši je bil fiat tipo 1.4 AGT z analognim merilnikom. Pri tem avtomobilu vse do hitrosti 90 km/h praktično ni bilo odstopanj, šele pri hitrosti 130 km/h je bil kazalec za tri zareze višje. Renaultov model clio je netočen že pri hitrosti 50 km/h, saj je realna hitrost takrat 48 km/h. Do hitrosti 130 km/h so povprečna odstopanja pri cliu 4,9 odstotna. Pri oplu corsi 1.2 se odstopanja začnejo že pri hitrosti 50 km/h, največje pa je pri 120 km/h, ko je realna hitrost kar 10 km/h nižja. Najslabše se je na tem testu izkazal Renaultov model espa- Begunje, oktober - Na zadnji tiskovni konferenci pred tretjo dra^ za prodajo Elana v stečaju, ki je razpisana za četrtek, 28. noverf1' bra, je stečajni upravitelj Igor Triller večkrat pohvalil novinarje. ' I je seveda odlična referenca za PR center - agencijo za odnose z j'v' nostjo iz Ljubljane, ki jo je stečajna ekipa najela, da so za stik* javnostjo skrbeli strokovnjaki. Nedvomno so dokazali, da je tudi» posel, ki ga mora obvladati podjetje, ki želi uspeti. Na sliki, ki 1 bila posneta med tiskovno konferenco, Igor Triller za nasvet spr* šuje Braneta Grubana, direktorja PR centra iz Ljubljane. M-Foto: G. Šinik Zanimiva poteza tržiškega Peka Pomagajo si s prihranki zaposlenih u Tržič, 30. oktobra - V Peku zaposleni lahko podjetju posodijo sv« prihranke, realno vrednost jim ohranja valutna klavzula, vloge P se jim obrestujejo po 6-odstotni letni obrestni meri. ^ Obresti so torej fiksne, vnaprej določene in niso odvisne^ rezultata poslovanja. Valutna klavzula ohranja realno vredn prihrankov, 6- odstotna obrestna mera je potemtakem ugod11. Direktor Peka Franc Grašič pravi, da je pač potrebno upošteva ' da za te prihranke ne garantira država, kakor v primeru, če so » loženi v bankah in je zato pač potrebno plačati nekoliko ^ tveganje. Vendar pa je 6-odstotna obrestna mera ugodna tud' podjetje, saj je nižja kot za sposojeni denar v banki ali pri dru£ podjetjih. Seveda pomembno vlogo pri tem igra tudi pripadnost P~ vj-tju in zaupanje vanj, morda bo prispevalo tudi k večji učink0 tosti in boljšim rezultatom poslovanja. $ V Peku so se za takšno možnost odločili, ker so obupa'1;• . bi za dokapitalizacijo uspeli dobiti slovenska razvojna sreds ^ saj imajo prošnjo vloženo že več kot pol leta. Pričakovali so. j bo zakon o lastninjenju usmeril prihranke ljudi v podjetja, vse kaže, da temu ne bo tako. Zato so se naveličali čakanja in " tezo potegnili sami. • M. V. A L GLASOVA Glasilo športnikov Gorenjske, številka 7 Urednica: Vilma Stanovnik Sodelavci: Miran Šubic, Milan Čadež, Janez Kikel, Marjan Kalamar, Janez Šolar, Branko Jeršin Fotografija: Jana Remic, Jurij Cigler Oblikovanje: Igor Pokom ŠPORTNI PODVIG MESECA I ŠPORTNIKI MESECA OKTOBRA Pentatlon v Poljanski dolini Hokejisti ACRONI JESENICE Mrzla Poljanska Sora tekmovalcem ni preprečila športnega užitka V svetu so vse popularnejši športi, ki zahtevajo od tekmovalcev, da dobro obvladajo več disciplin. Tudi pri nas je zadnja 'eta organiziranih vse več duatlonov in triatlonov, v Sloveniji pa smo lani dobili tudi triatlonsko zvezo, ki skrbi za kvalitetni razvoj tega športa pri nas. Nekaj posebnega pa je bil, tako za tekmovalce, kot gledalce Prvi pentatlon, ki so ga zadnjo oktobrsko nedeljo organizirali športni zanesenjaki iz Škofje Loke in Poljanske doline. Športniki, ki so se že udeleževali kvadratlonov in pentatlonov v drugih državah, posebej v Avstriji, so imeli pred seboj predvsem en cilj -da bi športnim navdušencem predstavili novost in jo navdušili zanjo. Na tekmovanje se je kljub mrazu prijavilo kar šestindvajset ekip s po petimi tekmovalci, med njimi je bilo veliko tudi naših reprezentantov - z najboljšimi kolesarji na čelu. Kolesarjenje, Vožnja s kajaki, vožnja z gorskimi kolesi v hribovje pod Blego-Šem in gorski tek na Blegoš, so zahtevali veliko moči tekmoval-cev, pa tudi precej spretnosti organizatorjev, ki so morali skrbeti ^ko za dobre označbe, kot pravilen potek tekmovanja. Za merjenje je brezplačno poskrbela ekipa Alge Loka Timing, za vedro vzdušje domače turistično društvo, za lepe nagrade pa številni Pokrovitelji, s hotaveljskim Marmorjem na čelu,........ Prvi pentatlon v Poljanski dolini (in drugi v Sloveniji) je bil Podvig predvsem za organizatorje, ne nazadnje pa tudi za športnike, ki so pritekli do vrha zasneženega Blegoša. • V. Stanovnik Stotinka - gorenjski glas - radio kranj - StotinkiN IZBOR 91 ŠPORTNIK ŠPORTNICA &KIPA '^E, PRIIMEK, NASLOV Najboljši športniki gorenjske Leto 1991! Leto, _ko smo se bolj kot kdaj koli zavedali, da ^tio svobodni, da srrio si izbojevali lastno pot naprej. Tudi v sPortu. Naenkrat so se zgodile korenite spremembe: Sloven-pi šport je postal res naš! Posebej to drži za nogomet, za ko-'^ktivne športe nasploh. Vse skupaj je povzročilo veliko zaganja za športne dosežke športnikov, ki bodo in že nosijo ^ prsih znak Slovenije. Gorenjski športniki in športnice, ekipe so ustvarili pomemben delež podobe slovenskega športa. Zato smo se ob ^delovanju radijskih postaj Gorenjske in v sklopu urednica Gorenjskega glasa oziroma Stotinke odločili izvesti An-*eto in Izbor najboljših. Glasovali bodo poslušalci, bralci. Ne P°2abite na naše odlične športnike od Francija Petka do Bar-R^re Mulej, na padalce in alpiniste, hokejiste in nogometaše pklega, ki so »hit« gorenjskih kolektivnih športov. A to so Uch blejski in jeseniški hokejisti, še bi lahko naštevali... i. Pripravljamo presenečenje, svečana razglasitev pa bo .'A decembra - na petek! Kje, kako - o tem pa bomo še pisa-): Posebno zanimivost izboru dajeta še dve novosti: Glasova *l.riJa bo izbrala Sponzorja leta 1991, obenem pa dala priznali6 tudi za Športni podvig leta 1991! Sodelujte torej v našem P°skusu izbrati res najboljše! Vse, ki bodo glasovali, čakajo Ograde! Radio triglav - radio žiri - stotinka Lahko bi rekli, daje letošnja tekmovalna sezona slovenskemu, predvsem pa gorenjskemu hokeju prinesla novo pomlad. Jugoslovanska liga, ki je praktično pomenila le noj štirih ekip (v Sloveniji pa le tradicionalnih nasprotnikov Jesenic in Olimpije) je po sili razmer razpadla in le malo komu je bilo ob tem kaj žal. Navijačev na tekmah je bilo iz leta v leto manj. igralci so "oživeli" le še na derbijih za naslov državnega prvaka. In odraz takšnih razmer je bilo tudi svetovno prvenstvo skupine B v Ljubljani in na Jesenicah, ko našim seveda - ob spletu vseh teh okoliščin - ni uspel veliki met, uvrstitev v skupino A. Novo upanje na boljše čase hokeja v Sloveniji je pomenila ustanovitev tako imenovane Alpske lige, v kateri sodelujejo najboljša moštva Italije, Avstrije in Slovenije. Med njimi tudi Bled Promolinea, Acroni Jesenice in Olimpija Hertz. Naša moštva ob začetku niso imela velikih ciljev. Poznala so nasprotnike, večinoma prekaljene ekipe, okrepljene z vrsto tujih igralcev in seveda daleč bolj polnimi mošnjički. Tudi Ljubljančani, Blejci in Jeseničani so se okrepili s sovjetskimi igralci, Jeseničani tudi s trenerjem Vladimirom Krikunovom. Poiskali so si sponzorje, ki pa jih je bilo zaradi razmer pri nas težko najti. Jeseničani so se pogodili z domačo Železarno in k imenu ekipe dodali ime nerjavečega jekla - ACRONI. Liga seje začela sredi septembra in že v začetku prinesla veliko radosti v tabora Blejcev in Jeseničanov. Posebej uspešno so zmage na domačem ledu nizali Jeseničani, ki so ob koncu prvega dela lige z dvanajstimi točkami na lestvici zaostajali le za moštvom Devils Milano. Težka srečanja na gostovanjih in nekaj športne smole doma, so jim uvrstitev tri kola pred koncem alpske lige malce pokvarila, vendar pa z igro dokazujejo, da se ZnajO in zmorejo enakovredno boriti z nasprotniki v ligi. Tisto, kar je najpomembneje pa je dejstvo, da so v dvorano Podmežakljo spet začeli prihajati navijači in da jih je bilo v povprečuju v dvorani več kot tri tisoč. Ne le Jeseničanov, pač pa ljubiteljev hokeja iz. vse Slovenije, ki so hoteli videti borbene "železarje". In kljub temu da so jim nekateri očitali, češ brez Rusov ne bi bilo nič, jih večina vendarle priznava, da je na Jesenicah spet prava hokejska ekipa. • V. Stanovnik GORENJSKO NOGOMETNO PRVENSTVO ZAKLJUČUJE SE JESENSKI DEL Gorenjsko nogometno prvenstvo se v jesenskem delu približuje svojemu zaključku. V »A« članski nogometni ligi tekmuje dvanajst moštev. Pet klubov se še vedno bori za naslov jesenskega prvaka (Visoko, Creina, Zarica, Lesce in Bled). O prvaku je težko karkoli napovedovati. Tri kola pred koncem vodi ekipa NK Visoko s 14 točkami. Sledita Creina in Zarica s 13 točkami itd. V »B« članski nogometni ligi tekmuje 12 članov (nogometnih klubov). Vodi NK Tržič s 13 točkami, ki je lani izpadel iz A-lige. Sledijo mu Preddvor, Podgorje in Hrastje z 10 točkami itd. Mladinska A-liga šteje osem članov. Po petih odigranih kolih vodijo mladinci Save, Tržiča in Mavčiče. Mladinska B-liga šteje šest ekip. V vodstvu so mladinci Alplesa pred Živili - Naklom in Bitnjami. Kadetska moštva so razdeljena v dve ligi. V A-ligi kadetov vodi ekipa Creina Primskovo pred Triglavorrtin Jesenicami, v B-kadetski ligi pa Živila Naklo pred kadeti Alpine Žiri. Pionirsko prvenstvo Gorenjske je razdeljeno v tri skupine. V skupini Kranj center vodijo pionirji NK Zarica pred NK Creina. V skupini »Sever« vodijo pionirji Jesenic v skupini »jug« pa pionirji NK Poleta. Iz vsega tega sledi, da pri mlajših kategorijah največ delajo pri Creini, Zarici in Triglavu in na Jesenicah. Ta moštva so tudi v vrhu mladinskega, kadetskega in pionirskega tekmovanja na Gorenjskem. Novost letošnjega prvenstva Gorenjske pri mlajših kategorijah je v tem, da smo formirali ligo »Mlajših pionirjev« v starosti od 8 - 12 let. V tej ligi sodelujejo moštva iz kranjske občine. Liga šteje devet pionirskih ekip. Vodijo pa pionirji Triglava pred Crei-no in Hrastjami. Jesenski del nogometnega prvenstva bo končan 9. novembra. „ ~ Rudi Gros Z IGRIŠČ V DVORANE -IZ DVORAN NA SNEG Zadnje tedne je zima že pokazala prve zobe in mnogi so rekreacijo v naravi zamenjali za vadbo v dvoranah, športnih halah in telovadnicah. Oživeli so zimski bazeni, savne, fitness centri... skratka, komur se zahoče rekreacije, že najde kaj zase. Vonj po zimi pa mnoge že navdaja z veseljem ob mislih na zasnežena smučišča, na smučanje, ki ga imamo Slovenci in še posebej Gorenjci tako radi. V roke smo dobili prve kataloge o ponudbi naših in tujih smučarskih središč in se maloda-ne zgrozili. Cena, ki jo bomo letos morali odšteti za teden užitkov na smučanju, je za večino tako nedostopna, da nam bodo v tolažbo ostala le bližnja domača smučišča, ki pa jih k sreči na Gorenjskem ni tako malo. Res je, da agentje trdijo, da se cene, v primerjavi z lanskimi v nemških markah niso prida spremenile, morda ponekod doma celo znižale, vendar, koliko je v letu dni padel naš standard, ob tem ni narejene primerjave. Zato ni čudno, da mnogi hotelirji, tudi gorenjski, še razmišljajo, kaj narediti. Ali raje imeti prazne hotele ali se prilagoditi žepom domačih smučarjev? Tujih gostov tako ne pričakujejo prida. Nam, ki imamo radi smučanje, pa ostajajo tekaške smuči (in pomožnosti potegnjena smučina na bližnjem travniku -če bo denar za najetje stroja), pa morda kakšen sobotni ali nedeljski skok do Krvavca, Kranjske Gore, ali Vogla (če bodo dnevne karte res po 800 tolarjev bo tudi teh skokov malo). K sreči pa je lahko prav prijeten tudi sprehod, drsanje po za-ledenelih ploščah, kepanje... Toda, saj sneg še sploh ni zapadel! • V. Stanovnik GORENJSKI SMUČARJI V REPREZENTANČNIH DRESIH Kranj, 4. novembra - Pri smučarski zvezi Slovenije vsako leto pred začetkom nove sezone pripravijo tiskovni konferenci alpskih in nordijskih reprezentanc. Tako bo tiskovna konferenca alpskih reprezentanc že ta četrtek, 7. novembra, na njej pa bodo svečano podpisali pogodbe s sponzorji, predstavili opremo in povedali, kako so pripravljeni na novo sezono. Ker bo sezona tudi olimpijska, udeležba naših smučarjev na olimpijskih igrah pa je še vedno negotova, saj še ni jasno, pod kakšno zastavo bodo nastopili, bo tiskovna konferenca toliko zanimivejša. Že pred dobrim tednom dni pa so na izredni seji Skupščine Smučarske zveze Slovenije potrdili sestavo reprezentanc. V njih je tudi precej Gorenjcev. V moški A reprezentanci je letos osem smučarjev, od tega sedem iz gorenjskih smučarskih klubov. To so: Gregor Grilc (SK Triglav), Jure Košir (SK Kranjska Gora), Aleš Brezavšček (SK Mojstrana), Matej Jovan (SK Radovljica), Uroš Pavlovčič (SK Mojstrana), Andrej Miklavc (SK Alpetour) in Primož Jazbec (SK Tržič). Poleg njih je član A reprezentance še Mitja Kune (SK Črna). V ženski A reprezentanci imamo Gorenjci le eno predstavnico, Natašo Bokal (SK Alpetour). Ostale tekmovalke A reprezentance pa so: Veronika Šareč (SK Novinar), Katjuša Pušnik (SK Črna), Narcisa Šehovič (SK Olimpija), Urška Hrovat (SK Olimpija), Barbara Brleč (SK Domžale) in Andreja Potisk (SK Branik). Poleg A reprezentanc je letos pri moških tudi A2 reprezentanca, v njej sta dva Gorenjca: Sašo Robič in Robert Žan (SK Jesenice). Trije Gorenjci so tudi v moški B reprezentanci: Jernej Koblar (SK Bled), Teodor Albreht (SK Kranjska Gora) in Gregor Stojanovič (SK Triglav). V moški B2 reprezentanci so: Igor Svetina (SK Blejska Dobrava), Matjaž Stare (SK Bohinj) in Gregor Kraigher (SK Bled). Med članicami ženske B reprezentance, ki jih je skupaj deset, pa je tudi šest Gorenjk: Petra Pire (SK Jesenice), Špela Pretnar (SK Bled), Vladoša Razinger (SK Jesenice), Lea Ribarič (SK Alpetour), Petra Pajntar (SK Bled) in Alenka Dovžan (SK Jesenice). V mladinski moški reprezentanci, ki je sestavljena iz dvanajstih smučarjev, so tudi: Martin Bogataj (SK Alpetour), Aleš Piber (SK Bled) in Izidor Jerman (SK" Tržič), v reprezentanci mlajših mladincev pa so z Gorenjskega: Urban Stojanovič (SK Triglav), Jure Košir (SK Blejska Dobrava) in Boštjan Rupar (SK Alpetour). V reprezentanci mlajših mladink zastopajo gorenjske smučarske klube: Nataša Boncelj (SK Triglav), Nina Česnik (SK Alpetour), Špela Gašperlin (SK Blejska Dobrava), Barbara Kalan (SK Alpetour) in Tina Vrhunc (SK Triglav). V pionirski reprezentanci je 21 fantov in 15 deklet, iz gorenjskih smučarskih klubov pa so: Jure Košir (SK Alpetour), Gregor Srednovič (SK Jesenice), Rok Ferjan (SK Bled), Rok Smolič (SK Triglav), Jure Podlipnik (SK Alpetour), David Primožič (SK Tržič), Mitja Valenčič (SK Triglav), Andrej Jerman (SK Tržič), Iztok Petrač (SK Alpetour), Boštjan Božič (SK Alpetour), Klemen Luskovec (SK Alpetour), Tina Bogataj (SK Alpetour), Špela Bračun (SK Alpetour), Silvija černe (SK Jesenice), Maruša Sagadin (SK Alpetour), Polona Polajnar (SK Bohinj), Lidija Bijol (SK Bled), Barbara Kalan (SK Alpetour) in Lea Hren (SK Alpetour). • V. Stanovnik GLAS 8. STRAN TRŽIŠKA PIŠE: Janez Kikel ŠPORTNA KRONIKA Jesenski kros Tržič - Letošnje občinsko jesensko prvenstvo v krosu je izredno lepo uspelo. Na nogometnem igrišču in v njegovi okolici so ga na dokaj zahtevni travnati in peščeni progi odlično izvedli člani Športne zveze Tržič, ŠŠD Storžič in Atletska sekcija TVD partizan. Udeležba je bila rekordna, saj je na progah dolgih od 600 do 5000 metrov teklo več kot 260 mladih in starejših tekačev in tekačic. Naslov občinskih prvakov so osvojili: cicibani B: 1. Gregor Perko (Storžič), 2. David Špiler (Kokrški odred), 3. Matej Krevs (Storžič), 4. Peter Borič (P), 5. Blaž Jordan (KO); cici-banke B: 1. Andreja Jazbec (KO), 2. Nina Polajnar (P), 3. Eni-sa Rožič (S), 4. Tadej Purgar (S), 5. Enisa Inajetovič (S); cicibani A: 1. Andrej Kogoj (P), 2. Edin Nuhanovič, 3. Gordan Klasan (oba S), 4. Tadej Rustja, 5. Klemen Lauseger (oba P); cicibanke A: 1. Alenka Horvat (P), 2. Senada Ibradžič (S), 3. Katja Teropšič (P), 4. Barbara King (KO), 5. Teja Femc (S); ml. pionirji: 1. Klemen Eržen (KO), 2. Jaka Zadnikar (P), 3. Husein Šabič (S), 4. Boštjan Križaj, 5. Primož Jurjevčič (oba P); ml. pionirke: 1. Emira Mulalič (S), 2. Neža Globočnik (P), 3. Andreja Polajnar, 4. Irma Meglic (obe S), 5. Urška Čadež (P); st. pionirji C: 1. Tine Krašovec (S), 2. Andrej Jerman, 3. Borut Šepetavec (oba P), 4. Jernej Rener (KO), 5. Roman Kutin (P); st. pionirke C: 1. Andreja Križaj, 2. Noelle Nadišar, 3. Urška Dolinar (vse P) in Saša Mihevc (S), 5. Petra Bergant (P); st. pionirji B: 1. David Primožič (SL 2. Semir Čufurovič, 3. Roman Perko, 4. Aleš Zupan, 5. Aleš Česen (vsi P); st. pionirke B: 1. Saša Godejša, 2. Zaklina Drinič (obe S), 3. Darja Pušavec, 4. Katja Fic, 5. Silvia Zoran (vse P); st. pionirji A: 1. Gorazd Štrukelj (Tržič), 2. Florjan Jordan (KO); ml. mladinci; 1. Anže Rener (Pristava), 2. Tomaž Soklič (Slap), 3. Jure Erlah (Križe), 4. Izidor Jerman (SK Tržič); st. mladinke: 1. Ksenja Kaštrun (Lom); veteranke: 1. Anica Jerman (WO T, Mokorel), 2. Magda Menegalija (Peko SS); veterani: 1. Janez Ambrož, 2. Lado Sedej (oba Peko SS), 3. Pavel Erlah (Peko PGP), 4. Ludvik Germovšek (Peko Obutev), 5. Jože Marin (Peko SS); člani: 1. Ivo Oljačič (Peko PGP), 2. Jože Bohinc (Peko OVE), 3. Marjan Sedej (Peko SS), 4. Boro Jurkič (BPT), 5. Brane Božnik (Križe). Turnir trojk Tržič - Balinarji »5. avgusta« iz Tržiča so na balinišču na Ravnah nad Tržičem pripravili tradicionalni balinarski turnir trojk, ki se gaje udeležilo 12 ekip, med njimi zelo močne ekipe iz Radovljice, Sloge iz Ljubljane, Primskovega in Centra iz Kranja in seveda domači balinarji iz Tržiča in Bistrice. V finale so se uvrstile domače štiri ekipe, med katerimi je presenetljivo osvojila prvo mesto ekipa Veteranov »5. avgusta«, ki so v postavi Ivan King, Širne Mikulandra, Avgust Kni-ic in Jaka Bahun v polfinalu premagali drugo ekipo »5. avgusta« kar s 13 : 0, v finalu pa zanesljivo BK Bistrica s 13 : 2. Uistrica je bila tako druga. 5. avgusta II. tretji in 5. avgust I. četrti. Turnir v biljardu Tržič, oktobra - V okrepčevalnici Pri Krvinu na Slapu nad Tržičem so oktobra pripravili zanimiv turnir v biljardu. Nastopilo je 12 igralcev^med katerimi je po pričakovanju zmagal prvi favorit Andrej Pogačnik, drugi je bil Toni Zavrl, tretji Aleš Meglic in četrti Damjan Ahačič. Turnirje bil dobro organiziran inje pritegnil tudi precejšnje zanimanje gledalcev, tako da bodo novega pripravili že novembra. Igralci biljarda vabljeni! Peteroboj peku Tržič, oktobra - Na balinišču Janeza Štefeta - Zavrotarja na Ravnah nad Tržičem so se zbrali na tradicionalnem petero-boju balinarji iz vrst pekov, obrtnikov, orodjarjev in mesarjev. Po zanimivih bojih so zmagali Peko pred Obrtnim podjetjem Tržič, Obrtniki, Pekovimi Orodjarji in Mesarji. Posamezniki so se merili tudi v bližanju in zbijanju, kjer pa je bil najuspešnejši Drago Mikulandra (Mesarji), pred Miranom Štefetom (Obrtno podjetje Tržič), Bojanom Pikovnikom (Peki), Rudijem Mlinarjem (Obrtniki), Petrom Majcem (Peki) in Francem Kodrom (Peko Orodjarna). Praznične športne prireditve Tržič, oktobra - V počastitev praznika KS Križe, Pristava, Sebenje in Senično so organizatorji pripravili tudi več zanimivih športnih prireditev, ki so bile vse po vrsti dobro obiskane. Največja med njimi je bil vsekakor XI. kros za ekipe krajevnih skupnosti in posameznike v Seničnem, ki so ga pripravili člani Komisije za rekreacijo S Z Tržič in KS Senično, na katerem je nastopilo 110 tekačev in tekačic iz sedmih krajevnih skupnosti. Največ uspeha so imeli člani KS Bistrica pred KS Senično. Izvedli so tudi tekmovanja v košarki, odbojki in namiznem tenisu. Rezultati krosa; cicibani B: 1. Jure Ribnikar (Senično), 2. Nejc Japelj (Bistrica), 3. Matej Studen (Senično); cicibanke B: 1. Jerica Valjavec (Kovor), 2. Maša Ribnikar (Senično); cicibani A: 1. Andrej Kogoj (Bistrica), 2. Edin Nuhanovič (Tržič), 3. Urban Zupan (Brezje); cicibanke A: 1. Saša Ahačič (Bistrica), 2. Andreja Jazbec (Sebenje), 3. Tjaša Kravcar (Bistrica); ml. pionirji: 1. Klemen Eržen, 2. Jaka Zadnikar (oba Kovor), 3. Primož Jurjevčič (Bistrica); ml. pionirke: 1. Neža Globočnik (Tržič), 2. Urška Čadež (Bistrica), 3. Emira Mulalič (Tržič); st. pionirji: 1. Semir Čufurovič (Bistrica), 2. Roman Perk (Kovor), 3. Tine Krašovec (Podljubelj); st. pionirke: 1. Andreja Križaj (Kovor), 2. Noelle Nadišar (Bistrica), 3. Petra Jurjevčič (Bistrica); mladinci: 1. Tomaž Soklič (Tržič), 2. Jure Erlah (Križe), 3. Florjan Jordan (Sebenje); mladinke: 1. Ksenja Laštrun (Lom); veteranke: 1. Magda Menegalija (Duplje), 2. Lidija Ambrož (Križe); člani: 1. Ivo Oljačič (Bistrica), 2. Iztok Berčič (Kranj), 3. Jože Bohinc (Križe); veterani: I. Janez Ambrož (Križe), 2. Lado Sedej, 3. Ludvik Germovšek (oba Bistrica); ekipno: 1. Bi-*trica, 2. Senično, 3. Tržič, 4. Kovor, 5. Lom itd. Namiznoteniškega turnirja se je udeležilo 27 igralcev in igralk. Med pionirkami je zmagala Andreja Mežek pred Andrejo Jenko, Matejo Muzik in Urško Žepič, med pionirji pa Matej Keršič pred Matjažem Čukom, Draganom Manjulovim in Tonetom Zavrlom. V dvojicah sta zmagali Andreja Žepič in Andreja Jenko med dekleti in brata Keršič med fanti. Turnir v odbojki za ženske ekipe je dobila ekipa KS Sebenje pred KS Križe in KS Pristava, v košarki za moške pa KS Sebenje pred KS Bistrica in KS Križe. Najboljši strelec turnirja je bil Ljujič iz Bistrice s 30 koši. Janez Kikel Torek, 5. novembra 199*' ZADNJO NEDELJO OKTOBRA SO V POLJANSKI DOLINI PRIPRAVILI PENTATLON Zadovoljni tekmovalci, organizatorji in gledalci Kar šestindvajset ekip, največ iz Gorenjske, se je pomerilo na prvem pentatlonu za pokal Marmorja in enem prvih pentatlo-nov pri nas - Zmaga ekipi U - Sistem - Pizzerija Mlin. Mrzla oktobrska nedelja, ko je sonce le tu in tam pokukalo izza oblakov, ni ustavila ljubiteljev rekreacije, ki jih je tudi pri nas vse več. Nekateri prijavljeni tekmovalci so imeli za seboj že vrsto reprezentančnih nastopov, nekateri so bili zgolj ljubitelji zdravega življenja, teka, kolesarjenja, kajakaštva in jadralni padalci. Ce omenimo samo Tomaža Poljanca, Igorja Bertonclja, Janeza Lampiča, Domena Slano, Minko Logonder, Aleša Galofa, Borisa Premužiča, Martina Hvastja, Sreča Pluta... potem je bilo gotovo, da se obeta zanimivo tekmovanje. padalcem na Blegošu. Vendar pa so se zaradi vetrovnega vremena že prej odločili, da bodo poleteli le s Slajke. Toda polet bi bil zaradi sunkov vetra lahko nevaren in peta panoga je odpadla. Kljub temu pa so bili vsi zadovoljni: tekmovalci, organizatorji in gledalci. Pa tudi predstavniki glavnega sponzorja Marmorja s Hotavelj. Takole je ob prireditvi razmišljal direktor Brane Selak, ko smo ga povprašali, kako da so v podjetju vedno pripravljeni pomagati športnikom: "O pokroviteljstvih v športu je vedno treba gledati dve strani. Eno je to, kako poma- Tekmovanje se je začelo s kolesi Tekmovalci so startali v Škofji Loki in se enakovredno kosali na kolesih do Gorenje vsi. Tam so jih čakali tekmovalci števika dve, veslači, ki so se s kajaki spustili nazaj do mostu v Brodeh. V Bro-deh so štafetno palico ponovno predali kolesarjem, ti pa so morali čimhitreje do zadružnega doma na Hotavljah. Ko so spremljevalci in številni gledalci prišli na Hotavje, je bil tam pravi praznik. Domače turistično društvo je za "premraže-ne" pripravilo čaj, pa seveda "domačega" in medico. Manjkali nista tudi potica in ocvirkovica. Skratka, tistim, ki na tekmovanju niso aktivno sodelovali, še malo ni bilo dolgčas. Ta čas so tekmovalci že predali štafetno polico gorskim kolesarjem, ki so se s kolesi povzpeli na Črni kal in se nato spet spustili na Hota-vlje, kjer so jih čakali četrti v "verigi" gorski tekači. Ti naj bi štafetno palico predali jadralnim v Škofji Loki. gati športnim ekipom iz domačega kraja in okolice, drugo pa je seveda trženje - skozi prireditve lahko glas o nas ponesemo med ljudi. Mislim, da pri nas v Sloveniji to premalo znamo izkoristiti. Mi pa smo se pač enostavno odločili, da damo podporo dobrim ekipam, tistim, ki pošteno nastopajo. Zato smo tudi sopokrovite-lji ekipe košarkaric Odeja - Marmor. Smo pač za to, da se glas našega podjetja, naše delavnosti in pridnosti ponese okrog preko športnikov, športnih prireditev, pa tudi preko kulturnih... Pač tam, kjer ljudje z veliko entuzi-azma pošteno delajo. Podobno lahko rečem o današnji prireditvi, kjer domačin Lojze Oblak skuša v kraj prinesti kaj novega. Zato upam, da bo prireditev postala tradicionalna." Uroš Ovsenek, ki je bil na pentatlonu tako organizator, kot tekmovalec pa je povedal: "Zamisel o pentatlonu je stara že blizu dve leti, vendar smo se vseskozi malo bali organizacije, saj so te športne panoge pri nas manj znane in nismo vedeli, kakšno podporo bomo lahko dobili. Ideja je vzeta iz avstrijskega kvadratlona, saj mi hodimo v Avstrijo na takšna tekmovanja že dve leti in to dokaj uspešno - med profesionalci. Tako je bila naprimer letos naša ekipa Alpine dvaindvajseta. Zato smo sklenili, da bi bilo tudi pri nas dobro predstaviti ljudem takšno tekmovanje. Prvo pri nas je bilo pred tremi tedni v Logarski dolini, drugo pa je to v Poljanski dolini. Kljub mrazu se je zbralo kar precej ekip s kvalitetnimi tekmovalci, ki so bile v boju zelo izenačene. Naslednje leto bomo povabili na tekmovanje tudi Avstrijce, ki pa na takšnem tekmovanju pričakujejo denarne nagrade. Pri njih naprimer štiričlanska ekipa za zmago doW 30 tisoč šilingov, poleg tega so še nagrade za posamezne tekmovalce... Pri nas pa smo letos pripravili za glavno nagrado stenske marmorne ure, ki jih je dal pokrovitelj Marmor, kar pa je tudi zelo bogata nagrada, saj so ure res lepe. Ce primerjam tekmovanje z avstrijskimi, pa se mi zdi pomembno povedati, da tam vsa dolina, kjer je prizorišče, tisti dan živi s tekmovalci... To pri nas pogrešam. Vendar pa sem vesel, ker smo prireditev pripravili v Gorenji vasi, na Hotavljah, kjer so ljudje pač drugačni kot v Škofji Loki." Domačin Lojze Oblak pa je dejal: "Naenkrat se je v tem tekmovanju pokazala zanimiva kombinacija reprezentančnih tekmovalcev in rekreativcev. Domnevam, da se bodo v prihodnje takšni tekmovalci, ekipe, še "bolj iskale", ker bo konkurenca še večja. To je lepo videti iz neverjetnih preobratov v vodstvih med ekipami po posameznih disciplinah, kar pa je zanimivo za gledalce. Teh seveda pri nas še ni toliko kot v Avstriji, saj je pri nas zadeva pač na začetku. Kljub temu sem danes res presenečen nad tolikšnim številom gledalcev, kljub mrazu. Zadovoljen pa sem tudi, ker se že danes oglašajo sponzorji za drugo leto. Tudi tekmovalci so večinoma zadovoljni. Vse to pa nam je tudi spodbuda za naprej." Lepa športna prireditev je bila pač tudi tekmovanje, zato za konec zapišimo še vrstni red ekip. DRUŠTVA, KLUBI, SEKCIJE Nogomet je doma ob Savi "Zarica* v vrhu Orehek, 19. oktobra - Že nekaj mesecev je v vrhu gorenjskega nogometa Nogometni klub Zarica iz krajevne skupnosti Orehek -Drulovka. Nogometaši Zarice svoje uspehe pripisujejo načrtni vzgoji podmladka. Med mladimi v KS Orehek -Drulovka vlada izredno navdušenje za nogomet in kljub odlično urejenim teniškim igriščem je tu nogomet šport št. 1. Sami so si uredili nogometno igrišče ob reki Savi, s pomočjo razu-mevajočega vodstva krajevne skupnosti postavili garderobe, kupili kombi za prevoz na nogometne tekme in si postavili klubsko brunarico ob igrišču ob Savi, tako da je njihovo igrišče postalo zbirališče mladih in ne več ravno mladih navdušencev za šport. To soboto je bilo zelo slabo vreme, vso tekmo praktično dež ni prenehal, travnati teren je bil blaten, ves v lužah, a kljub temu se je tu nabralo navdušenih gledalcev. Na vsaki tekmi se zbere povprečno 200 gledalcev, če je lepo vreme pa še veliko več, mi pripoveduje Marko Oblak, eden glavnih organizatorjev nogometa na Orehku. "Uspehi so se začeli to sezono, ko je prišlo do zamenjave generacij. Dolgo časa smo se bali menjave, ko naj bi izgubili starejše igralce, vendar se je izkazalo ravno narobe: mladi so prišli polni zagona, dobro pripravljeni. V sedanji ekipi članov imamo, razen dveh starejših, le mlade igralce, vsi imajo okrog 20 let. Sedanji uspeh gre pripisati predvsem vzgoji mladih, ki se kalijo že pri mlajših pionirjih, pionirjih, kadetih in mladincih. Duša vseh teh ekip je njihov trener in mentor Sto-jan Humer. Verjetno imamo v našem klubu tri, štiri najbolj obetavne igralce v Kranju. Od julija, ko je trenerstvo članov prevzel Leon Gros, dosedanji igralec kranjske Save, pa do septembra se je oblikovala ekipa, ki žanje uspehe in si že deli prvo mesto v Kranju, če ni celo prva. Fantje so navdušeni in trener izmed 23 igralcev kar težko sestavi ekipo 16 članov, ker bi prav vsi hoteli sodelovati." Po tekmi je bila garderoba polna mladosti in družabnosti. Danes se je poročil eden njihovih igralcev, Sebastjan Prestor, za pričo mu je bil soigralec Da- vor Kotnik. Dopoldne so mu v mestu šrangali, zdajle po tekmi pa je z nekaj svati prihitel pogledat, kako so zmagali. Danes sta gola dosegla Vinko Kurent, eden starejših igralcev, in Tomaž Žeželj, ki je prav letos iz mladincev prešel med člane. Garderobe je kar razganjalo od dobrega razpoloženja in niso jih motili mokri lasje, kupi mokrih dresov. Dobro malico jim pripravijo vsakič njihovi organizatorji in sploh je tu vedno odlična "štimunga", brez katere si ne morejo več zamisliti svojega nogometa. Tu je seveda tudi Stojan Humer, trener mlajših ekip: "V Kranju je problem, ker zelo neorganizirano delamo pri vzgoji mladih, zato prihaja do "kraj" igralcev. Dogajalo se je, da so nam v ključnem času, v začetku sezone, drugi klubi prevzeli igralce. Letos se je več takšnih fantov vrnilo v naše vrste. Dogovarjamo se, da bi do kategorije mladincev 16, 17 let igralci ne prehajali iz kluba v klub. "Fair play" je tu še kako potreben." Za točne meritve je poskrbel* izurjena ekipa ALGE-LOKA-TIMING. ki so si večinoma nadele ime p° pokroviteljih, za katere so tek' movale: 1. U - sistem - Pizzerija Mlin iz Prebačevega (3:28:10). 2; Alpina Žiri iz Gorenje vas' (3:34:22), 3. KOALA Šport Bled (3:40:25) z Bleda 4. Diskoteka PERLA iz Škofje Loke (3:40:30) 5. Bayer Pharma iz Ljubljane (3:42:49) 6. Pizzerija Mlin - U sistem iz Prebačevega (3:43:55), * Peter Šport iz Ljubljane (3:44:48), 8. Kondor iz Godešiča (3:45:00), 9. Fiby Caffe bar i* Gorenje vasi (3:45:30), 10. Polet iz Kamnika (3:46:11), 11. Desa ekipa iz Škofje Loke (3:46:54). 12. Pingvini iz Škofje Loke (3:48:19)..... Pokrovitelj zmagovalne ekipe, naš nekdanji kolesaf in trener Bojan Udovič, ki ima športno trgovino in servis za kolesa v Prebačevem, pa je po tekmovanju povedal: "Ker pentatlon postaja izredno zanimivo tekmovanje, smo se pač odločili, da sestavimo dve dobri ekipi - skupaj z bratom, Pizzerijo Mlin. Tako so imeli v ekipi za kolesarja tekmovalca Save Andreja SajoV-ca, veslač je bil mladinski repre' zentant v spustu Tomaž Bregar' gorski kolesar je nekdanji smO; čar in sedaj gorski kolesar Rob' Lomovšek, gorski tekač je bi' Ivan Urh, ki nastopa na tekmovanjih po Evropi, poleg tega Pa, je bil padalec Srečo Plut, tud1 eden najboljših pri nas. Tako mislim, če bi bil izveden tudi polet, bi lahko obdržali dobro mesto-Tudi vnaprej računam, da se bom, pač zaradi reklamiranja in ker me to veseli, pojavljal na tekmovanjih z ekipo v pentatlonu-nameravam pa imeti tudi kolesarsko ekipo, vendar sedaj še ne vem, kdaj in pod kakšnim imenom." • V. Stanovnik In kaj pravi o svojih igralci trener članov, Leon Gros? . "Mislim, da sta se pri tcn fantih posrečeno združila m'3' dost in izkušenost. Verjetno $° med njimi trije, štirje najb°'j obetavni igralci v Kranju. Pe igralcev, ki so prešli v drug klube, se je v letošnji sezoni nilo, tako da smo resnično d? volj močni za doseganje bolj'1, rezultatov. Disciplina je na vl" šini. Pride do konfliktov, ve^ dar vse skušamo reševati s P0' govori; na vsakem treningu s pogovarjamo o medsebojnl odnosih, ki pomagajo k notranji trdnosti ekipe." Fantje iz NK Zarica imajo £ veliko načrtov za ureditev s*0 jega kluba. Letos so dobili fl? ve trenirke, 50 parov športn'. copat, v nove drese so oble*. pionirje, člane in kadete, kup' so tudi nove žoge. Izdatki » veliki, saj ob koncu tedna o<*. grajo vsaj po pet tekem, p'a. , je treba sodnike, kupiti ma'|Cf' oprati drese. Sedaj so si za ga derobe privoščili hišnika. I"! jo pa veliko željo, da bi pozl ,j li leseni del garderob. RavnJe pa se bodo seveda morali g'*: na čase, ki prihajajo. • D- " lene 1 Kranjski Mozaik Občinski jesenski kros, kranj '91 Na občinskem jesenskem krosu Kranj '91, ki je bil v torek, 1. oktobra 91, na prelepem terenu L din boršta, se je zbralo kar 259 tekmovalcev in tekmovalk v 18. skupinah. Kros je bil tudi izbirno tekmovanje, saj so se prvi trije iz skupine uvrstili v ekipo Kranja, ki je 12. oktobra 91 sodelovala na krosu Dela v Mariboru. Rezultati: mlajši pionirji A (letnik 1979) 1000 m (32 tekmovalcev): I. Damjan Sršen (OŠ D. Jenko), 2. Miha Reh-bergar (OŠ S. Jenko), 3. Sašo Radosavljevič (OŠ M. čop); mlajše pionirke A (letnik 1979) 1000 m (31 tekmovalk): 1. Alenka Sušnik (OŠ L. Seljak) 3:42.29, 2. Daliborka Kovač (OŠ M. Cop) 3.46,39, 3. Jana Dagarin (OŠ S. Žagar) 3:46,91; mlajši pionirji B (letnik 1978) 1000 m (26 tekmovalcev): 1. Borut Belcijan (OŠ F. Prešeren) 3:13,52, 2. Miha Rajgelj (OŠ L. Seljak) 3:18,29, 3. Grega Kalenko (OŠ S. Jenko) 3:21,59; mlajše pionirke B (letnik 1978) 1000 m (28 tekmovalk): 1. Marjeta Udovič (OŠ J. Aljaž) 3:42,06, 2. Janja Kejžar (OŠ M. Cop) 3:44,03, 3. Vanesa Kalan (OŠ L. Seljak) 3:45,75; starejši pionirji A (letnik 1977) 1000 m (27 tekmovalcev): 1. Gorazd Globočnik (TK Kranj) 3:08,78, 2. Tadej Valjavec (OS L. Seljak) Na startu krosa. mladinke (letnik 1974/75) 1000 m (13 tekmovalk): I. Anka Mohorič (TK Kranj) 3:32.83, 2. Mateja Markič (TK Kranj) 3:35,11, 3. Romana Seljak (TK Kranj) 3:47,28; starejši mladinci (letnik 1972/73) 3000 m (7 tekmovalcev): 1. Boštjan Sinko (AK Triglav) 10:16,67, 2. Robert Marušič (SŠD STOGŠ) 10:42,88, 3. Grega Vozelj (TK Kranj) 10:46,31; starejše mladinke (letnik 1972/73) 2000 m (7 tekmovalk): I. Petra Močnik (TK In kako je bilo v mariboru? Reprezentanca Kranja je osvojila 6. mesto in je bila ena izmed redkih, ki je nastopila z vsemi ekipami. V zadnjem trenutku so udeležbo odpovedali nekateri najboljši v posameznih kategorijah, zato je šesto mesto še zadovoljivo, kljub temu da smo pred leti osvojili že tudi prvo mesto. M. C. 3:12,39, 3. Gašper Grašič (SK Kranj) 3:14,65; starejše pionirke A (letnik 1977) 1000 m (24 tekmovalk): 1. Nina Kurnik (OŠ F. Prešeren) 3:31,03, 2. Mira Bizjak (OS L. Seljak) 3:33.69, 3. Saša Eberel (OS F. Prešeren) 3:37,65; starejši pionirji B (letnik 1976) 1000 m (9 tekmovalcev): 1. Sladan Stoja-nov (OŠ J. Aljaž) 3:03,27, 2. Gregor Eržen (OŠ L. Seljak) 3:19,16, 3. Jure Iglic (TK Kranj) 3:25,60; starejše pionirke B (letnik 1976) 1000 m (13 tekmovalk): I. Urša Eržen (TK Kranj) 3:38,73, 2. Nataša Mohorič (TK Kranj) 3:41,37, 3. Vesna Zevnik (TK Kranj) 3:43,38; mlajši mladinci (letnik 1974/75) 2.000 m (30 tekmovalcev): 1. Erik Vesel (ŠC Iskra) 7:08,32, 2. Edo Krnic (SŠTD) 7:23,15, 3. Grega Grašič (SŠTD) 7:23,54; mlajše Kranj) 8:18,79, 2. Antonija Tolar (SŠD STOGŠ) 8:41,14, 3. Tina Vozelj (TK Kranj) 8:42,21; članice (rojene 1971 in starejše) 2000 m (2 tekmovalki): 1. Slavi Draksler (Trmasti Preddvor), 2. Valerija Kuster (Trmasti Preddvor); veterani A (rojeni 1946 - 1965) 2000 m (2 tekmovalca): 1. Štefan Bukovec (Trmasti Preddvor), 2. Stane Bozovičar (Trmasti Preddvor); veterani B (rojeni 1945 in starejši) 2000 m (1 tekmovalec): 1. Miro Rant (Partizan Kranj); člani (rojeni 1971 - 1966) 5000 m (7 tekmovalcev): 1. Klemen Dolenc (Trmasti Preddvor) 17:28,36, 2. Iztok Berčič (AK Triglav) 17:31,02, 3. Aleš Gros (TK Kranj) 18:04,85. V razredu veteranke A in B ni bilo nobene prijave. J. Marinček Foto: J. Remic Benedik najboljši S 501 podrtim kegljem je prvo mesto na II. srečanju delavcev osvojil Boris Benedik. V ženski konkurenci pa je bila najboljša Ema Zaje iz Save. Tekmovanje je bilo izvedeno na štiristeznem kegljišču Triglava v Kranju. Rezultati - moški: 1. Iskra Števci III. 1724 kegljev, 2. Sava '647 kegljev, 3. Cestno podjetje II: 1634, 4. Iskra Števci II. 1605, ?. Elektro 1598 kegljev, 6. Petrol II. 1595 kegljev, 7. Cestno podjetje I. 1583 kegljev, 8. Kovinsko podjetje 1515 kegljev, 9. Petrol • 1499, 10. Iskra Števci I. 1496, 11. SPIZ 1489 kegljev, 12. I KOS 477 kegljev, 13. OŠ L. Seljak 1327 kegljev, 14. SS občine Kranj •308 kegljev, 15. ZTKO 1054 kegljev. Ženske: 1. Sava 513 kegljev, 2. Cestno podjetje 495 kegljev, ZTKO 433 kegljev, 4. OŠ L. Seljak 324 kegljev. Ženske posamezno: 1. Ema Zaje Sava 189 kegljev, 2. Vera Uvsenek Cestno podjetje 183 kegljev, 3. Lea Jošt Cestno podjetje '81 kegljev, 4. Stana Virant Sava 174 kegljev, 5. Jana Remic £TKO 168 kegljev, 6. Ana Brezar ZTKO 165 kegljev, 7. Erika Kavčič Sava 150 kegljev, 8. Lidija Vincek Cestno podjetje 131 ke-fjev, 9. Branka Tresket OŠ L. Seljak 115 kegljev, 10. Alenka Do-lenc OŠ L. Seljak 112, 11. Irena Kavaš ZTKO 100 kegljev, 12. Ve-r* Draksler OS L. Seljak 97 kegljev. Moški posamezno: 1. Boris Benedik Iskra III. 501 kegljev, 2. j-veto Zalokar Iskra III. 442 kegljev, 3. Tone Giacomeli Petrol '••441 kegljev, 4. Drago Zaje Sava 434 kegljev, 5. Mišo Beber 'skra II. 432 kegljev, 6. Tone Dolinar Elektro 428 kegljev, 7. Mi-J° Gaiser Cestno podjetje II. 420 kegljev C 134, 8. Miro Kocjan Jetrol I 420 kegljev C 124, 9. Miran Pavšer Sava 418 kegljev, 10. v>do Žigon Sava 417 kegljev, 11. Stane Potočnik Cestno podje-Jj« II. 414, 12. Vinko Šimnovec SPIZ 412 C 143, 13. Drago Stu-Jen Cestno podjetje I. 412 kegljev C 132, 14. Ludvik Glavač ,skra II. 410 kegljev, 15. Jože Sajevic I KOS 408 kegljev. Začetek i. dela občinskega prvenstva v vaterpolu , V Kranju se bo začelo občinsko prvenstvo v vaterpolu, na katerem nastopata izven konkurence tudi ekipi Kamnika in Nepuna iz Celja. Vsekakor bo začetek tekmovanja poživitev za članke ekipe, pa tudi za zimski bazen v Savskem logu. Rezultati 1. kola občinske lige: Vodovodni stolp : Diskoteka ^orjanc 9 : 14 (3 : 5, 2 : 3, 1 : 4, 3 : 2), Kamnik : Neptun 9 : 15 (3 • 4, 1 : 5, 3 : 3, 2 : 3), Kokra : Kava »S« 16 : 4 (3 : 2, 5 : 1, 2 : 2, 6 = 0). J. Marinček 5 3, 4 : 4 5, 18 Lestvica A skupine: 1. Sava III. 3 2 10 7:15, 2. SO Kranj 3 12 0 5:44, 3. Exoterm 3 111 6 4. ZTKO Kranj 3 0 0 3 11 0. Lestvica B skupine: 1. Sava II. 3 2 1 0 8 : 2. Iskra Števci 3 2 0 1 17 4, 3. Sava I. 3 1 1 1 9:73, 4. Cestno podjetje 3 0 0 3 2 : 19 0. Finalni del: za prvo mesto: Sava II. : Sava III. 3 : 2, za tretje mesto: Iskra Števci : SO Kranj 7 : 1, za peto mesto Exo-term : Sava II. 5 : 12. Milan Čadež Mali nogomet V dvorani na Planini so na II. delavskih športnih igrah občine Kranj končala tekmovanja ekipe v malem nogometu. Prvo mesto je že drugič osvojila ekipa Save II. Rezultati v predtekmovanju: Sava III. : Exoterm (1) 2 : 0, Sava II. : Cestno podjetje (2) 4 : l,ZTKO : Občina Kranj (1)2 : 3, Iskra Števci : Sava I. (2) 5 : 4, Sava III. : Občina Kranj (1) 1 : 1, Sava II. : Sava I. (2) 2 : 2, Exoterm : ZTKO (1) 5 ^.Cestno podjetje : Iskra Števci (2) 1 : 12, Sava III. : ZTKO (1)3 : 0, Sava II. : Iskra Števci (2) 2 : 2, Občina Kranj : Exoterm (1) 1:1, Sava I. : Cestno podjetje (2) 3 : 0. ŠPORTNI OBJEKTI V KRANJSKI OBČINI Športni center Kranj Športni center Kranj se razprostira na severni strani Kranja med reko Kokro na jugu in vasico Rupo na severu. Zgrajen je bil leta 1963. Na površini preko 5 hektarjev sta v centru dve nogometni igrišči in kompletne atletske naprave (umetna masa duro-tan) s tribuno, ki ima 1600 sedežev, pod tribuno pa so potrebne garderobe, sanitarije, pisarne, skladišča, pa tudi trimski kabinet. Poleg tega so še igrišča za rokomet in košarko, na dveh mestih igrišča za tenis, in sicer na enem mestu pet, na drugem pa štiri, dve igrišči za balinanje in mali golf. V centru sta tudi dva odprta bazena - otroški in olimpijski z ogrevano vodo (26"C). Ob navedenih objektih je tudi pestra gostinska ponudba za obiskovalce, prav tako pa sedež upravljalca - Zveze telesnokulturnih organizacij. V gradnji je nov pokriti olimpijski bazen, bazen za učenje plavanje, savna, restavracija in poslovni prostori. Športni objekti v centru služijo kranjskim športnikom za njihovo udejstvovanje - treninge, ligaška* in druga tekmovanja in rekreacijo občanov, zlasti v tenisu, balinanju, plavanju, malem golfu in drugih panogah. V centru se odvijajo priprave športnikov iz Jugoslavije in drugod, zlasti je veliko priprav nogometnih ekip, jugoslovanske reprezentance v vaterpolu in plavanju. Možnost udejstvovanja pa imajo tudi drugi - turisti in poslovni obiskovalci Kranja, zlasti v tenisu, plavanju, ipd. Športna dvorana na Planini Športna dvorana leži v novem naselju Planina in je bila zgrajena 1980. leta. Dvorana je namenjena vsem dvoranskim športom - malemu nogometu, rokometu, košarki, odbojki, tenisu, namiznem tenisu, lokostrelstvu in borilnim športom. V dvorani so tudi treningi in tekmovanja najboljših kranjskih ekip in posameznikov v omenjenih panogah, šolska in rekreativna tekmovanja, zabavne in druge prireditve. V dvorani je 1000 sedežev in vsi drugi potrebni prostori - garderobe, sanitarije, prostori za sodnike in trenerje, skladišča, pisarne, soba za TV in video, prostor z biljardom in gostinski prostor. Urnik v dvorani je zapolnjen v sezoni, ki traja od septembra do konca junija, od 7. do 23. ure. V tako imenovani mrtvi sezoni pa so v prostorih dvorane priprave rokometašev, od boljših klubov v I. ligi, košarkarjev, namiznoteniških ekip in drugih. V Kranju je še nekaj pomembnih centrov s športnimi objekti, ki so zanimivi tako za kvalitetne športnike kot tudi rekreativce oz. ljubitelje. Športni park Sava Kranj V športnem parku je kolesarska steza 400 m (asfalt), nogometno igrišče, rokometno igrišče, balinišče in v gradnji štiri teniška igrišča. V bližini je še Dom Partizan s telovadnico, prostori za namizni tenis in trimski kabinet, ob domu pa je tudi košarkarsko igrišče. Kegljišče Triglav Avtomatsko 4-stezno kegljišče na Sejmišču v Kranju je primerno tako za vadbo tekmovalcev kot tudi za rekreativce. Športni park Zarica Ob kranjskem jezeru za tovarno Planiko je nastal nov športni park s štirimi peščenimi igrišči za tenis in nogometno igrišče. Športni park Visoko Na Visokem ob reki Kokri je športni park s petimi igrišči za tenis, nogometnim igriščem in baliniščem ter gostinskim objektom. Športni park Šenčur Med vasjo Šenčur in Srednjo vasjo leži športni park z lepim nogometnim igriščem, atletsko stezo in baliniščem, v stavbi, kjer so garderobe in sanitarije, pa je tudi prostor za namizni tenis. V neposredni bližini so tudi šolska igrišča (rokomet, košarka, odbojka) in šolska telovadnica. V Šenčurju so tudi 4 teniška igrišča, s katerimi upravlja zasebnik. Teniška igrišča Preddvor V neposredni bližini jezera Crnava so tri teniška igrišča, s katerimi upravlja Hotel Grad hrib. Športni park Jezersko Ob hotelu Kazina Športno društvo Jezersko upravlja z enim teniškim igriščem in večnamenskim asfaltnim igriščem. Športni park Tivoli Golnik Na Golniku je lepo urejen športni park z dvema teniškima igriščema, igrišči za mali nogomet, rokomet, košarko in odbojko ter balinišče. Teniška igrišča Podbrezje V Podbrezjah pri odcepu za avtocesto in Podnart so tri teniška igrišča, pokrita z umetno travo. Smučarsko skakalni center Gorenja Sava Ob cesti za Besnico Smučarski klub Triglav upravlja s skakalnim centrom, v katerem so štiri skakalnice, največja K - 70 m, vse pa pokrite z umetno snovjo. Za vse informacije v zvezi z najemom prostorov smo vam na razpolago. Obrnete se lahko na ZTKO Kranj, Partizanska 37, tel. 21 1-176, 211-235, kjer vam bomo lahko ustregli tudi s cenami. C. M. Spet med gorami Smer za prijatelja Kranj, oktober - Še leto ali dve nazaj, zlasti po silovitem bumu športnega plezanja med mladimi, so starejši alpinisti "stokali" in opozarjali, da mladi nič radi ne hodijo na plezarijo v gore, predvsem slovenske. Te so samevale, medtem pa je bila v najrazličnejših plezalnih vrtcih od Dolžanove soteske, Preddvora vse do Črnega kala in Ospa, prava gneča. Letošnja pomlad in poletje - kljub vojni ali pa po koncu prav zaradi nje - sta goram vrnila tudi mlade plezalce. Med mladimi, obetavnimi plezalci kranjskega alpinističnega odseka, je tudi Aleš Ekar, študent drugega letnika strojne fakultete v Ljubljani. Letošnja plezalna sezona je bila zanj izredno uspešna. V večini smeri, ki jih je preplezal, ga je spremljal njegov vse bolj stalni soplezalec, Jani Košnjek. Koliko časa že plezata skupaj in kako si si izbiral soplezal- ca? "Letošnja sezona je pravzaprav prva, ko z Janijem plezava skupaj. Jani je eden izmed najobetavnejših mladih plezalcev, ki bodo letos opravljali izpit za mlajšega pripravnika. Stalnega soplezalca je pravzaprav zelo težko dobiti. Sam ne plezam samo z Janijem, plezam tudi z drugimi. Kakor je pač kdo razpoložen. V prejšnjih sezonah sem veliko plezal s pokojnim prijateljem Rokom Glavino, ki se je ponesrečil pri plezanju. Z Janijem se dobro ujemava. Plezam kot prvi in prosto, Jani pa kot drugi pretežno tehnično in si tako nabira plezalne izkušnje." Katere so tiste smeri, na katere si najbolj ponosen in so ti bile tudi najbolj všeč? "Vsekakor Raz mojstranških veveric, ena izmed težjih in lepših smeri v Julijskih Alpah, ki je precej "zračna". Potem pa prvenstvena smer ocenjena s IV -, ki sem jo poimenoval svojemu preminulemu prijatelju Roku Glavini v spomin - V spomin Roku." Plezanje v gorah zahteva veliko pripravljenosti. Kako jo pridobivaš? "Potreben je stalen trening, zato treniram toliko, kolikor mi dopušča študij. Alpinizem in plezanje namreč nista osnovni cilj ali namen mojega življenja, zanima me tudi strojništvo in rad bi čimprej in redno doštudiral. Treniram sam, plezam v vrtcih, v Dolžanovi soteski in v Preddvoru. Predvsem pa je treba veliko plezati v hribih." Vodiš šolo prostega plezanja na odseku. "Ta šola je letos prvič za srednješolce. Po končani šoli se lahko odločijo za šolo športnega plezanja ali pa se vključijo v alpinistično šolo. Trenutno imam 21 tečajnikov, med njimi je tudi nekaj deklet. Šola je razdeljena na predavanja in na praktični del, kar pomeni, da plezamo v telovadnici na umetni steni in v plezalnem vrtcu v Preddvoru." Si tik pred tem, da postaneš alpinist. Se je po vseh teh plezalnih izkušnjah, ki si si jih pridobil, odnos starejših plezalcev do tebe, do skupnega plezanja, kaj spremenil? "Seveda, sedaj je dosti lažje. Kot povsod drugod pa se *moraš tudi tukaj najprej dokazati. Tudi, če plezam s starejšim soplezalcem, vedno plezava "zug-zug". Odnosi na odseku? "Trenutno imamo načelnika, Mateja Kranjca, ki je res pravi človek za to mesto. Ima veliko več časa za delo na odseku kot prejšnji načelnik. Sestanki so redni, prav tako je zelo razvito družabno življenje. In, veliko veselja za plezanje v hribih." • M. Peternelj Neugnani kranjski upokojenci Razglasili športnike leta Kranj, 17. oktobra - Kranjsko društvo upokojencev ima v svojih vrstah kar 83 aktivnih športnikov, ki se vključujejo v deset različnih športnih panog, največ pa je med njimi planincev in kolesarjev. Za "športnike leta" so bili razglašeni Meta Sparovec, Srečo Mesaric in Cilka Kadak. Ni lahko priti v sam vrh in zbrati največje število točk, saj, recimo, 10 točk prigaraš, če desetkrat v letu prekolesariš po 50 kilometrov poti ali se petkrat povzpneš na hribe do 1500 metrov visoko. Točke pa dajo tudi druge vrste športa, če se jih pač udeležuješ, kot so smučanje, kegljanje, balinanje, saniranje. Meta Šparovec si je tako nabrala 52, Srečo Mesaric 51 in Cilka Kadak 40 točk. Poleg pisnih priznanj bodo vsi trije šli zastonj na enega izmed izletov, ki jih za svoje člane vse leto pripravlja društvo. Podelitev priznanj "športnikov leta" so kranjski upokojenci pripravili "na ravni", kot se za tako priložnost spodobi. V društvenih prostorih so se v četrtek popoldne zbrali samo športniki. V nagovoru zbranim je predsednik društva Jože Marjek - Joco poudaril, da v prihodnje med kranjskimi upokojenci pričakuje še večjo množičnost, čeprav bodo morali glede na slabe čase tudi kakšen tolar več sami primakniti. Najbolj množična med njihovimi člani sta planinarjenje in kolesarjenje, pred kratkim pa so ustanovili tudi teniško sekcijo, ki začenja z 10 člani. Zvone Čeme, predsednik komisije za šport pri kranjskem društvu upokojencev pa je vsem najuspešnejšim članom podelil priznanja "Upokojenec-športnik" za leto 1991. Veselo je bilo na njihovi prireditvi, saj je bil to popoldne v gosteh sam Franc Košir - prva trobenta Gorenjske in neumorni šaljivec - za ples v njihovih preurejenih in prenovljenih prostorih pa je igral trio Metoda Praprotnika s kitaristom Dragom in pevko Vali. Naj omenimo, da ta trio igra kranjskim upokojencem za ples vsako soboto od 16. do 21. ure. Kranjski upokojenci navdušeno pripovedujejo, da pri njih nikoli ni dolgčas, saj si od zgodnje spomladi do pozne jeseni skoraj vsak teden organizirajo kako športno aktivnost, če ne gredo v hribe, pa kolesarijo ali se ukvarjajo s katerim od drugih športnih zvrsti. Dobre vodje sekcij imajo, ki znajo navdušiti in dajejo tudi lep zgled. Skratka, kranjski upokojenci znajo dobro izkoristiti čas in poskrbeti za zdravo, aktivno tretje življenjsko obdobje. # D. Dolenc Planinci treh dežel o souporabi gora USKLADITEV INTERESOV Bled, oktobra - Drugo oktobrsko soboto je bilo na Bledu že 27. srečanje planinskih organizacij Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije. Okrog 80 udeležencev, med gosti sta bila tudi pobudnika teh srečanj Miha Potočnik iz Slovenije in Karel Kuc-har s Koroškega, je tokrat obravnavalo drugačne oblike rekreacije in športa v gorah. Razprava se ni izognila niti škodljivim posegom v prostor ob morebitnem organiziranju zimskih olimpijskih iger. Razvoj množičnega turizma je vnesel v gore velike spremembe. Tam so zrasla počitniška naselja, hoteli in parkirišča, za smučarje je bilo treba narediti žičniške sisteme in smučarske proge, povsod pa je preskrba množic prinesla tudi gore smeti. Sestavni del te množice so seveda planinci, alpinisti in plezalci, vendar se v zadnjem desetletju po gorah pojavljajo tudi drugačne športne in rekreativne dejavnosti, zaradi katerih prihaja do novih negativnih vplivov na okolje. Zmajarstvo, jadralno padalstvo, gorsko tekanje, razni triatloni, orientiring, gorsko kolesarjenje, gorski motokros, spusti po divjih vodah in množično plezanje so tisti pojavi, je v svojem glavnem referatu na blejskem srečanju naštel dr. Tomaž Vrhovec s Planinske zveze Slovenije, ki ponekod povzročajo konflikte med predstavniki teh novih dejavnosti in planinci ter med njimi in avtohtonim prebivalstvom. Nekatere od teh dejavnosti obremenjujejo okolje manj, druge bolj. Zmajarstvo in jadralno padalstvo večinoma izkoriščata gore za startno mesto. Če ne gre za neestetsko postavitev ramp in množično uporabo vzletišč, škoda ni velika. Bolj škodljivo je letenje z motornimi zmaji in ultra lahkimi letali v bližini gora. Posebno kočljive pa so te dejavnosti z vidika varnosti, saj morajo ob nesrečah pomagati gorski reševalci. Nekakšen modni šport je postalo gorsko kolesarjenje. Na srečo se za vožnjo po gorah uporablja le majhen del kupljenih gorskih koles. Planinci menijo, da bi lahko dovolili vožnjo s temi kolesi po gozdnih cestah, stezah in kolovozih, vendar bi jo morali prepovedati po poteh za pešce in zlasti izven poti. Planinske organizacije bi se morale še posebej prizadevati za prepoved vožnje s kros motocikli zunaj cest oziroma urejenih tekmovalnih steza in za omejitev povečane uporabe terenskih avtomobilov ter motornih sani v rekreacijske namene. Avtor referata, ki je na začetku požugal že planincem zaradi prenašanja dolinskega udobja v planinske postojanke, je na koncu namenil koristen nasvet tudi prostim plezalcem. Priporočil jim je, naj bi pri vzgoji mladih več pozornosti posvetili načinom sožitja z gorsko naravo, tekmovanja pa naj bi prirejali le na umetnih stenah. V slovenski planinski organizaciji se strinjajo, da bi planinci morali uskladiti interese z izvajalci novih dejavnosti v gorah. Vsakršne konflikte bi morali reševati strpno, ob spoštovanju pravic šibkejšega. Vsekakor pa v prihodnosti ne bo šlo brez predpisov, kot so ugotovili tudi predstavniki planinskih organizacij dveh sosednjih dežel, ki bodo omogočali sproščeno, vendar neškodljivo in varno souporabo gora. Usklajeni zakonodaji o tem nameravajo zato posvetiti prihodnje srečanje na Koroškem čez leto dni. Do takrat bodo proučili tudi možne vplive posegov v prostor ob morebitni organizaciji zimskih olimpijskih iger na ozemlju treh dežel. Načelno so sicer sprejeli pozitivno stališče do take prireditve, vendar bodo lokalne oblasti opozorili na upoštevanje zahtev po varstvu narave povsod tam, kjer bi ugotovili škodljive vplive. • Stojan Saje Kje vse tekmujejo jeseniški športniki? Tekmovanja v različnih športnih panogah so na vrhuncu. Medtem ko se jeseniški smučarji alpinci in tekači, kot tudi skakalci pripravljajo na prve tekme na snegu (tako Kranjskogor«, Mojstrančani, Žirovničani), pa* drugi že tekmujejo. Hokejisti tekmujejo v vseh kategorijah v slovensko hrvaški meddržavni ligi ter seveda prvo moštvo v Alpski ligi. JESENIŠKI ŠPORTNI UTRINKI Športno društvo »Planica« Združeni še močnejši Letos sta se združila tekaška smučarska sekcija Športnega društva Kranjska Gora in Smučarsko društvo Rateče, ki ima pod svojim okriljem tekaško, skakalno in kegljaško sekcijo. Tako je nastalo Športno društvo »Planica« s sedežem v Ratečah inje najmočnejši smučarski klub v Sloveniji, saj ima v svojih vrstah najboljše smučarje - tekače. V članski ekipi so Joško Kavalar, državni prvak na 15 in 30 kilometrov in 27. na svetovnem prvenstvu v tekih na 50 kilometrov, Robert Kerštajn, 34. na svetovnem prvenstvu v tekih na 30 kilometrov in Peter Klofutar, državni prvak na 50 kilometrov in 11. na svetovnem mladinskem prvenstvu v tekih na 30 kilometrov. Vsi trije so resni kandidati za olimpijske igre v Albertvillu v Franciji. V juniorski vrsti so Mladen Trstenjak, Dejan Mezek in Sandi Vi- dovič, starejša mladinca sta Igor Bašelj in Gaber Lah, mlajša mladinca pa Florjan Erlah in Andrej Robič. V vrstah starejših pionirjev tečejo Marjan Zagoršek, Aleš Smolej, Rok Jakopin in Martin Martinkovič, starejše pionirke pa so Rebeka Cornacchini, Špela Uršej in Špela Osvald. Člansko in mladinsko vrsto trenira Marko Gracer, pionirje Andrej Robič, začetnike pa Miro Leban. Društvo se ponaša tudi z uspehi v smučarskih skokih, z mladimi skakalci pa uspešno dela bivši reprezentant Branko Dolhar. Najboljši med rateškimi skakalci je trenutno Aljoša Dolhar, mladinski državni reprezentant in 25. na svetovnem mladinskem prvenstvu. Kegljače na ledu uspešno vodi Franci Vido-vič, kegljači pa imajo v svoji zbirki tudi že nekaj mednarodnih uspehov. ŠPORTNI OBJEKTI V JESENIŠKI OBČINI VEDNO VEČJI PROBLEM Še ko smo živeli v boljših gospodarskih razmerah, so v jeseniški občini športni objekti predstavljali kar precejšen problem. Spomnimo se,*da so v samem mestu Jesenice ob športnem parku Podmežakla, v katerem so hokejska dvorana, odprta košarkarska igrišča, nogometna igrišča, štiri teniška igrišča in avtomatsko kegljišče, ter kopališče Ukava in balinišče. Mesto ima še nekaj šolskih telovadnic, ki pa so prezasedene in predvsem draga za priprave in tekmovanja. Ni pa primerne športne dvorane, ki bi lahko rešila tegobe športnikov. V časih, v kakršnih živimo, si težko v bližnji prihodnosti predstavljamo, da bo mesto dobilo primerno dvorano za letne športe. Enak položaj je tudi v drugih krajih v občini. Smešno in žalostno je, da tudi turistična Kranjska Gora že nekaj let gradi več namensko dvorano, ki pa je še lep čas ne bo. V takšnih razmerah je težko delati in načrtovati boljše rezultate jeseniških športnikov. Ob tem pa imajo celo dijaki na jeseniški gimnaziji katastrofalne pogoje za telovadbo. Še težje pogoje pa imajo učenci druge največje osnovne šole, ki se stiskajo v majhni telovadnici, gostujejo v sicer bližnjem Partizanu, ali pa telovadijo kar v razredih. Vem, da je v teh časih prav bogokletno razmišljati o kakšni novi gradnji, pa vendar je prav, da opozorimo na to problematiko. Pravzaprav bi bilo nujno, da se ponovno začne razmišljati o morda edini možni rešitvi za obe šoli ter za športnike. Vem, da imata tako gimnazija kot šola Prežihov Voranc načrte že pripravljene, pa vendar bi prav zaradi časa, v katerem živimo, morda le razmišljali o skupni rešitvi. Prostor za večjo dvorano (podobno kranjski Planini) imamo. Zakaj ne bi iskali takšne rešitve? Mislim, da smo preveč revni, da bi lahko ponovno ponavljali napake iz preteklosti in gradili nefunkcionalne objekte. Ce že nimamo denarja, vsaj sanjajmo o optimalnih rešitvah. B. Jeršin Odbojkarice Jesenic tekmujejo v drugi slovenski ligi. Tekme igrajo v telovadnici osnovne šole Tone Čufar. Odbojkarji iz Žirovnice tekmujejo v članski slovenski ligi. Tekme igrajo v telovadnici šole v Žirovnici. Košarkarji Jesenic nastopajo v drugi slovenski ligi, igrajo v ŽIC. Tam igrajo svoje tekme tudi košarkarice prav tako v 2. slovenski ligi. Nogometaši zaključujejo tekmovanje v 2. slovenski ligi. S svojimi tekmovanji slovenski ligi pa začenjajo tudi igralke in igralci namiznoteniškega kluba Jesenice. V 2. slovenski ligi so tudi judisti jeseniškega Partizana. V kratkem bodo z republiškim prvenstvom startali tudi kegljači na ledu, ter kegljači na asfaltu v gorenjski ligi. ŠŠD ZAČELI Z DELOM Z začetkom šolskega leta oživi tudi dejavnost šolskih športnih društev na šolah. Tako je tudi na Jesenicah. Na vseh osnovnih in srednjih šolah so šolska športna društva začela z izvajanjem svojega programa. Začeli so se različni treningi po krožkih, prav tako so stekla že tudi prva tekmovanja. Tako srednješolci, kot osnovnošolci so startali s tenisom. Na obeh prvenstvih je bila dobra udeležba. Na srednješolskem občinskem prvenstvu, sicer ni bilo deklet, zato pa so se borili toliko bolj zagrizeno fantje. Sodelovalo jih je 19, zmagal pa je Matej Poljanšek. Med osnovnošolci je bilo za občinsko prvenstvo veliko zanimanje. Sodelovalo je kar 90 otrok, od tega 13 deklic. Razdeljeni so bili v dve kategoriji, pokazali so kar zavidljivo teniško znanje, tako da bo Športna zveza Jesenice skupaj s teniškimi klubi v občini že ob zaključku letošnjega šolskega leta organiziralo tudi spomladansko prvenstvo. Sicer pa so sedaj v teku tekmovanja v igrah z žogami, aktiv učiteljev telesne vzgoje, pod vodstvom Jožeta Subotiča, pa bo skupaj s Športno zvezo poskrbel za pestro dejavnost. 35. PREHODNI POKAL MESTA JESENIC V KEGLJANJU NA LEDU Jeseniški kegljači na ledu so letošnjo sezono svojih tekmovanj začeli s tekmovanjem za 35. pokal mesta Jesenic. Tokrat je nastopilo 13 ekip brez udeležencev iz tujine. Toda tudi letošnje tekmovanje je bilo lep uvod v naporno sezono. Zmagovalna ekipa 35. pokala je bila ekipa Gradbinec Jesenice z 22 točkami, druga je bila ekipa Planica I, tretja pa Vatrostalna Jesenice. Boji so bili zelo izenačeni, kar nam daje lepe obete za skorajšnji začetek mednarodne sezone tekmovanj. Najpomembnejša tekmovanja so evropsko prvenstvo, na katerem bo zagotovo nastopila reprezentanca Slovenije in to zanesljivo pod slovensko zastavo, ter mednarodni turnirji, ki bodo slovenskim kegljačem služili za dobro pripravo. Br. Jeseniške drsalke sredi priprav na tekmovanja V dvorani Podmežakla je živahno od jutra do večera. Ob hokejistih so v dvorani večkrat tudi dekleta jeseniškega drsalnega kluba. Mnogi obiskovalci dvorane so presenečeni, ko spremljajo naporne treninge drobnih deklic, toda trener Valerij Babitski, ki je pred lansko sezono prišel iz Sovjetske zveze, je neizprosen na treningih, čeprav drugače prav očetovsko skrbi za svoje varovanke. S svojimi sodelavkami, nekdanjimi drsalkami Romano Kučino, Mojco Kurbus in drugimi, je poskrbel za zares kvalitetni program treninga. Dekleta trenirajo dvakrat dnevno in sicer enkrat na ledu in enkrat v telovadnici. Trenirajo tako ritmiko, akrobatiko kot seveda drsalno tehniko. Niso pa jim tuje tudi standardne kondicijske priprave (uteži, tek, stopnice). Za dobre razmere za delo so poskrbeli starši tekmovalk ter odbor, ki ga vodi predsednik Jože Zidar. Trener Valerij, kot ga kličejo njegove varovanke, je na Jesenicah zelo zadovoljen, čeprav se mu včasih stoži tudi po rodni Moskvi. Dobro sodeluje tudi s hokejisti, saj pomaga tudi pri učenju hokejske šole. Pravi, daje drsanje njegovo življenje. Pogreša pa predvsem več tekmovanj za svoje varovanke, na katerih bi lahko pokazale, kaj so se že naučile. Prva tekmovanja bodo kmalu, zaželimo zagnanim jeseniškim drsalkam in njihovemu Valeriju veliko uspehov. B. Jeršin Naš najboljši tekač Joško Kavalar na svetovnem prvenstvu v Val di Fiemme. Foto: V. Stanovnik Predsednik Športnega društva »Planica« je Jože Kavalar, oče trenutno najboljšega slovenskega smučarskega tekača Joška Kavalarja, z administrativnimi posli se ukvarja Jože Brudar, za finance skrbi Vlado Petrič, gospodarsko komisijo pa vodi Franc Žerjav. Društvo prihodnje leto praznuje 70-le-tnico delovanja, leta 1922 pa so društvo ustanovili Janez Ker-štanj, Franc Tof, Maks Juvan, Franc Žerjav in Jože Petrič. Ob visokem jubileju pa bo Športno društvo »Planica« organiziralo prvo državno prvenstvo v smučarskih tekih Republike Slovenije, ki bo od 22. do 26. januarji leta 1992 v Ratečah. Velik cilj organizatorjev na tem državnem prvenstvu je, da bi njihova članska štafeta po 22 letih, ko so zanjo tekli Lojze Kerštajn« Janez Mlinar in Branko Kajžar, ponovno osvojila naslov državnega prvaka. Za merjenje časa na DP bo pod okriljem Timing Mojstrana, ki ga uspešno vodi Mato Podrekar, skrbel Ivan Mežik. Lojze Kerštan Hokejska trimska liga pred startom Že pred časom smo najavili start jeseniške hokejske rekreacijske lige. V kratkem se bodo sestali predstavniki prijavljenih ekip na Jesenicah. Za ligo je že vse pripravljeno, tako da lahko pričakujemo kvalitetne boje. Doslej je prijavljenih šest ekip. če se želi pridružiti še katera, naj pokliče jeseniško športno zvezo (tel. 81-579). Tudi letos program lipa V jeseniškem Partizanu je tudi letos stekel program Lipa-Program je zelo pester in nudi možnosti organizirane rekreacije vsem, tako najmlajšim, kot tudi malce starejšim. Cene so zmerne-Programi pa so zelo kvalitetni in zelo strokovno pripravljeni ter vodeni. Če želite, se lahko priključite. Pokličite ali pa se oglasite v jeseniškem TVD Partizanu. 19. zimske olimpijske igre Olimpijski krogi za novo tisočletje Jesenice, 4. novembra - Predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar Brudar kot župan sodeluje v pripravljalnem odboru za kandidaturo za organizacijo zimskih olimpijskih iger treh dežel, ki naj bi bile leta 2002 na območju treh dežel. Sprememba statuta MOK bi prvič omogočila, da olimpijske igre organizirajo tri države. V Sloveniji otvoritvena in zaključna slovesnost, skoki, teki, hokej, umetnostno drsanje, slalom in veleslalom. Pred osmimi leti seje porodila zamisel o skupnem kandidiranju mest treh sosednjih dežel Koroške - Beljak, Furlanije -Julijske krajine - Trbiž in Slovenije - Jesenice za organizacijo zimskih olimpijskih iger. Tedaj zamisli niso mogli uresničiti zaradi neenotnosti v sosednji Italiji, saj so bili naklonjeni pO; novni kandidaturi Cortine D'Ampezzo, kandidatura pa tudi ni bila možna zaradi ovir v statutu Mednarodnega olimpijskega komiteja. Predsedniki vlad Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije pa so pred tremi leti v Beljaku podpisali izjavo o podpori trem mestom sosednjih dežel, da skupaj kandidirajo za organizacijo zimskih olimpijskih iger. Podrobneje pa je bila zamisel predstavljena na koledarski konferenci Mednarodne smučarske federacije v Dubrovniku maja 1989, vzporedno pa so se na kandidaturo začele pripravljati skupine predstavnikov vlad treh dežel. V začetku leta 1990 pa je v Italiji ponovno prišlo do neuglešenosti stališč, saj je CONI kandidiral Aosto za prireditelja iger leta 1998 in so se aktivnosti treh dežel usmerile v leto 2002, seveda ob predpostavki, da bo MOK modificiral statut tako, da bi omogočil trojno kandidaturo, sodeluje v odboru za pripravo olimpiade treh dežel, pravi: »V odboru za kandidaturo zimske olimpiade treh dežel leta 2002 sodelujejo podpredsedniki vlad Koroške, Furlanije - Julij" ske krajine in Slovenije, župani treh mest: Trbiža, Beljaka in Jesenic ter referenti za šport. Za pripravo olimpijskih iger sta bila že dva sestanka: v Udinah, 24. avgusta in 5. oktobra v Benetkah, ko smo gospodu Juanu Antoniu Samaranchu predstavili skupni bilten pod naslovom Olimpijski krogi za novo tisočletje. V njem je lepo predstavljen skupni projekt treh sosednjih držav, ki kandidirajo za organizacijo zimskih olimpijskih iger. Po pogovorih tudi z našimi ministri, predvsem ministrom za šolstvo in šport dr. Vencljem je jasno, da slovenska družba podpira ta projekt, vendar v omejenem obsegu. Tako velike prireditve morata podpreti predvsem gospodarstvo in turizem-Tudi jeseniški izvršni svet kandidaturo in priprave podpira, do konca leta pa bomo organizirali še okroglo mizo na temo 0 olimpijski kandidaturi treh dežel.« Dr. Božidar Brudar je prepričan, da bi organizacija teh iger postavila take trajne temelje za tesnejše medsebojno sodelovanje, kot če bi pripadali isti državi. To je velik in pomemben korak naprej k medsebojnemu sodelovanju treh dežel. Medregionalni organizacijski komite je sprejel načelno razmestitev olimpijskih športnih panog na območju treh dežel, pri čemer je Slovenija primerno uveljavila svoje interese m predloge. Na območju Slovenije bi bila osrednja otvoritven* slovesnost na tromeji, smučarski skoki v Planici, umetnostno dr* sanje na Bledu, delno hokej na Jesenicah oziroma v Ljubljani' moški slalom in veleslalom v Kranjski Gori, smučarski teki na obmejnem območju. Zaključek iger naj bi bil v Planici. Treba pa je tudi povedati, da spremembe statuta MOK 0»' so take, da bi nedvoumno omogočile kandidaturo treh partnef' jev. Čedalje bolj so opazne tendence, zlasti na Koroškem, y* bi Beljak prevzel vlogo glavnega nosilca kandidature, Jesenic in Trbiž pa bi bili pridruženi izvajalki olimpijskega programa-Vendar pa slovenska stran pojasnjuje in vztraja, daje moč id Katarina Todorovič, OŠ Lesce, 3. Tanja Pavlic, OŠ Bled PIONIRJI LETNIK 1980: 1. Janez Rus, OŠ Bled, 2. Anže Tefl»* kar, OŠ Lipnica, 3. Ivo Flac, OŠ Radovljica. PIONIRKE LETNIK 1979: 1. Maruša Krkoč, OŠ Boh. Bistrica-2. Tina Frelih, OŠ Radovljica, 3. Saša Šabjanič, OŠ Radovljici PIONIRJI LETNIK 1979: 1. Slavo Pantelič, OŠ Boh. Bistrica, 2 Goran Ilievski, OŠ Boh. Bistrica, 3. Franci Potočnik, OŠ M. Lan-gus Radovljica. PIONIRKE LETNIK 1978: 1. Lidija Bijol, OŠ Bled, 2. Barbar* Ozebek, OŠ Radovljica, 3. Mateja Urbanija, OŠ Lipnica. PIONIRJI LETNIK 1978: 1. Grega Mandeljc, OŠ Radovljica, 2-Peter Pogačnik, OŠ Lipnica, 3. Klemen Jazbec, OŠ Lesce. PIONIRKE LETNIK 1977: l. Sabina Cvetek, OŠ Boh. Bistrica. 2. Darinka Zupančič, OŠ Radovljica, 3. Helena Mohorič, O5 Lipnica. PIONIRJI LETNIK 1977: 1. Jernej Reberšak OŠ Radovljica, 1 Tadej Teran, OŠ Lipnica, 3. Blaž Benedik, OŠ Bled. EKIPNO: 1. OŠ RADOVLJICA, 2. - 3. OŠ BLED; 2. - 3. OŠ BOHINJSKA BISTRICA. ŠPORTNE ORGANIZACIJE Tekmovanje je bilo 27. septembra 1991 v Mošnjah, nastopil0i 27 tekmovalk in 74 tekmovalcev iz devetih športnih organizacij tit< Teniški turnirji v kropi Junija je bila v Kropi otvoritev dveh teniških igrišč TENIS CENTRA KROPA, katerega lastnika sta BERTONCELJ in KOR-DEŽ. V tem času je TENIS CENTER organiziral pet različnih turnirjev v tenisu: OTVORITVENI TURNIR-POSAMEZNO: 1. Marko Umbergar, 2. Iztok Bevc, 3. Matjaž Bešter, 4. Tomaž Pe-ternel TURNIR DVOJIC: I. Marinkovič - Rajgelj, 2. Lazar - Novak, 3. Šimnovec - Peternel, 4. Gorenc - Vrečar TURNIR DVOJIC - TOLAŽILNA SKUPINA: 1. Hafner - Kržišnik, 2. Vidic -Gotlib, 3. Kapus - Eržen, 4. Peternel - Zupan TURNIR ŽENSKE - POSAMEZNO: 1. Ana Šifrer, 2. Romana Polajner, 3. Maja Senčar, 4. Tatjana Vidic ZAKLJUČNI TURNIR - POSAMEZNO: 1. Bojan Gorenc, 2. Blaž Lazar, 3. Sašo Štiherl, 4. Matjaž Bešter Med posamezniki je nastopilo po trideset tekmovalcev, med ženskami dvajset, dvojic pa je nastopilo petindvajset. Najboljši so običajno prejeli bogate praktične in denarne nagrade, praktične nagrade pa so bile običajno izžrebane tudi med vsemi nastopajočimi. • B. Zupan PIONIRKE LETNIK 1976 IN MLAJŠE: 1. Darinka Zupan TVD Ljubno, 2. Lidija Bijol, SK Bled, 3. Barbara Ozebek, Mošnje. . PIONIRJI LETNIK 1976 IN MLAJŠI: 1. Miha Gmajnar, g Radovljica, 2. Gorazd Globočnik, ŠD Mošnje, 3. Andrej Kob*' SŠGT Bled. . MLAJŠE MLADINKE OD 1974 DO 1975: 1. Petra Race, Sj Bohinj, 2. Lucija Larisi, TVD Gorje, 3. Tina Šanca, SŠGT Bi«0. MLAJŠI MLADINCI OD 1974 DO 1975: 1. Igor Bašelj, SŠG1 Bled, 2. Dražen Grgorič, TSK Bled, 3. Janez Petkoš, SK Bohinj-STAREJŠI MLADINCI OD 1972 DO 1973: 1. Peter Tork*'' TSK Bled, 2. Matjaž. Poklukar, TVD Gorje, 3. Tomaž Žemv* TVD Gorje. ČLANI OD 1951 DO 1971: 1. Andrej Zupan, ŠD Mošnje Marjan Zupančič, ŠD Mošnje, 3. Rajko Podgornik, ŠD MošnJ VETERANI A OD 1941 DO 1950: 1. Andrej Ozebek, ŠD Nj°$' nje, 2. Štefan Bukovec, ŠD Mošnje, 3. Janez Globočnik, ŠD M nje. p VETERANI B LETNIK 1940 IN STAREJŠI: 1. Rok Štros, Mošnje, 2. Jure Kokelj, ŠD Mošnje, 3. Slavko Sitar, ŠD MošnjeR EKIPNO: 1. ŠPORTNO DRUŠTVO MOŠNJE, 2. SMUČAJ', SKI KLUB RADOVLJICA, 3. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTI' STVO IN TURIZEM BLED, 4. TVD PARTIZAN GORJEcvj SMUČARSKI KLUB BLED, 6. TEKAŠKO SMUČAR^. KLUB BLED, 7. SMUČARSKI KLJUB BOHINJ, 8. TVD PA^ TIZAN LJUBNO, 9. ŠOLSKI CENTER TACEN. VABILA, RAZPISI, SPOREDI... TAROK IN ŠAH Bridge in GO, bi lahko napisali, kljub temu da smo pri organizaciji takih in podobnih prireditev v Kranju zopet prvi. Prvi turnir bo po znanih pravilih »sevške«, ker smo prepričani, da po pravilih Piatnika še ne znamo igrati, ali pa se v tarok *>e nikdar nismo tako poglobili, da bi se ga naučili pravilno igrati. Na prvem turnirju, kot je bilo že uvodoma napisano, bomo pravila pripravili na način, ki se igra najpogosteje v vseh sredinah, razdelili pa vam bomo na tem prvem turnirju pravila igre po Piatniku, in če jih boste usvojili, bo naslednje tekmovanje že tudi Po novih pravilih. Vabilo na razpis Za odprto prvenstvo kranja v taroku Zveza telesnokulturnih organizacij občine Kranj razpisuje Prvo prvenstvo Kranja v taroku, ki se bo začelo v soboto, 9. 11. '991, ob 9. uri v Športni dvorani na Planini. Prijavnina za tekmovanje znaša 300,00 tolarjev. Prijave sprejemamo na ZTKO Kranj, Partizanska 37 in v Športni dvorani na Planini. Žrebanje bo v petek, 10. 11. 1991, ob 17. uri v Športni dvorani na Planini. Prvouvrščeni v sklepni razvrstitvi prejme denarno nagrado, drugo, tretje in četrtouvrščeni pa praktično nagrado. Vse informacije v zvezi s tekmovanjem dobite na ZTKO Kranj osebno ali po telefonu 211-176 oz. 211-235 pri Marjanu Lampretu. ŠPORTNA ZVEZA občine ŠKOFJA LOKA razpisuje NAMIZNI TENIS OBČINSKO EKIPNO PRVENSTVO '92 Člani - članice 1- Tekmovanje poteka v dnevih, ki si jih določijo ekipe same. Vsaka ekipa mora imeti svoj prostor za igranje, v nasprotnem primeru ne more sodelovati. 2. Tekmovanje poteka ločeno po skupinah in ločeno za moške in ženske ekipe. Vodi ga odbor za namizni tenis pri Športni zvezi. 3. Prijavnina za tekmovanje je 200 SLT za moške in 150 SLT za ženske ekipe. Vplačate jo lahko osebno na Športni zvezi Škofja Loka ob prijavi ali na ŽR št. 51510-678-83487 ZTKO Škofja Loka s pripisom za namizni tenis. 4. Prijava vsebuje: 1. priimek in ime vodje ekipe, bivališče in telefon 2. mesto, dan in čas igranja. 5. Sistem tekmovanja za člane: - tekmovanje poteka po skupinah: A skupina: igrajo najboljše ekipe B skupina: igrajo boljše ekipe C skupina: igrajo na novo prijavljene ekipe. - Skupine se določijo na podlagi doseženih rezultatov v sezoni 1990/91 in po dogovoru na skupnem sestanku. Za ekipo tekmujejo 4 igralci. 6- Sistem tekmovanja za članice: Če je manj kot pet (5) ekip, se tekmovanje ne organizira, prijavljene ekipe pa lahko sodelujejo v C skupini - člani. Tekmovanje poteka po ligaškem sistemu. Za ekipo tekmujejo 3 igralke. Sestanek z vodji ekip bo v petek, 8. 11. 1991, ob 18. uri v Prostorih Športne zveze (v športni dvorani Poden). Dogovorili se bomo o ostalih tekmovanjih: občinsko prvenstvo posamezno za Člane in članice, dvojice, veterane; določili termine za tekmovanja in podelili najboljšim ekipam pokale in plakete. Ne čakajte na sneg. Rekreacija se lahko že začne. Razgibajte življenje! KEGLJANJE OBČINSKO EKIPNO PRVENSTVO člani - članice '• Tekmovanja bodo potekala ob sobotah in nedeljah, vodi jih ŠZ Škofja Loka in K K Lubnik Škofja Loka. I Tekmovanje poteka v 3 kolih in je ločeno za moške in ženske ekipe. Najboljših 8 ekip pri moških in ženskah se uvrsti v finalni del tekmovanja. I Moške ekipe mečejo 6 x 100 lučajev. Ekipa šteje 6 članov. Ženske ekipe mečejo 4 x 100 lučajev, ekipa šteje 4 članice. Prijavnina za moško ekipo je 400 SLT, za žensko ekipo je prijavnina 300 SLT. Vplačate jo lahko osebno na ŠZ Škofja Loka, na ŽR št. 51510-678-83487 ZTKO Škofja Loka (za občinsko prvenstvo v kegljanju). 5- Ob prijavi navedite: 1. proste sobote za november, december in januar 1991 2. ime ekipe 3. priimek in ime vodje ekipe, bivališče in telefonsko številko Občinsko šahovsko prvenstvo ZTKO Kranj, strokovna služba s področja množičnega športa in športne rekreacije razpisuje že drugo občinsko prvenstvo v šahu. Zimski čas je najprimernejši za organizacijo ligaškega sistema ekip, zato pričakujemo še številnejšo udeležbo, kot je ta bila na prvem prvenstvu v preteklem letu. Sah je zanimiva igra, še zanimivejša pa postane, če se ekipe potegujejo tudi za nagrade. Da pa bi fond za nagrade zbrali, smo uvedli tudi prijavnino, ki jo bo potrebno skupaj s prijavo vplačati na ŽR 51500-678-82913 ZTKO Kranj. Prijave za nastop štiričlanskih ekip se zbirajo v pisni obliki na naslov ZTKO Kranj, Partizanska 37, 64000 Kranj ali po tel. 211-176, telefaxu 211-235 do vključno srede 13. novembra 1991. Prispevek za nastop ekipe je 400 SLT, 60 odstotkov pa je namenjeno za denarne nagrade prvim trem najboljšim ekipam v razmerju 50 odstotkov za osvojeno prvo mesto, 30odstotkov za osvojeno drugo mesto in 20 odstotkov za osvojeno tretje mesto. Poleg denarnih nagrad pa bo organizator prvouvrščeni ekipi podelil pokal in majice za člane ekipe. Za tekmovanje se lahko prijavijo klubi, krajevne skupnosti, podjetja in ustanove ter skupine občanov. Pogoj je le, da imajo svoj prostor s štirimi šahovnicami in urami. Milan Čadež Zimski turnir v malem nogometu prestavljen Pred časom smo v naši Stotinki že objavili razpis za izvedbo že tradicionalnega zimskega turnirja v malem nogometu, ki se vsako leto igra v dvorani na Planini. Prisiljeni smo ga bili prestaviti v kasnejši čas, spremenili pa smo tudi rok za prijave ter prispevek. Rok je prestavljen na 13. novembra 1991, prispevek za ekipo pa je 1.500 tolarjev. Zimska liga v namiznem tenisu Zimska liga v namiznem tenisu se je v občini Kranj že uveljavila. Predvidoma se bo liga začela v drugi polovici meseca novembra, prijave za nastop pa se sprejemajo do vključno srede, 13. novembra 1991, na naslov ZTKO Kranj ali po telefonu 211-176, telefax 211-235. Prijavnina za nastop ekipa je 250 tolarjev. Milan Čadež TREKING V KENIJO IN TANZANIJO Komisija za mednarodno sodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije bo priredila treking v Kenijo in Tanzanijo s planinskimi vzponi na Mt.Kenijo in Kilimandžaro. Udeleženci si bodo ogledali še tamkajšnje nacionalne parke in obalo indijskega oceana. Treking, ki bi sicer moral biti decembra, se bo začel 22. januarja prihodnje leto, trajal pa bo tri tedne. Prijave sprejema Planinska zveza Slovenije, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. • M. P. Zanimivo branje za ljubitelje gorskega kolesarstva MOUNTAIN BIKE PRIROČNIK Kranj, 29. oktobra - Te dni je Luxuria iz Ljubljane izdala knjigo z naslovom MOUNTAIN BIKE, ki bo prav gotovo razveselila vse ljubitelje gorskega kolesarjenja, ki jih je pri nas že veliko. V priročniku (ki je tudi prijetne oblike in z lepimi fotografijami) je moč prebrati marsikaj o novi dobi kolesarjenja, zanimiv pa je tudi pregled več kot stoletnega razvoja kolesa. Pri izbiri gorskega kolesa je treba biti previden, za na kolo pa se je treba tudi pravilno obuti in obleči. V priročniku je napisano še marsikaj o tem, kako seje potrebno voziti in upravljati z gorskim kolesom, pa tudi, kako ga negovati in vzdrževati. Priročnik, katerega avtor je Robert van der Plas, je že moč kupiti v večini prodajaln s kolesi in v knjigarnah, stane pa 390 tolarjev. • V. S. Zahvala za pomoč pri pripravi prvenstva Kranj, oktobra - Konjeniški klub Kranj je 7. oktobra letos priredil državno prvenstvo v dresurnem jahanju. Prvenstvo je bilo v Bobovku pri Kranj, pri njegovi organizaciji pa so z denarjem pomagali: Izvršni svet občine Kranj, Merkur Kranj, Marmor Hotavlje, Živila Kranj, Petrič Jeans, Ciril Potočnik (avtoprevoz in storitve TGM), Marica Mojca Šver iz Kamnika, Tehno Les Domžale, Marjan Tkalec (Vinoteka), Dom-plan, Zavarovalnica Kranj, Lady Modna oblačila Kranj in Trenča Kranj. Z delom in drugimi storitvami pa so pomagali: Folklorna skupina karavanke iz Tržiča, Teritorialna obramba Kranj ter taborniški odred Stražnji ognji iz Kranja. Konjeniški klub Kranj se vsem prisrčno zahvaljuje za pomoč. KEGLJANJE občinsko posamično prvenstvo člani - članic I Tekmovanje poteka ob sobotah in nedeljah. Predviden zače-. tek je določen med 2. in 3. kolom občinske kegljaške lige. I Sistem tekmovanja za ženske: tekmuje se na vseh štirih stezah, kjer se vrže 25 lučajev, skupaj 100 lučajev. Najboljših 12 tek-. movalk se pomeri še enkrat za naslov občinske prvakinje. • Sistem tekmovanja za moške: tekmujejo na vseh štirih stenah, kjer vrže vsak 25 lučajev - 100 lučajev. Najboljših 24 tekmovalcev se pomeri v finalu za naslov občinskega prvaka. V fina- . lu se meče po 50 lučajev. • Prijavnina za tekmovanje članov in članic je 80 SLT. Vplačate Ci AVFNIIIA fiAAA jo na naslov: ŠZ Škofja Loka osebno ali na ŽR št: CMAJVL1MJA OUUU 51510-678-83487 ZTKO Škofja Loka (za posamično prven • Ob prijavi navedite: 1. proste sobote za december 1991, januar in februar 1992 2. bivališče 3. tel. številko vodje Petrič pomaga košarkarjem V težkih trenutkih za šport, ki se vseskozi srečuje s finančnimi težavami, je lep primer sodelovanja Jeans cluba Petrič in košarkarjev gorenjskega prvaka Bexel. Bivši plavalec, ki je lastnik Jeans cluba, je bil letošnji njihov sponzor. Košarkarji se mu za sodelovanje zahvaljujejo in upajo, da bo sodelovanje teklo še naprej in mu obljubljajo še boljše rezultate kot doslej. J. Marinček Prijave zbiramo do srede, 13. 11. 1991, na naslov: Športna *y?za Škofja Loka, Podlubnik 1 c, tel.: 622-463. Sestanek z vodji *'P bo prav tako v sredo, 13. 11. 1991, ob 18. uri v prostorih šport-e *veze (v športni dvorani Poden). Slovenija 8000 je koledar s 13 umetniškimi posnetki najvišjih in najlepših gora na Zemlji, kjer so slovenski alpinisti dosegli največje uspehe: Everest, Kangčendzenga, Lhotse, Šiša Pangma, Ba-girati, itd., in s portreti dvanajstih naših vrhunskih alpinistov. Spremno besedilo je v slovenščini in angleščini, zato je primeren kot darilo poslovnim partnerjem. Lahko pa ga uporabite tudi kot estetsko dopolnilo vsakega prostora. Format je 48 x 35 cm, podaljšek za dotisk podjetja je 5 cm. Cena je 250 tolarjev. Koledar lahko kupite na Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana (telefon: 061/315-493). • M. P. IZ ŠOLSKIH ŠPORTNIH društev BO DEJAVNOST V ŠŠD ZAMRLA? Mentorji ŠŠD občine Kranj so se zbrali na vsakoletnem posvetu, ki ga je organizirala strokovna služba ZTKO Kranj in se dogovorili o delu v šolskem letu 1991/92. V razpravi je bilo opaziti precejšnjo pasivnost vseh navzočih, kar je vsekakor posledica negotovosti obstanka interesnih dejavnosti. Vendar pa je po zadnjih vesteh, ki smo jih lahko vsi prebrali v javnih občilih, zaskrbljenost odveč, saj je bilo črno na belem napisano s strani ministrstva za šolstvo in šport, da se bodo interesne dejavnosti v športu še podpirale, vendar pa le tiste, ki bodo realizirale zastavljene programe. V tem času se je pojavila nova težava na področju šolskega športa. ZTKO daje del sredstev, vendar je to le borih 10 odstotkov od celotnega zahtevka za izpolnitev programov. Znano je, da bo iz leta v leto vse manj sredstev za dopolnilno dejavnost - interesno dejavnost. Še redni program v šolah se srečuje s težavami. Potrebno bo uskladiti delo ŠŠD z delom v klubih. Kako in na kakšen način, pa se v tem trenutku še ne more predvideti. Tudi klubi so v težavah in misel, ki so jo nekateri že pred leti predlagali, da bi klubi imeli pokroviteljstvo nad posameznimi dejavnostmi, še ni primerna, vsaj v teh kriznih časih še ne. Veliko je bilo storjenega na tem področju, veliko je profesorjev telesne vzgoje, ki so dobili najvišja priznanja za delo v ŠŠD. Ali ne bi bila storjena nepopravljiva škoda, da bi se društva kar naenkrat opustila in prenehala z delom? Žalostno je, da so med nami tudi posamezniki, ki jim ni mar za to dejavnost. In če jim ni mar za to dejavnost, jim tudi ni mar, kako in na kakšen način otroci zapolnijo svoj prosti čas. Verjeli ali ne, sam sem povprašal nekatere starše, ali bi bili pripravljeni tudi del sredstev sami prispevati za svojega otroka, le da bi lahko vsaj dvakrat na teden vadil in bil »zaposlen«. Odgovor je bil: »Plačal bi, zakaj se take interesne dejavnosti ne organizirajo?« Zakaj se ne organizirajo, vemo nekateri. Zato, ker je še vedno med nami zastarela miselnost, da mora družba ali država plačati, če želi imeti čim manj otrok in mladine na ulicah ali v gostinskih lokalih. Ob našem prizadevanju za interesno dejavnost si manejo roke le gostilničarji. To nam ne bi smelo biti v ponos. Bodo zaradi nepravilnega pristopa do športa ostale telovadnice prazne, ali jih bodo zakupili rekreativci, ki si lahko za sebe plačajo in če si lahko sebi privoščijo? Verjemite, da imajo tudi še toliko sredstev, da bi plačali tudi vaditelje za svojega otroka, šola pa naj bi le za svoje učence odstopila telovadnico. Tako majhen premik je potrebno napraviti, pa še ta je odveč. Škoda, mogoče bo pa čas prinesel tudi svoja videnja na interesne dejavnosti. V nadaljevanju so se mentorji dogovorili o organizaciji občinskih in regijskih tekmovanj osnovnih in srednjih šol. Milan Čadež Prvenstvo osnovnih šol v vaterpolu Tako kot vsako leto, se je tudi to začelo osnovnošolsko prvenstvo v vaterpolu. Sodeluje šest ekip in sicer: OŠ France Prešeren, OŠ Simon Jenko, OŠ Jakob Aljaž, OŠ Matija Čop, OŠ Lucijan Seljak in OŠ Stane Žagar. Odigrani sta bili že dve koli, do konca tekmovanja pa mora vsaka ekipa odigrati še tri srečanja. Rezultati: 1. kolo: OŠ Simon Jenko : OŠ Lucijan Seljak 18 : 5 (5 : 0, 7 : 1, 1 : 3, 5 : 1), OŠ Jakob Aljaž : OŠ Stane Žagar 17 : 2 (5 : 1, 2 : 0, 3 : 0, 7 : 1), OŠ France Prešeren : OŠ Matija Čop 10 : 4 (4 : 1, 4 : 1, 2 : 0, 0 : 2). 2. kolo: OŠ Lucijan Seljak : OŠ Stane Žagar 9 : 8 (0 : 0, 1 : 4, 3 : 2, 5 : 2), OŠ Matija Cop : OŠ Jakob Aljaž 7 : 11 (2 : 4, 2 : 3, 2 : 1, 1 : 3), OŠ Simon Jenko : OŠ France Prešeren 9 : 3 (4 : 0, 2 : 1, 2 : 1, 1 : 1). Vrstni red po drugem kolu: 1. OŠ Jakob Aljaž, 2. OŠ Simon Jenko, 3. OŠ Matija Čop, 4. OŠ Lucijan Seljak, 5. OŠ France Prešeren, 6. OŠ Stane Žagar. Ekipe nastopajo v naslednji postavi: OŠ Jakob Aljaž: Ribnikar, Gantar, Bodnaruk, M. Nastran, J. Nastran, Stružnik, Le-skovar, Preis, Bogdanovič, Antonijevič in Štomajer. OŠ Stane Žagar: Koželj, Komelj, Milojevič, Ramovš, Alidič, Kuhar, Pavšič. OŠ Simon Jenko: Kern, Pikec, Močnik, Puškar, Hro-vat, Klampfer, Klančar, Šepic, Košir, Košir, Mervič, Novak. OŠ Lucijan Seljak: Kavčič Pravst, Vidic, Hude, Gačič, Šprajc, Šifrer, Pečjak, Mekinda. OŠ France Prešeren: Čimžar, Podbor-šek, Košir, Meglic, Mihajlovič, Smrkolj, Bogataj, Ninič, Liko-zar. OŠ Matija Čop: Bozovičar, T. Galič, Ivanovič, Pančur, Zupan, D. Galič, Gizdarevič, Potočnik, Drampetič, Kovačič. Med strelci vodijo: 8 zadetkov (Puškar (SJ), Vidic (LS), Štromajer (JA)), 6 zadetkov (Antonijevič (JA)), 5 zadetkov (Močnik (SJ), M. Nastran (JA), Ivanovič (MČ). Vse tekme sodijo sodniki Dani Rozman, Marjan Pičulin ml. in Tomaž Pol-šak iz Kranja. J. Marinček Pokal gorenjske Tržič - Na 38-metrski plastični skakalnici v skakalnem centru v Sebenjah so člani SK Tržič pripravili tekmo za Pokal Gorenjske za mlajše pionirje A, pionirje stare od 11 do 13 let. Nastopilo je 34 mladih skakalcev iz vseh gorenjskih kolektivov, trojna zmaga pa je pripadla domačim tekmovalcem. Rezultati: 1. Boštjan Brzin 205,2 (36,5; 36,5); 2. Andraž Črnovec 199,2 (36, 37); 3. Klemen Eržen (vsi Tržič) 190,8 (34,5; 34,5); 4. Miha Eržen (Jriglav) 183,5 (34,0; 34,5); 5. Davorin Stanonik (Alpina) 181,1 (33,5; 33,5). J. Kikel, foto: A. Gorišek ŠPORTIN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Naklo, 3. novembra - V derbiju šestnajstega kola v SNL so nogometaši Živila - Naklo doma gostili močno ekipo Gorice. Potem ko so Primorci po prvem polčasu vodili z dvema goloma (0:2), so "trmasti" in borbeni Naklanci zbrali dovolj moči in ob hrupnem navijanju več kot tisoč gledalcev uspeli rezultat izenačiti. Strelca za domačine sta bila Jerina in Taneski, naš fotoreporter pa je zabeležil gol Taneskega v 75. minuti, ko je vratar Zupan premagan obležal na tleh. Končni rezultat je bil 2:2, Živila - Naklo pa ostajajo z 22 točkami na odličnem tretjem mestu v ligi. • V. Stanovnik, foto: J. Cigler Gorenjska in območni nogometni ligi Kranj, 3. oktobra - Konec tedna so bili v gorenjski ligi doseženi naslednji rezultati: Bitnje - Polet 1:1, Bled - Mavčiče 4:0, Sava - LTH 0:1, Zarica - Lesce 1:0, Trboje - Visoko 1:1, Creina -Šenčur 3:0. V območni članski ligi je Triglav doma premagal Jesenice z rezultatom 3:1, Alpina pa je izgubila z Biljami 1:2. V območni mladinski ligi seje končal jesenski del tekmovanja. V zadnjem kolu je Triglav doma igral z Jesenicami in izgubil z rezultatom 0:2, Creina pa je premagala Selečo z rezultatom 1:0. Po jesenskem delu so na prvih treh mestih gorenjske ekipe. Prvi je Triglav, druga Creina, tretje pa Jesenice. • R. Gros Super liga v odbojki - ženske Blejke prve na lestvici Bled : Lik Kočevje, 3:1 (9:15, 15:8, 15:6, 15:4) OŠ Bled, gledalcev 150. Sodnika: Stegnar (Novo mesto), Ješe (Lesce). Bled: Domitrovič, Kraigher, Gogala, Repe, Hudover-nik, Petrač, Artiček, Grahovac. Lik Kočevje: Akra, Ogrinc, Turk, Kljun, Briški, Hočevar, Drobnič, Stare. Blejke so imele precej težav, da so ugnale tehnično ne najbolje podkovano, zato pa zelo borbeno ekipo gostij. Te so dobro zaigrale v prvem in v začetku drugega seta, ko so z napadi povzročale precej preglavic nezbranim domačinkam. Ko pa so Blejke z močnimi servisi onemogočile dober sprejem gostij, je bilo odpora Kočevk konec. Tekma je trajala kar 103 minute. Kljub temu da so Blejke trenutno na prvem mestu slovenske državne lige, je njihovo nadaljnje delo vprašljivo zaradi hudega pomanjkanja finančnih sredstev. Prav nerazumljivo je, da ni med proizvajalci nobenega zanimanja za promocijo svojih izdelkov na opremi postavnih deklet, ki igrajo tekme doma in v tujini. • Štefan Udrih Košarka Slaba predstava domačih Triglav : Jezica 51 : 54 (31 : 23) Kranj, 2. novembra 1991 - Športna dvorana na Planini, gledalcev 200, sodnika Kamnikar (Ljubljana); Strnad (Domžale). Triglav: Lojk, Ceranja 6 (2-2), Mubi, Prevodnik, Prezelj, Tu-šek, Tadič 2. Bošnjak 9 (4-2), Šubic 8 (2-2), Kastigar, Jeras 8 (1-0), Mitič 18 (3-2). Prvi del tekme je pripadal domačim košarkarjem, saj so že v osmi minuti vodili s šestimi točkami (16 : 10), na odmor pa so odšli s prednostjo osmih točk. Vsi smo pričakovali, da bodo domačini v drugem delu zaigrali še bolje, toda zmotili smo se. V drugem delu so domači zadeli koš šele v četrti minuti in razlika se je zmanjševala. Mladi igralci Jezice so v šestnajsti minuti prvič povedli (49 : 50) in vodstvo zadržali do konca srečanja. Zanimivo je, da pri domačih na terenu ni bilo mladih (Lojk, Mubi, Prevodnik, Prezelj, Tušek), čeprav so vsi, ki so igrali, igrali pod svojimi sposobnostmi. J. Marinček Stotica v športni dvorani Kranj : Cimos 104 : 24 (46 : 19) Kranj, 2. novembra 1991 - Športna dvorana na Planini, gledalcev 50, sodnika Černe in Glušac (Ljubljana). Kranj: Brkič 18 (4-4), Žnidar 18, Jakšič 2 (2-0), Podrekar 10 (4-2), Troha 4(1-0), Gartner 6, Franke 18, Maljuga 3, Ciglar 15 (3-2), Kump 9 (4-3), Cankovič 1 (2-1). Že v prvem delu se je videlo, da igralke Kranja niso enakovredne nasprotnice. Svoj prvi koš so dosegle v četrti minuti in to bivša igralka Kranja Sušičeva. Drugi del srečanja, so domače zaigrale še bolje. V tem delu niso dovolile nasprotnicam, da ogrozijo koš, tako so dosegle prvo točko šele v enajsti minuti. Pri domačih so zaigrale prav vse in se tudi vpisale med strelke, stotico pa je dosegla s prostega meta mlada Čankovičeva. J. Marinček Po dveh porazih spet zmaga Odeja Marmor - L Domžale 94:71 (33:36) Škofja Loka, 2. novembra - Športna dvorana Poden, gledalcev 150, sodnika Shultz in Bremec. Odeja Marmor: Oblak 4, Cajič 2, Maček 29, Bizjak 12, Luskavec 2, Baligač 27, Frakelj 4, Pejič 2, Kržišnik 12. V začetku so povedle gostje, nato pa so domačinke zaigrale bolje, vendar pa so do polčasa gostje spet povedle. V drugem delu pa so domačinke le zaigrale tako, kot znajo in na koncu uspele zanesljivo zmagati. Tako so se ponovno povzpele po lestvici in so trenutno na četrtem mestu. • V. S. Predavanje Vikija Grošlja Radovljica, 4. novembra - Planinsko društvo Radovljica bo začelo v četrtek, 7. novembra 1991, s planinskimi večeri. Letošnja predavanja bo začel Viki Grošelj, ki bo ob 19. uri v osnovni šoli A. T. Linhart v Radovljici predstavil alpinistično akcijo "9 x 8000" o svojih vzponih na osemtisočake. In še zanimivost! Namesto vstopnic bodo obiskovalci dobili pozdravno razglednico. • S. S. Nov uspeh Barbare Mulej Barbara Mulej je v minulem tednu na Portugalskem dosegla nov uspeh, saj je na 25-tisočdolarskem turnirju osvojila odlično drugo mesto. Z uvrstitvijo v finale si je priigrala tudi nove pomembne točke za svetovno lestvico, s čimer se je približala letošnjem cilju - 120. mestu na svetovni lestvici. To mesto namreč pomeni avtomatično pravico nastopa na vseh turnirjih grand slam.# (vs) Boris Križaj, kapetan nogometašev Živila - Naklo Naše srce je v Naklem Jesenski del letošnje nogometne sezone v prvi slovenski ligi se nagiba v zadnjo četrtino, saj je do konca prvega dela še pet kol. Edini gorenjski predstavnik, ekipa Živila - Naklo, pa se v boju za vrh lestvice ne predaja. Kranj, 30. oktobra - Ekipa Živila - Naklo je prav gotovo najprijetnejše presenečenje letošnjega na novo organiziranega državnega prvenstva Slovenije. Brez izkušenj na zvezni ravni v bivši Jugoslaviji in celo le z enoletnimi izkušnjami v slovenski ligi, v katero se je uvrstita v lanski sezoni, dokazuje, da je tudi v nogometu premalo le tradicija. Kaj pa je tisto, kar prinaša uspeh naklanskim nogometašem, smo poskušali izvedeti od kapetana kluba, Borisa Križaja. Razmere v Jugoslaviji in Slovenije so v začetku letošnje ligaške sezone povzročile mnoge spremembe tudi v nogometu. Precej časa se ni vedelo, kako bodo lige organizirane, katere ekipe bodo v njih. Tudi v elitni slovenski nogometni ligi je bilo podobno. Na koncu se je ena-indvajsetčlanska liga (okrepljena z Olimpijo, ki do zadnjega ni vedela, kje igrati) vendarle začela. Vaš cilj, cilj ekipe Živila - Naklo je bil, da ekipa ne izpade iz lige, saj je bilo že takrat jasno, da se bo že v naslednji sezoni liga morala skrčiti vsaj za tri, če ne za pet ekip. Na igrišču pa se je pokazalo, da vendarle lahko ciljate višje. Kaj pravite po treh četrtinah jesenskega dela? "Zaradi negotovosti pri načrtovanju prve lige je bilo tudi nam v pripravah nanjo težko. Za pravo ligo dvanajstih ekip bi se morali močno okrepiti, saj smo računali, da bi morali biti tudi mi člani takšne lige. Okrepili smo se z Murnikom, ki je sicer domačin, prišel pa je iz Domžal, ter tako računali, da bomo nekako "vzdržali" v prvem delu. Želja našega kluba je bila namreč ves čas, da naredimo močno ekipo iz domačih fantov, se pravi iz Naklancev ter nogometašev iz Kranja in okolice. Le igralci iz Nakla pač niso več zadovoljevali ravni nogometa, ki seje začel igrati v Sloveniji. Tudi po petnajstih kolih lahko rečem, da je naš cilj še vedno obstanek med najboljšimi, čeprav kvaliteta ekipe kaže, da se lahko držimo za vrh. Vendar pa s tem, ko pravim, da je naš cilj obstanek v prvi ligi, nisem rekel, da se predajamo v boju za sam vrh. Ekipa je namreč še naprej, tako kot je vedno bila, "stoodstotna klapa". Ki vztraja, da je njeno domače igrišče v Naklem, čeprav vam mnogi očitajo, zakaj ne igrate na sodobnejšem v Kranju... "Rekel sem, da je vzrok našemu uspehu predvsem dejstvo, da je ekipa "klapa". Klapa ima pač svoje srce - in tudi naš klub ga ima. To srce pa je v Naklem. Če gremo iz Nakla, izgubimo srce... Naklo je vas, ki zelo živi za nogomet, fantje smo "vezani" na Naklo, v Naklem se dobimo, tam treniramo, posedimo. Je pa res škoda objekta v Kranju. Vendar pa bi mi, če bi se "izselili" iz Nakla, izgubili bistvo - srce. Za nas bi to pomenilo, da gostujemo... Smo se pogovarjali, da bi igrali v Kranju, vendar smo se večinsko odločili, da ostanemo v Naklem." Na sporni lokaciji? V primeru mednarodnih tekem? "Sedaj si želimo dobiti vsaj eno pomožno igrišče, čeprav lahko rečem, da smo jeseni z veliko udarniškega dela primerno uredili garderobe in imamo celo boljše od drugih ekip. Imamo pa še probleme, naprimer s tribunami. Vendar pa bomo skušali narediti vse, da bi tudi mednarodne tekme igrali v Naklem. Tudi glede težav z žogami in sosedom, ki nam do nedavna žog ni vračal (na enem od zadnjih treningov pa nam je dve že brcnil nazaj na igrišče), lahko rečem, da ga fantje nekako razumemo. Vendar mislim, da krivci nismo mi, dejansko je krivec občina - občina in Domplan, ki so določili lokacijo. Takrat so se oni zadolžili, da bodo to uredili. To kar počne sosed, pa je v bistvu nam v korist, saj si sami želimo priti do boljšega objekta, seveda kje blizu šole." Kljub temu da nogometaši iz Nakla dostojno zastopate Gorenjsko v enaindvajsetčlanski ligi, pa se postavlja vprašanje - zakaj imamo Gorenjci v najmočnejši ligi kot predstavnika samo eno ekipo... naprimer Primorci, Štajerci,... pa štiri, pet...? "Mislim, da je to dejanski pokazatelj, kako se v gorenjskem nogometu dela z mladimi. Ne bom rekel, da se je v Naklem delalo z mladimi zelo dobro in da je to rezultat dela z mladimi v Naklem. Vendar pa je Naklo, v tistih letih, ko so bili sprejeti "portoroški sklepi" in selekcioniranje igralcev, dal vrsto mladih v kadetske, mladinske in pionirske selekcije. Moram reči, da so skoraj vsi fantje, ki sedaj igrajo, tudi "šli" skozi te piramide. Pokazalo se je, da so nekaj časa delali kvalitetno tudi v Savi in Britofu, od tam imamo tudi mi nekaj igralcev. Sedaj pa se z mladimi dela res kvalitetno le še na Primsko-vem. Tako Gorenjska ni baza, ki bi dajala dosti dobrih nogometašev za več klubov. Ob tem pa je pomembno povedati, da je bil nogomet v Sloveniji, še posebej pa na Gorenjskem, dolga leta "zasovražen" šport - tako pri starših kot potem pri otrocih. Starši otrok niso usmerjali v nogomet, pač pa raje v vse druge športe, recimo v smučanje. Nogomet je veljal za jugo-barbarski šport." Bo morda vaša popularnost, ko Živila - Naklo segajo v sam vrh slovenskega nogometa, kaj pripomogla, da se miselnost spremeni? "Lahko rečem, da se je odnos do nogometa v zadnjem času že spremenil. Če samo pogledamo, kakšni interesi so za igranje v slovenski ligi, kakšno je povprečno število gledalcev na tekmah, in dejstvo, da tudi mediji posvečajo več pozornosti nogometu in poudarjajo, da to ni več jugo -barbarski nogomet. Je sicer nogomet v relativnih sposobnostih kvalitete - vendar brez "jugo vložkov", ki so ga "krasili" do sedaj." Liga z enaindvajsetimi ekipami, ne le da je naporna, je tudi dolga in jesenski del se bo končal šele osmega decembra, morda že na zasneženih igriščih. "Za nas bi bil sneg gotovo problem, saj raven slovenske lige zahteva čiščenje igrišča, kar bo v Naklem z mehanizacijo skoraj nemogoče. Glede rezultatov pa načrtujemo, da bomo ob koncu jesenskega dela ostali med prvimi petimi ekipami. Če bo pa še malo športne sreče, pa bi bili lah- ko tudi med tremi. Obetata se nam namreč še dve težki gostovanji v Kopru in Mariboru, doma pa čakamo prekaljene ljubljanske ekipe." Bodo med jesensko in pomladansko sezono kakšne spremembe v ekipi? "Imamo načrte, da se čez zim0 okrepimo, nekaj z domačim1 igralci, nekaj z igralci od drugod Vendar je zaenkrat to še skrivnost... Morda z igralci iz južnih republik ali tujine? "Zaenkrat je naša ekipa sestavljena le iz slovenskih igralcev, tudi Taneski ima slovensko državljanstvo. Tako imamo prostor3 za tri tujce. Vendar pa v primeru, če se bomo okrepili s tujci, v klU' bu računamo, da bi to res bili tujci. Do profesionalizma pa je gotovo še daleč. Zaenkrat ste vsi v slu*' bab in šolah? "Vsi smo zaposleni, trije pa študentje. Tako je potrebno, da se mnogočemu od povemo. Verjetno je najtežje za nas, ki ima; mo poleg tega družine. Če ne b' bilo družinskega razumevanja-tako že ne bi šlo... Mislim pa, da naša generacija profesionalizma ne bo dočakala. Je pač gospodarstvo tako "nizko", da Slovenija profesionalne lige ne bi mog'3 preživeti." Vaše sodelovanje z Živili pa se j* vendarle po približno letu dni dobro obrestovalo? Za vas in za p0' krovitelja. "Že takrat je direktor Rem'c poudaril njihov poslovni interes pri sodelovanju z nami. Danes p3 lahko rečem, da je bilo pokrov'' teljstvo tako za nas kot za Živ'a dobra investicija. Za nas pomen'* da nam dajo približno tretjin0 potrebnih sredstev za preživetje sezone, mi pa mislim, da jim |° vračamo z dobro reklamo." • Stanovnik, foto: G. Šink Kegljači za naslove Tržič, oktobra - Na kegljišču pod avtobusno postajo v Tržiču je bilo v tem mesecu zelo živahno. S finalnimi boji najboljših se je namreč končalo letošnje občinsko in klubsko prvenstvo kegljačev KK Ljubelj. Na prvenstvu, ki je trajalo več mesecev, je sodelovalo več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk. Prikazovali so zanimive boje, vendar pa je več kot polovica udeležencev dosegla slabše rezultate kot leto poprej. V finalu je prišlo do številnih preobratov in sprememb, saj je pred zadnjimi nastopi imelo kar sedem tekmovalcev še možnosti za uvrstitev na drugo oziroma tretje mesto. Le vodeči Štefan Ahačič je bil v skoraj nedosegljivi prednosti. Med dekleti je prvo mesto zasluženo osvojila mlada Andreja Ribič, ki se je že dodobra uveljavila v kegljaškem športu. Rezultati občinskega prvenstva za leto 1991: moški: 1. Štefan Ahačič 3431, 2. Franc Nunar 3393, 3. Jože Košir 3381, 4. Janez Čerin 3342, 5. Cveto Zalokar 3324. 6. Jernej Potočnik 3314, 7. Rudi Nunar 3264 in 8. Marko Perne 3216; ženske: 1. Andreja Ribič 1197, 2. Ver3 Ovsenek 1150, 3. Nataša Nepužlan 1139, 4. Hilda Mandič 1125, 5. J3' na Zupan 1098, 6. Mojca Sedminek 1076 in 7. Marija Vodnik 105»* Klubsko prvenstvo je med moškimi osvojila ista trojica kot občinsko, med ženskami pa je klubska prvakinja za leto 1991 postal3 Vera Ovsenek pred Metko Kosem, Francko Tribušon in Ivanko Ko* kalj. Obenem s podelitvijo posamičnih priznanj pa so tržiški keglj3*-1 opravili tudi podelitev priznanj najboljšim ekipam na letošnje'1' ekipnem občinskem prvenstvu, ki se je končalo poleti. V tem tekm0/ vanju je letos sodelovalo 31 ekip, najuspešnejše pa so bile: moške e*'" pe: 1. Peko Obutev I 6377, 2. Peko SS I 6196, 3. Društvo upokojene^ 6122, 4. BPT 1 6069, 5. Zlit 6068, 66. Rog Cevarna 6068 itd; žensk« ekipe: 1. Peko Obutev I 2837, 2. Peko Obutev II 2696, 3. Društv"0 upokojencev 2633, 4. Lepenka 2280 in 5. Peko Obutev III 2278^ ^ 15. kolo alpske hokejske lige Rekordna zmaga Acroni Jesenice Jesenice, 2. novembra - V sobotni tekmi Alpske lige so hokejisti Acroni Jesenice visoko premagali zadnjeuvrščeno ekipo v svoji skupini italijanski Zoldo. Izid je bil 19:6. Italijani so bili veliko slabši nasprotnik, tako da je trener Krikunov dal priložnost tudi mlajšim igralcem. Strelci za Acroni Jesenice so bili: Omrzel 2, M. Smolej 3, Varianov 3, A. Razinger 2, Po-večerovski 2, Mlinarec 2, Kopitar 2, Varnavski, Borisov in Cr-novič po enega. Že danes pa Jeseničane čaka težka tekma s celovškim KAC-em. Tekma je za Jeseničane zelo pomembna, saj le zmaga ohranja možnosti za osvojitev visokega drugega mesta in s tem finala. Drugi trener Acroni Jesenice Jože Češnjak napoveduje: "Celovčani so izvrstna ekipa, ki je tako kot mi, še vedno v krogu šestih, ki morajo v zadnjih kolih določiti drugega finalista B skupine. V takšnih tekmah je marsikaj mogoče. Igralci vestno trenirajo, poškodovanih praktično ni, tako da bomo v Celovcu igrali v celotni postavi in skušali presenetiti." Hokejisti Bleda Promoli-nee so v soboto gostovali pri ekipi Asiaga in izgubili z rezultatom 13:2 (6:1, 5:1, 2:0). Danes zvečer, ob 19. uri pa v domači dvorani gostijo ekipo Bol-zana. Tudi hokejisti Olimpije Hertz so v 15. kolu gostovali. V Milanu so izgubili z domačo ekipo Milana z rezultatom 3:0. • Br., V. S. GLAS Rokomet Odlična igra domačink Kranj : Mlinotest 29 : 23 (15 : 13) . Kranj, 2. novembra 1991 - Športna dvorana na Planini, gledalcev 1' sodnika Repenšek (Mozirje), Skubic (Ljubljana). . Kranj: Lenič, Čeferin, Tkalec 4, Jelenič 7, Bajrovič 2, Herlec 2, Jerl) 3, Mežek 11 (3), Rajgelj, Ropret. V prvih minutah srečanja je bil rezultat stalno neodločen. V mačinke so vodile, gostje izenačevale. V trinajsti minuti so se dom činke odcepile za dva gola (8 : 6) in odšle na odmor z enako prednos jo. Tudi drugi del je bil podoben prvemu. Deset minut pred konce.^ srečanja so domačinke naredile razliko štirih zadetkov (22 : 1^) 1 zmaga ni bila vprašljiva. Pri domačih velja pohvala vsem, pri naspr tnicam pa je blestela nekdanja igralka Kranja Zontarjeva. >. Rokometaši Preddvora so gostovali v Velenju in izgubili 7. rez ^ tatom 36: 19 (15 : 9). Tekma v SRL za moške pa se je v Škofji U>* končale v korist Šeširja, ki je zmagal z rezultatom 27 : 24 (13 : '''i. .. . . A . J. Marink Namizni tenis V Kranju in Križah je bil drugi selekcijski turnir pionirk in P1arčne šolarje iz Sel, prvo nagrado je dobil Mihi Roblek, drugo Flori Roblek in tretjo Dori Zupan. Foto: G. Sinik Pri Sparovcu smo srečali Aleksandra Ankersta, ki se poslovno večkrat pripelje v Slovenijo in potemtakem potrebuje tolarje, pravi, da tistih nekaj sto Šilingov zamenja kar v Kompasovi menjalnici na meji, kjer je bil zadnjič tečaj 4,4. Pri nas je zdaj zanj cenejši bencin, tudi mnogi izdelki in športne dejavnosti. • M. V. flVTO< VIC - MlflOI VOZNIK KOflOSKfl 5 { HOT€l Cfl€INA ) tel. 213-160 Int. B1B MM-AH - Teoretično In praktično Izobrašvonj« - Izposojo osebnih avtomobilov, vožnje porok i voznikom In Vldeo kamero. - R€NT-fl - CRR - KRANJ ŠKODA FAVORIT z 12 % popustom in dobavo takoj. Tudi staro za novo ALPETOUR REMONT KRANJ -LABORE telefon: 223-276 vo itd. Adolf Sparovec nam je povedal, da ima 45 odstotkov manj prometa kot lani, včasih Stari čeki dinar za tolar Po treh tednih negotovosti je Banka Slovenije dala navodilo, da bodo banke čeke z odloženim plačilom vnovčevale v razmerju tolar za dinar. Odveč je tudi strah, da bi vam banke čeke, ki ste jih napisali za nekaj mesecev vnaprej vnovčile naenkrat, saj morajo spoštovati na čeku napisan datum. V Italiji možno poslovanje s tolarji Italijanski menjalni urad je 31. oktobra seznanil vse menjalnice in banke, da je v dosedanji seznam vnesel valute treh baltskih držav in Slovenije. To pomeni, da je odslej v Italiji možno poslovanje s tolarji, tako kot z ostalimi nekonvertibilnimi valutami. Marka najcenejša v Skopju 31. oktobra je črni nakupni tečaj za marko v Beogradu znašal 35 dinarjev, v Titogradu 40 dinarjev, v Sarajevu prav tako 40 dinarjev, v Skopju pa 30 dinarjev. Prodajni pa je bil v Beogradu in Skopju 40 dinarjev, v Titogradu in Sarajevu pa 42 dinarjev. Tečaj NBJ je še vedno 13 dinarjev, Jugobanka pa marke odkupuje po 34 dinarjev. JtAltO Cl KRANJ Koroška c. 16 tel:064/212 249 ŽREBANJE 30.12.1991 Rezultati bodo objavljeni v Gorenjskem glasu NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJE VSAK KUPEC 1. nagrada VIDE0REK0RDER 2. nagrada BON V VREDNOSTI 4.000,00 SLT 3. nagrada 10 x PIZZA IN PIVO V PIZZERIJI ORLI TENETIŠE 4., 5. nagrada BON V VREDNOSTI 1.500,00 SLT IN ŠE SUPER NAGRADA POLET Z AKROBATSKIM LETALOM PILOTA TOMA POLANCA JEANS CLUB PETRIČ - NAJ... JEANS CLUB SERVIS SIMCA-TALBOT ^3- SLBARL ^J** Jože Komljanec zg. Lipnica 6 64246 Kamna gorica Tel. (064) 74-405 V zalogi novi in rabljeni rezervni deli. Odprto vsak dan od 8. ure dalje, ob sobotah po dogovoru! Na tečajni listi Banke Slovenije z 31. oktobra so bile dosežene naslednje srednje vrednosti deviz: Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 454,7840 3.200,0000 4,2720 3.643,2000 53,5392 Na Ljubljanski borzi je v četrtek, 31. oktobra, 100 dinarjev veljalo 73,53 tolarja, kar pomeni, da je bila ohranjena torkova vrednost dinarja. Po torkovem dokaj mirnem borznem sestanku je bil četrtkov v znamenju velikega povpraševanja po obveznicah R SL 1, kar si lahko razlagamo kot znamenje, da bo kmalu prišlo do spremembe tečaja tolarja v odnosu na nemško marko. Črna borza: Na ljubljanski tržnici so v soboto, 2. novembra, ob 12. uri devize dosegle naslednje vrednosti v tolarjih: Avstrija 100 ATS 600 Nemčija 100 DEM 4.250 do 4.300 Italija 100 ITL 5,6 Švica 100 CHF 4.600 ZDA 1 USD 66 Ponarejeni tolarji V celjski SDK so odkrili tisočtolarski bankovec, ki ga je nekdo kar fotokopiral. Iz Srbije pa prihajajo vesti, da so v bližini Preševa na Kosovu sežgali nekaj sto tisoč ponarejenih tolarjev, nekaj milijonov pa naj bi jih že prišlo v Slovenijo, kjer naj bi z njimi na črnem trgu kupovali devize. Na ponarejenih tolarjih je slika nejasna, prav tako številke. Srbija ne bo tiskala svojega denarja Napoved, da bo tudi Srbija v kratkem dobila svoj denar, je bila le govorica, res pa je na svet guvernerjev NBJ prišel predlog o nekakšni modifikaciji obstoječega denarja, ki naj bi veljal le v republikah, ki se niso odcepile. Sprejet ni bil, saj je navsezadnje dilema že v tem, kdo je odcepljen in kdo še ni. ZDA blokirale jugoslovanske račune Iz ZDA prihajajo vesti, da so ameriške banke blokirale jugoslovanske devizne račune. Kakor je moč razbrati, ne gre za politični ukrep, temveč za nalog devizne kontrole v ZDA, ki je zaznala "simptomatične spremembe" na nekaterih jugoslovanskih računih. Podobno se bodo verjetno odzvale tudi zahodnoevropske banke. Devizne rezerve Jugoslavije znašajo 4,4 milijarde dolarjev, 90 odstotkov te vrednosti ima NBJ v več kot 600 najpomembnejših bankah po svetu. Žrebanje nagrad pri Sparovcu Struga Strau na Koroškem - V četrtek opoldne so v trgovini šparovec nekateri naši bralci, ki so tam oddali kupone, objavljene v Gorenjskem glasu, postali bogatejši za eno od lepih nagrad, barvni televizor prejme Tjaša Zaplotnlk, Planina 9, Kranj, stereo radio z dvojnim kasetofonom Frančiška Tolar, Jesenovec 6, Železniki; stereo avtoradiokasetofon Anica Vo-doplvec, Stošičeva 6, Kranj; dve sedežni prevleki iz kroglic Lado Golmajer, Podljubelj 39 a, 10 litrov jedilnega olja Tončka Štalec, Dolenja vas 14, Selca; madžarsko salamo prejmejo Ne-venka Omejec, Kolodvorska 7, Kranj; Stane Mavec, Šorlijeva 31, Kranj; Mateja Košir, Log 37, škofja Loka; 1 kg kave pa prejmejo: Ana Petric, Pšenična polica 15, Cerklje; Dušan Fer-lan, Cesta talcev 14, Kranj; Helena Gregorc, Golnik 78; Tanja Krmelj, Šutna 86, Žabnica, Simona Ahčin, Alpska c. 2, Lesce; Tomaž Rupar, Grenc 16, Škofja Loka; Pavel Križnar, A. Kodra 4, Cerklje; Katja Vlašič, Frankovo naselje 64, Škofja Loka. Seveda so vsi pravilno odgovorili na vprašanje na kuponu, da je ŠPAROVEC že eno leto v novi trgovini. V navzočnosti naključnih kupcev, nekateri so prišli tudi zaradi žrebanja, je nagrade pod budnim nadzorom gospoda Šparovca izžreba! njegov vnuk, za korektnost žrebanja pa sta poskrbela tudi predstavnika Gorenjskega glasa Andrej Mali in Aleksander An-kerst. Foto: G. Šinik :g SAMSUNG s: SAMSUNG " Electronics " *------ Electronics IZKORISTITE PRILOŽNOST NAKUPA NA DVA OBROKA HI Fl STOLP: CD gramofon, digitalni radio, ura, budilka, spomin, dvojni kasetofon, navadni gramofon, daljinsko upr. SAMO 22.900,00 SLT VIDEOREKORDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, 8/365 dni, daljinsko upr., LCD SAMO 23.690,00 SLT televizorji, ekran 70, 51 cm, z ali brez TTX za takojšnje gotovinsko plačilo 5 % POPUST del čas od ponedel|ka do petka 9 do 12 ure, od 15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) t»l.: 212-367 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Evropa ni obljubljena dežela Prenovitelji so obljubljali "Evropo zdaj", drugi so jo obljubljali nekoliko pozneje. Zdaj ali nekoliko kasneje? Vseeno! Tudi tisti, ki so imeli pred volitvami polna usta Evrope in so si Evropo želeli kot otroci kepice sladoleda ali nove igračke, spoznavajo, da Evropa - vsaj na področju kmetijstva - ni obljubljena dežela, ni nekaj, kar bi bilo samo dobro in pozitivno. Prav je, da imamo evropske zakone in da nova oblast ne ponavlja napak svojih predhodnikov, ki so eksperimentirali in hoteli biti za vsako ceno izvirni ali različni od Evrope. Dobro je, da teh zakonov ne sprejemamo nekritično, ampak da upoštevamo tudi naše posebnosti in da izhajamo iz sedanjih, realnih razmer. Spodbudno je tudi, da se po osamosvojitvi ne zapiramo za lastne plotove in da se še bolj kot prej oziramo po Evropi, ki je za nas vendarle večja perspektiva kot Balkan... Evropa pa je tudi zelo kruta. Evropa je tudi trg, ki ima velike presežke mleka, mlečnih in še nekaterih drugih izdelkov, za katere ne ve, kaj bi z njimi in kako bi jih prodala ali uporabila. Evropa je dežela, kjer je cena hrane realno precej nižja in kjer dosegajo v povprečju precej višje hektarske pridelke kot pri nas (najbolj izrazito je to pri krompirju). Evropa je tudi sinonim za države, kjer zaradi precejšnjih presežkov hrane že sprejemajo ukrepe za zmanjšanje količinske pridelave hrane ali razmišljajo o njih (v sosednji Avstriji, na primer, so že pred časom pri mleku uvedli kontingente). Evropa je tudi kažipot, kako neboleče zmanjšati število premajhnih kmečkih gospodarstev in kako povečati njihovo velikost. Evropa je tudi dežela, kjer demokracija ne pomeni anarhije, kaosa ali česa podobnega, ampak (tudi v kmetijstvu) predvsem zelo velik red. • C. Zaplotnik Akcija Živimo s cvetjem Lipovi listi tudi na Gorenjsko Kranj, 31. oktobra - Časopisno založniško podjetje Kmečki glas je zadnji dan sejma Narava - zdravje podelilo priznanja najbolj vzorno urejenim kmetijam, ki so letos sodelovale v akciji Živimo s cvetjem. Posebna komisija, v kateri sta sodelovala arhitekta, krajinar in agronom, je pregledala 74 kmetij v Sloveniji in jih za priznanje izbrala štirinajst, med njimi tudi dve z Gorenjskega: kmetijo Štefke Pavlin s Police pri Naklu in kmetijo Vide in Franca Rozmana iz Stražišča pri Kranju. V obrazložitvi piše, da je Pavlinova kmetija "domačija med zelenjem in cvetjem" in da dvorišče poživlja zelenica s starim drevesom in s cvetjem. Pri Rozmanovih je lepo obnovljena stara hiša obdana s cvetjem, dvorišče obdajajo na eni strani gospodarska poslopja, na drugi pa večji vrt z vodnjakom in s sadovnjakom. • C. Z. fceo Frelih: "Še nihče me ni snubil za ministra" Ljubljana, 31. oktobra - Med kandidati za novega kmetijskega ministra se je v javnosti omenjalo tudi Lea Freliha, predsednika Zadružne zveze Slovenije. Frelih te govorice ocenjuje kot dezinformacije in poudarja, da doslej še noben od predstavnikov oblasti ali strank ni z njim govoril o kandidaturi za ministra oz. ga snubil za to funkcijo. MEŠETAR V Slovenski zadružni kmetijski banki obrestujejo vloge na vpogled po 12-odstotni obrestni meri, depozite, vezane nad en mesec, po 25-odstotni obrestni meri, če gre za znesek do 100.000 tolarjev, oz. po 28-odstotni, če je depozit večji od 100.000 tolarjev. Depozite, vezane nad tri mesece, obrestujejo po 29- oz. 31-odstotni obrestni meri, depozite, vezane več kot pol leta, po 32- oz. 34-od-stotni obrestni meri, depozite, vezane nad eno leto, po 32- oz. 34-odstotni obrestni meri itd. • • • Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so bili oktobra stroški prireje litra mleka na kmetijah (enajst krav, povprečna mlečnost 3800 litrov na kravo) 12,44 tolarja, stroški prirasta kilograma govedi pa pri nespecializirani reji (prirast 0,77 kg/ dan) 86,87 tolarja, pri specializirani reji (prirast 0,85 kg/dan) pa 72,33 tolarja. Oktobrski stroški so bili za 17 odstotkov višji od septembrskih, na povečanje pa so najbolj vplivale podražitve kmetijske mehanizacije (traktorji in priključki so se podražili 50 do 70 odstotkov), mineralnih gnojil, škropiv in drugih sredstev za varstvo rastlin (dražja za 9 do 47 odstotkov), zavarovanja živine in osemenjevanja (dražje za 25 odstotkov). Po koliko so krmila v mešalnici krmil na Trati pri Škofji Loki? vrsta krmila pakiranje cena (SLT/kg) TEL starter TEL starter TEL pit 1 TEL pit 1 TEL pit 2 TEL pit 2 KJ - letni KJ — letni KJ — zimski KJ — zimski BRO starter BRO starter BRO starter BRO finišer BRO finišer BRO finišer BRO JR (za jarkice) BRO JR (za jarkice) KN (za kokoši nesnice) KN (za kokoši nesnice) KN (za kokoši nesnice) PU grover (krmilo za odstavljene prašiče, teže 15 do 25 kg) PU grover BEK 1 BEK 1 BEK 2 BEK 2 50/1 25/1 50/1 25/1 50/1 25/1 50/1 25/1 50/1 25/1 50/1 25/1 10/1 50/1 25/1 10/1 50/1 25/1 50/1 25/1 10/1 50/1 25/1 50/1 25/1 50/1 25/1 13,70 14,20 11,50 12,00 11,00 11,50 11,10 11,70 12,30 12,70 16.30 16J0 16,80 15,70 16,20 16.30 13,20 13,70 12,60 13,10 13,20 14,40 14,90 12,00 12,50 11,60 12,10 Podržavljenje družbenih kmetijskih zemljišč in gozdov Zakon bo dolgoročne zakupe in najeme skrajšal na (največ) deset let Občine, podjetja in druge organizacije bodo morale do sredine prihodnjega leta prenesti družbena kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove v Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Ljubljana, 2. novembra - Republiška skupščina bo na zasedanju 13. novembra med drugim obravnavala predlog zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Po tem zakonu bodo vsa družbena kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi, s katerimi upravljajo in razpolagajo občine, podjetja in organizacije, postala last Republike Slovenije, v njenem imenu in za njen račun pa bo s temi zemljišči razpolagal in upravljal sklad. Sklad bo skrbel predvsem za oblikovanje, povečevanje in zaokroževanje kmetijskih zemljišč in gozdov ter kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot pa tudi za smotrno rabo in varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov. Opravljal bo promet z zemljišči, jih dajal v zakup, vodil evidenco, upravljal s sredstvi, ki jih bo dobil pri prometu z zemljišči oz. z zakupom in opravljal še nekatere druge naloge. V času denacionalizacije bodo kmetijska zemljišča, gozdovi in sredstva sklada namenjena predvsem za vračilo prejšnjim lastnikom ter za plačilo primerne odškodnine. Predlog zakona določa, da morajo občine, podjetja, organizacije in drugi "lastniki" družbenih kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov prenesti premoženje (z urejeno dokumentacijo) na sklad najpozneje do 30. junija prihodnje leto. Podržavljenje ne bo vplivalo na najemna, zakupna in druga razmerja, vplivalo bo le toliko, da bodo razmerja, ki so sklenjena za več kot deset let, lahko po uveljavitvi zakona trajala še največ deset let, več pa le, če se bosta tako sporazumela sklad ter najemnik oz. zakupnik. Če najeta ali zakupljena družbena zemljišča pomenijo kmetu glavni vir preživljanja, mu najemnega oz. zakupnega razmerja ne bo mogoče odpovedati pred pogodbeno določenim rokom, izjemoma bo to mogoče le za kmetijska zemljišča in gozdove, ki jih bo po zakonu o denacionalizaciji treba vrniti prejšnjim lastnikom. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov - ustanovili naj bi ga najkasneje v dveh mesecih po uve- Tudi pri zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ne gre brez težav in zapletov. Že- na avgustovskem oz. septembrskem zasedanju je prišlo med zbori do razlik: zbor občin in družbenopolitični zbor sta - povedano bolj preprosto -opravila pno in drugo fazo skupščinskega postopka, zbor združenega dela pa le pno. Izvršni svet zato predlaga, da bi na novembrskem zasedanju zbor občin in družbenopolitični zbor obravnavala predlog zakona, zbor združenega dela pa osnutek in predlog hkrati. Ali bo zbor sprejel takšen predlog, je težko napovedati, iz dosedanjih izkušenj pa je mogoče sklepati, da ga ne bo. Čeprav je upravljanje in razpolaganje z družbenimi kmetijskim* zemljišči in gozdovi omejeno z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih in z začasno prepovedjo prometa s tovrstnimi zemljišči, pa je to razpolaganje in upravljanje precej enotno. V republiki imajo podatke, da želijo nekatere kmetijske organizacije zemljišča od-prodati, denar pa namesto za nakup novih zemljišč ali za njihovo izboljšanje uporabiti za plače delavcev. Takšnih želja za prodajo zemljišč pa niso pokazale samo kmetijske organizacije, ampak po podatkih ministrstva za kmetijstvo tudi nekatere občine. Odprodaja bi bili v nasprotju s prizadevanji republike, ki hoče zaradi denacionalizacije še povečati družbeni zemljiški sklad. Republika je namreč že pred časom dala občinam nalogo, da pri zemljiščih, ki ji" bodo potrebovale za denacionalizacijo, uveljavljajo prednostno pravico; za to pa jim tudi zagotavlja sredstva. Zveza slovenske kmečke mladine Gozdarstvo bo preveč obremenilo proračun Ljubljana, 30. oktobra - Upravni odbor Zveze slovenske kmečke mladine je na seji v sredo ugotovil, da so se nekateri problemi, ki zadevajo položaj mladih na podeželju, še zaostrili. Demografski in kmetijski problemi podeželja se tudi zdaj ne rešujejo nič bolje kot v preteklosti. Upravni odbor je podprl prizadevanja za čimprejšnje sprejetje zadružne in gozdarske zakonodaje. Pri zakonu o gozdovih je opozoril na to, da bodo predlagane zakonske rešitve preveč obremenile proračun mlade slovenske države; zahteval pa je tudi, da se v zakonu bolj jasno opredeli nedotakljivost zasebne lastnine. Ker utemeljeno sumijo, da zaradi zamude pri lastninski zakonodaji prihaja do malverzacij, bodo od skupščinske komisije za celovito proučitev okoliščin, posledic in pojavov oškodovanja družbenega premoženja zahtevali, da takoj obravnava in ukrepa pri postopkih v mlekarni Arja vas in v podjetju Agroind Vipava. Upravni odbor je podprl delovanje Slovenske kmečke zveze -Ljudske stranke in izrazil željo, da bi bila še doslednejša pri uresničevanju sprejetih sklepov. Sklenil pa je tudi, da bo občni zbor Zveze slovenske kmečke mladine decembra in da se bodo na zboru odločali tudi o morebitnih samostojnih akcijah, ki bi prispevale k reševanju problemov na podeželju.© C. Z. V soboto v Resju Prikaz sajenja sadnega ia Ijavitvi zakona - bo tudi pravni naslednik občinskih skladov kmetijskih zemljišč. Po ne povsem popolnih podatkih iz občin je v teh skladih več kot 52 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Gre za zemljišča, ki so jih nekmetijske organizacije morale prenesti v sklad, in zemljišča, ki so jih kmetijske zemljiške skupno- sti kupile z denarjem, pridobljenim z odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov. Občine oddajajo ta zemljišča v zakup različnim interesentom, pri tem pa so med občinami glede zakupnine precejšnje razlike. Kot ugotavljajo v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekatere občine tudi ne spoštujejo moratorija na promet z družbenim premoženjem, ki je "v lasti" občin, ampak zemljišča odprodajajo ali vzpostavljajo na teh zemljiščih dolgoročna zakupna razmerja. Da bo to oteževalo denacionalizacijo, ni treba posebej poudarjati. Ko so zbori republiške skupščine razpravljali o osnutku oz. o predlogu za izdajo zakona, je bilo v razpravi slišati tudi več predlogov, da ne bi podržavili vseh družbenih kmetijskih zemljišč in gozdov, temveč da bi tista, ki so bila pred drugo svetovno vojno last občin, vrnili občinam. V kmetijsko-gozdarskem ministrstvu nimajo natančnih podatkov 0 tem, koliko kmetijske zemlje je bilo nekdaj občinske, več p^3' tkov imajo za gozdove. V ^ra.V ski banovini je bilo občinski"1 4.209 hektarjev gozdov ali 0.6 °o; stotka vseh. Več kot sto hektarja gozda so imele le občine KraU (897), Kočevje (542), Šmarje (382), Brežice (348), Ptuj (270' Radovljica (232), Celje (225). Maribor (177), Konjice (l54'" Murska Sobota (130), Logatec (122) in Novo mesto (118). vs« druge občine pa manj kot hektarjev. Predlog zakona o g°z^ dovih sicer predvideva poleg zj' sebnih, javnih in zadružnih tu<^ občinske gozdove, vendar bo >z" vršni svet šele po denacional'zij ciji in oblikovanju novih loka nih skupnosti določil, kateri goZ' dovi so to.# C. Zaplotnik Jl.tfnCI. KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 Pobuda poslanca Janeza Žampe Na podeželskih šolah več o kmetijstvu Ljubljana, 31. oktobra - Janez Zampa, poslanec v zboru občin republiške skupščine, je na septembrski seji dal pobudo, da bi predvsem na podeželskih osnovnih šola vključili v učni program tudi vedenja o kmetijstvu. Pobudo bi bilo po njegovem mnenju mogoče uresničiti brez dodatnih proračunskih sredstev in sicer s pomočjo kmetijske svetovalne službe, ki se že zdaj financira iz proračuna. V republiškem zavodu za šolstvo se ne strinjajo z Žampovo oceno, da (do)sedanji učni načrti učencem ne dajejo osnovnega znanja o kmetijstvu. Poudarjajo, da se učenci z osnovnimi pojmi o kmetijstvu seznanijo že v prvem razredu, ko obravnavajo polje, gozd, travnik itd., v četrtem in petem razredu pri predmetih spo- znavanje narave in družbe, v višjih letnikih pa pri kemiji, biologiji, gospodarstvu, tehnični vzgoji... Na ministrstvu za šolstvo in šport se strinjajo z Zampovo ugotovitvijo, da so vsebine o kmetijstvu premalo zastopane v učnih načrtih podeželskih osnovnih šol, vendar se ne zavzemajo za to, da bi uvedli kmetijstvo kot posebni predmet. Pobudo je P njihovem mnenju mogoče ufeS ničiti le v okviru neobveznih 'j1 teresnih dejavnosti, ki jih določajo same na podlagi P°se^ nosti okolja in interesov učence ^ Ministrstvo predlaga, da bi kflj tijska svetovalna služba v sode' vanju z zavodom za šolstvo izd lala program, kako bi v interen. nih dejavnostih osnovnih šol P večali delež teoretičnega in p tičnega "kmetijskega znanja. rak- K ljev in izterjava kazni.• D. Dolenc Torek, 5. novembra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 19. STRAN GLAS MALI OGLASI kupim ^217-960 aparati stroji prodam nov 4-nilni, namizni over-lock. g 216-153 18459 cirkui.ar Universal, š priključki, nov, prodam g 214-07:_19220 CD GRAMOFON jvc. nov, daljinsko Upravljanje, prodam. g 324-184 19446 Prodam digitalni VOL! M h 1i R g 3l_l-4s3 _19448 IZPOSOJA vidcokamcr; uporaba enostavna!^ 241-265 19468 Prodam 1 mesec star VIDEOREKOR-DER Hitachi, g 214-205_19469 OVERLOCK Pfaff, entlarica. nov. prodam, g 215-650_19471 s0-litrski BOJLER, pokončen, poceni prodam, g 213-656_19478 POMIVALNI STROJ Candy. poceni prodam, g 213-656_19479 Električni ŠTEDILNIK (4 + 2), poceni prodam. g 213-656_19480 Prodam KAMKORDER Blaupunkt video 8. g 631-013_19482 Ugodno prodam novo PEČ Emo Central 23. g 691-378_19484 Poceni prodam nov električni ŠTEDILNIK Gorenje, g 213-687_19487 Ceneje prodam Srundfos ČRLPALKO. gričar. Preska 4, Tržič_19491 TELEEONSKI APARAT, prodam, g 84-058__19502 Prodam v1deorekorder Panasonic. Cena 200 DEM, g 77-609_19506 Na obroke prodam nerabljen POMIVALNI STROJ, g 241-549_19507 VlDEOR-ekorder Goldstar, ugodno prodam. g 46-161_19518 Poceni prodam etažno PEČ 17 kW. Pretnar. Martuljek 95_19521 Prodam KAMKORDER Blaupunkt CR 8200, s priborom, g 241-647 19537 PRALNI STROJ El Niš, ugodno prodam. g 47-281_19562 GLASBILA Ansambli! VOICE SAMPLER Yamaha VSS-30, prodam, g 213-656 19481 SYNTIHEIZER PS 140, prodam. g 214-318, popoldan_19498 GRADBENI MATERIAL Prodam suhe prizme, viš. 10 cm. g 241-166__19441 Prodam 2 kub. m. DESK, deb. 2.5 cm. g 57-872_19459 Prodam 5 000 kosov STREŠNIKA Dravograd g 215-649_19466 Prodam cementno siv STREŠNIK Dravograd, g 215-649_19467 Ugodno prodam 30 kvad. m. hrastovega lamelnega parketa, g 50-668 ali 57-293_ 19476 Ugodno prodam 450 kosov STREŠNIKA fojc, g (.8-733_19503 Prodam dvoje oken, dim. 120 x 120 cm m mivko, g 65-532_19508 Prodam polkrožne macesnove STOPNICE, desne. g 83-450_19509 Prodam rabljen STREŠNIK Dravograd. g 311-877_19513 Prod m DIMNIK Schiedel, premer 20 in PEČ Eeroterm. g 421-256_19515 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za vse stopile, g 310-803_19419 Instruiram angleščino za oš. g 47-844_19500 licem INŠTRUKTORJA za orglice. g % i /612-354. Jane/_19550 INSTRUIRAM angleščino za OŠ in SŠ. * 061/612-354. Janez 19551 Kupim 5 dni starega TELETA simenlal-ca. g 422-719_19425 Kupim do 100 kg težkega TELETA g 84-479 19426 Za Lado Niva kupim zadnji DIFEREN-CIAL. g 75-080_19445 Kupim STIROPOR in DESKE za šolanje, g 421-81 i, popoldan 19490 Kupim STROJ za popravilo ženskih nogavic, g 79-547 19542 Kupim MOTOR od APN 6 ter prodam MOTOR od APN 4 in DELE g 723-542_19555 Kupim suhe COLARICL in PRIZMO 10. g 421-664 19565 LOKALI V Kranju oddam večnamenski LOKAL, z odkupom opreme, g 326-640 19429 Prodamo vpeljano VIDEOTEKO. z in-ventarjem. g 311-453 19447 Kupimo ali vzamemo v najem manjši LOKAL v centru Kranja, g 216-613 _19462 V Kranju ali okolici najamem BIFE ali RESTAVRACIJO. Šifra: HITRO 19528 MOTORJI KOLESA Prodam APN 6. Cena po dogovoru. Sp. Besnica 108/a_19460 Prodam novo moško KOLO na 5 prestav, g 213-687 _ 19486 APN 6, dobro ohranjen, prodam za 15.000 SLT. g 45-264 19531 OBVESTILA J & J TV. VIDEO. HI-FI, SERVIS. Popravljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FT NAPRAVE, g 329-886_16355 PLESKARSKA DELA opravimo hitro in poceni! g* 241-483_18464 RTV SERVIS Samsung. Gorenje! g 216-945_18539 "Orbiter" RTV Servis Gorenje. Samsung. g 216-945_19043 IZDELUJEM cinkane smetnjake, žlebo-ve. Prehačevo 32. g 326-426 19440 Globinsko ČISTIM jogije in preproge, g 41-663_^__19443 Okroglo BRUSIM vse strojne dele g 632-622__19496 PEČARSKA DELA naredimo hitro in poceni! g 65-773 19497 BRUSIM motorne verižice. Božič. Gorenjska 44. Bled - Ribno_19504 Podjetniki! Nudimo vam strokovno VODENJE poslovnih knjig. SVETOVANJE in ORGANIZIRAMO računovodstvo v vašem podjetju. g 217-570, popoldan 19522 OBLAČILA Prodam krznen PLAŠČ - volk, dobro ohranjen^ 311-383, zvečer 19432 Prodam dvodelni roza KOMBINEZON, 5 do 6 let, g 324-897_19493 Prodam zimsko dekliško JAKNO, vel. 8/126. g 324-897_19494 Ugodno prodam novo POROČNO OBLEKO. g 329-626, popoldan 19556 OTROŠKA OPREMA Prodam BABYPHONE (inlerfon). g 622-311_19298 Otroški VOZIČEK Peg, malo rabljen. prodam, g 45-568_19337 Povijalno MIZO, skoraj novo, prodam. g 45-568_19338 Prodam POSTELJICO, ZIBKO, VOZ1-ČEK in AVTOSEDEŽ. g 40-073 19516 Prodam otroško HOJICO Chicco. g 70-333_19520 Ugodno prodam globok in športni VOZIČEK, g 633-650 19554 .A0 «0 M0 S0V0 NOVO Novo g. HALO ORLI DOSTAVA NAJBOLJŠIH TU1 S A DOM V SLUŽBO ALI PRIJETSO DRiŽBO VSAK DAN RAZEN NEDELJE od 9 - 21 h POKLIČITE HALO ORLI IN SE PREPRIČAJTE OSTALO_ SI. Prešernov spominski KOZAREC v Kranju. Titov trg 16_18031 Prodam SADIKE vrtnic - čajevke, mno-gocvetke in mini. Mile Antonijevič. Gol-nik 107, g 46-397_19424 KLETKE za rejo piščancev ali zajcev, prodam, g 633-752_19433 Prodam 4 kub. m. bukovih DRV g 45-550__19451 Prodam MERILEC krvnega tlaka Phil-lips. g 312-237_19477 Ugodno prodam 9 kg gosjega PUHA g 327-292_19512 Zračno SLAVIJO 631, prodam za 5.000 SLT. g 633-488 19519 PRIDELKI Ugodno! Sveži ŠAMPINJONI za vlaganje ali zamrzovanje. g 215-701. zvečer _19231 Prodam 70 kg krmilnega KORENJA g 241-663_19449 Prodam ZEUE v glavah. Zgoša 47/a, Begunje 19453 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR de-sire. g 422-770 19488 Prodam jedilni KROMPIR desire ter semenski KROMPIR jerla, rezi in desire. Praprotna polica 5, Cerklje, g 422-143 19530 POSESTI Prodam GOZD. 061/841-384 19536 RAZNO PRODAM Industrijski ŠIVALNI STROJ Singer. PLETILNI STROJ Pfaff in MOTOR MZ 150. prodam, g 326-604 19430 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, SODOVE, 200 litrov in 1.000 litrov. Kovačičeva 5, Kranj_19458 Prodam Termopan VRATA, dim. 70 x 220 cm, dvojno zastekleni OKNI, dim. 60 x 140 cm in 100 x 140 cm ter stare brezhibne STATVE za tkanje preprog, g 75-612, zvečer_19465 Prodam vlečno KLJUKO za Golf in AUDI 80, letnik 1978. g 79-018 19558 STAN, OPREMA Po ugodni ceni prodam KAVČ in dva FOTELJA ter dva JOGIJA. g 214-575, zvečer, po 20. uri 19166 Ugodno prodam novo, raztegljivo SEDE-ŽNO GARNITURO. TE 58-295 19173 Ugodno prodam LEŽIŠČE za jogi, novo. g 214-278_19181 Ugodno prodam 2 leti staro SPALNICO, g 75-735_19277 Prodam 3 masivne MIZE in STOLE, g 49-442_19405 Po ugodni ceni prodam novo TUŠ KABINO, iz programa Kolpasan. g 325-877 _19428 KUHINJO, lepo ohranjeno, poceni prodam, g 212-991 in 45-570 19439 STANOVANJA Oddam takoj vseljivo starejše STANOVANJE v Gorenji vasi - Poljanska dolina. Ogled popoldan. Franc Ferlan, Gorenja vas 38_19154 Družbeno GARSONJERO. 38 kvad. m., s telefonom, centralno ogrevanje, kabelska TV, zamenjam za 2-sobno stanovanje, g 329-190, po 20. uri_19157 Zamenjam 2-sobno STANOVANJE, 50 kvad. m., za večje, g 328-953 19420 Ugodno prodam mansardno STANOVANJE v centru Kranja, g 213-564, od 20. do 21. ure 19463 Prodam i-sobno STANOVANJE s kabi-netom. 40 kvad. m., s centralnim ogrevanjem, vseljivo čez. i leto. g 327-254 Zamenjam 2-sobno STANOVANJE za večje, g 620-811_19544 Mirni osebi oddam SOBO v okolici Kra-nja. g 242-325_19552 Zamenjam 2-sobno družbeno STANOVANJE na Planini lil. (telefon, CATV), za večje kjerkoli v Kranju, g 331-339, Sašo ali 329-446 19568 VARSTVO Nudim dopoldansko VARSTVO otrok. g 79-729_19517 V prijetnem okolju, kjer ni avtomobilov in smoga, nudim dopoldansko VARSTVO dvema otrokoma, g 217-238 19539 VOZILA DELI GRELCE za nafto Bocsch za avtomobile, prodam, g 214-072_19218 Prodam 5 zimskih GUM s platišči, 165/13. g 212-716_19455 Prodam nove VERIGE za Lado Samaro. g 216-676, 323-216_19470 Prodam R 4 4, karamboliran, za dele. Sr. vrh 17, Gozd Martuljek_19475 Prodam zimski GUMI s platišči, za Z 101. g 323-568_19501 Za Z 101 prodam zimski GUMI s platišči in VERIGE, g 215-026_19514 Prodam PRTLJAŽNIKA, tudi za smuči, g 215-026 •/__19524 VOZILA Prodam karambolirano Z 101, letnik 1987. jj 421-753_18891 Z 101, letnik 1974, vozna, registrirana, prodam za 500 DEM, g 242-383 19146 Prodam Z 850, letnik 1981 622-581 Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1971, obnovljen, g 214-072_19219 R 4 GTL. star 2 leti, prodam, g 421-727 Ugodno prodam /. 101, letnik 1984, regi-strirana. g 324-312_19421 Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1980. g 620-1 i i 19422 LANDROVER z diesel motorjem, prodam ali zamenjam za Z 128 ali Lado g 325-229_19423 Nujno prodam Z 101 GTL 55, letnik ok-tober 1986 g 41-913_19427 Prodam R 4, letnik 1981. Frelih, Blaževa 3/h, Sk. Loka_19435 Prodam R 4 GTL, letnik februar 1991, bel g 633-392_19436 GOLF dieel, letnik 1989, bel, prodam. Cena 16.000 DEM. g 74-314 19437 Prodam nov FORD KOMBI Bus Tranzit g 45-550_19452 Prodam VW 1303, letnik 1975, ohranjen. g 218-647_19456 Prodam ali menjam HONDO CBX 550. letnik 1985. g 218-647 19457 Za daljše časovno obdobje damo v najem Dom v Planici Informacije dobite na Športni zvezi Slovenije, Ljubljana, Celovška 25, tel.: 315-170. r'moderni interieri trgovsko podjetje s pohištvom in stanovanjsko opremo SALON POHIŠTVA KRAN) • ponovno imamo v zalogi MEDENINASTO POHIŠTVO - LEŽIŠČA različnih dimenzij • velika izbira sedežnih garnitur, dobava takoj ali po naročilu • B0SCH pralni in pomivalni stroji, KUHINJSKE NAPE, friteze, multipraktik... • NOVO - NOVO - zamenjali smo več kot 50 % artiklov, ki so vredni ogleda, pestra izbira stanovanjske opreme za vse bivalne prostore • UGODNI KREDITNI POGOJI, BREZPLAČNO SVETOVANJE ARHITEKTA IN DOSTAVA DO 30 KM NOV DELOVNI ČAS: KRANJ - salon Primskovo od 9.-13. in od 15. -19. ure, sobota od 9. - 13. ure, tel.: 214-554 KRANJ - Titov trg 5 - SALON KUHINJ od 9.-19. ure, sobota od 9. - 13. ure, tel.: 222-177 JESENICE - SKLADIŠČNA 5 od 9. - 13. in 15. -19. ure, sobota od 9.-13. ure, tel.: 84-091 ZA PRIJETNO BIVANJE V VAŠEM DOMU moderni interieri Prodam R 4 TLF. letnik 1978. registriran do septembra 1992, obnovljen, zaščiten. Z avtoradiem ter 2 GUMI, g 81-618 Ugodno prodamo Z 650 AD s ponjavo, letnik izdelave 1982, prevoženih 176.000 km. Informacije na g 216-271, int. 23, dopoldan_19474 Prodam VW 1300, letnik 1970. g 622-876_19483 Prodam 126 P, letnik 1982 g 311-800 JUGO 55 Skala, letnik 1988, prodam za 5.900 DEM, g 81-777_19492 Poceni prodam JUGO 45 AX, letnik 1987. g 632-622 19495 Prodam CITROEN GS, letnik 1979. Informacije nag 217-327_19505 Prodam 126 P, letnik 1982, registriran. Knaflič. Sp. Gorje_19510 DAIHATSU Charade TS, letnik december 1990, prodam. #632-068 19511 JUGO 45. letnik 1981, z avtoradiem. pro-dam. g 324-072_19525 Prodam CITROEN AX. letnik 1988 g 061/841-457, od 15. ure dalje 19529 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989, registriran do julija 1992. g 74-697 19532 Prodam JUGO 55 Skala ali menjam za Golf, g 45-688_19533 Prodam KAMION Mercedes 307 D kaso-nar. 24.000 km. g 70-286_19534 Prodam ALFO ROMEO 33 1.5, letnik 1991, kasko zavarovan, g 061/553-336. po 16 uri_19543 CITROEN BX 16 TRS, letnik 1986, pro-dam. g 328-626_19553 Prodam Z 750, malo vožena, g 632-642 Prodam Z 101 Mediteran, letnik decem-ber 1980. g 82-259_19559 PEUGEOT 405 GL. letnik 1989, zelo ugodno prodam, g 241-685_19560 Prodam VW 1300, registriran g 216-239_19561 Poceni prodam R 4, letnik 1984 flf 692-927 19564 Prodam DAIHATSU Sharade Turbo diesel. letnik 1991 g40-!43_19566 Prodam JUGO 45 Koral, letnik junij 1989. rdeč. Cena 5.200 DEM g 83-735 ZAPOSLITVE Mlado dekle išče zaposlitev v STREŽBI. Šifra: NATAKARICA_18313 Komunikativnim osebam nudimo honorarno DELO. g 323-135 19549 Nujno potrebujem redno ali honorarno ZAPOSLITEV v gostinstvu. Šifra: STREŽBA_18902 Manjše podjetje, trgovsko tehnične smeri, zaposli INŽENIRJA strojnišva / aktivnim znanjem nemščine. Sprejemamo samo pismene vloge. Šifra: TEH NI KA Odlično plačano HONORARNO DELO nudim. Potreben prevoz, /aželjen telefon! g 061/713-621, 108-266 19247 Naslov v 19438 Zaposlimo KV MIZARJA, oglasnem oddelku. Zaposlim KV PEKA. Podhom 9, Zg. Gorje - Bled, g 41-377. zvečer 19444 Verziranega RAČUNOVODJA, /a samo-stojno vodenje enostavnega in dvostavne-ga knjigovodstva, vabimo k sodelovanju v računovodskem servisu, g 242-594 Iščemo POTNIKE za prodajo iskanega artikla. Pogoj: starost nad 22 let in lastni prevoz. Šifra: H-B-J 19535 Honorarno DELO nudim osebam z lastnim prevozom. Tedenski zaslužek 10.000 (desettisoč) tolarjev. Kličite danes od 15. do 19. ure nag 47-415_19538 Redno ali honorarno zaposlimo KUHARICO g 41-321 19541 Dobro utečena skupina, ki dela na področju zastopstva, vabi še nekaj novih SODELAVCEV. Tenesko izplačilo! Sestanek interesentov v hotelu Creina Kranj (pri recepciji), v četrtek, ob 16 uri. 19545 Zaposlimo K V TOČAJKO. Hotel Jelen d.o.o.. Ljubljanska I. Kranj 19548 Mamica z dvema otrokoma nujno potrebuje dodatni ZASLUŽEK ali DELO na dom Šifra: STISKA 18675 ŽIVALI Rjave JARKICE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, g 65-546 19052 Prodam KOZO in plemenskega KOZLA ter zlate FAZANE. Zbilje 8/b. Medvode TELIČKO, prodam ali menjam za bikca. Zgoša 47/a. Begunje 19450 Prodam rjave JARKICE. Zgoša 47/a, Be-gunje 19454 Prodam 7 mesecev staro TELIČKO si-mcntalko. za pleme ali zakol. Anton Prešeren, Gorica 17, Radovljica 19485 Prodam čistokrvnega SAMOJEDA - samico, star 2 leti, z rodovnikom g 213-752, po 13. uri_19540 Prodam 10 tednov starega GOLDENRE-DRIVERJA. g 47-371 19547 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in praprababice MARIJE AJDOVEC roj. Sire se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vašča-nom, prijateljem in znancem, ki ste izrekli sožalje. darovali cvetje in pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Posebna zahvala zdravstvenemu in skrbnemu osebju Doma oskrbovancev Preddvor. Lepa hvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem in vsakomur posebej! VSI NJENI Luže, 30. oktobra 1991 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice ROZALIJE PREISINGER se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, jamarjem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se organizaciji ZB NOB Stražišče za poslovilne besede in upokojenskemu pevskemu zboru za zapete pesmi. Hvala vsem za spremstvo na njeni zadnji poti! VSI NJENI ZAHVALA 31. oktobra smo se za vedno poslovili od dragega moža, ata, starega ata MATEVŽA OVSENIKA krojača v pokoju Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga pospremili na zadnji poti, še posebej se zahvaljujemo g. župniku za obred in pevcem za lepo petje. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Črnivec, Kanada, Pivka — Naklo 228554 Slovenija in svet OD PETKA DO TORKA Predvsem brez naivnosti Vse kaže, da nas hoče mirovna konferenca v Haagu ponovno stlačiti v neko novo jugoslovansko skupnost, na novo pa je treba definirati tudi odnose s Hrvaško. Komisija skupščine Slovenije za mednarodne odnose je obravnavala dogajanje na mirovni konferenci v Haagu ter odnose med Slovenijo in Hrvaško. Odnose med Slovenijo in Hrvaško bo treba nanovo definirati, saj so se pokazale med njima pomembne razlike, zato tudi ni prav, da Evropa obravnava Slovenijo in Hrvaško kot siamska dvojčka. Del seje komisije, De Michelis in Gorici Italijanski zunanji minister De Michelis se je zavzel za združevanje oziroma sodelovanje med Gorico in Novo Gorico. Povedal je, da bo do konca leta sproščenih 94 milijard lir za gradnjo obeh odsekov Osimskih cest za povezavo Trsta in Gorice. Italija bo pomagala pri vzdrževanju beguncev s Hrvaške, slovenski delavci iz Slovenije pa naj bi bili izenačeni z delavci iz držav Evropske gospodarske skupnosti, sploh pa bo Italija gospodarsko in finančno pomagala Sloveniji. namenjene odnosom s Hrvaško, je bil zaprt za javnost, medtem koje bila razprava o Haagu odprta. Predvsem se v Haagu stvari za Slovenijo odvijajo dobro in slabo: dobro v tem smislu, da bi nas po zaključku konference mednarodno priznali, slabo pa zato, ker nas očitno vsi v Haagu ne razumejo (ali nočejo razumeti) in nas ponovno tlačijo v neko novo jugoslovansko skupnost, čeprav kakršnokoli sodelovanje, tudi v carinski uniji, odklanjamo. Če se bo to nadaljevalo, bomo šli Slovenci Ronke pomagajo Metliki Prebivalci občine Ronke pri Trstu so poslali pobrateni občini Metlika skoraj 7 ton pomoči 600 hrvaškim beguncem, ki živijo v metliški občini. Pomoč za begunce pa zbira in pošilja tudi Karitas iz Nove Gorice. Doslej so zbrali že nad 65 milijonov lir. v Haag samo še v primerih obravnave za nas pomembnih vprašanj, v pogovorih o neki novi skupnosti suverenih republik, ki ohranja tako Jugoslavijo kot njene suverene države, pa ne mislimo sodelovati. Taktika Haaga je jasna. Najprej prepričati za novo skupnost pet republik, tudi Srbijo, zato so haaški dokumenti vedno bolj prikrojeni njenim zahtevam, nato pa pritisniti še na Slovenijo. Glede Haaga torej ne kaže biti naiven. Edi- Bučar pisal parlamentom Predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar je poslal posebno pismo vsem parlamentom in jih obvestil, da je Slovenija zaprosila za mednarodno priznanje in da ima tudi vse pogoje zanj. Parlamente je prosil, da obravnavajo mednarodno priznanje Slovenije. Iz Nemčije so že pred časom signalizirali, da takšne prošnje še nimajo. ni, ki je v Haagu jasno povedal, da imamo pravico iti iz Jugoslavije, je bila Srbija, vsi ostali pa tega niso posebej poudarjali, kar kaže na njihovo pritrjevanje neki novi zvezi na jugoslovanskem ozemlju. Danes bo v Haagu novo zasedanje in marsikaj od tega bo jasnejše, predvsem pa to, če bo Srbija popustila in pristala na dopolnjen Carringtonov predlog. V nasprotnem primeru ji mednarodna skupnost grozi z gospodarskimi sankcijami, ki naj bi jo prisilile k ustavitvi vojne na Hrvaškem. • J. Košnjek Nakupovalni center DRULOVKA Market Center BLED Trgovina SONČNICA KOKRICA TRGOVINA IN GOSTINSTVO KRANJ vas vabijo na PRODAJO SADIK G sadnega drevja □ okrasnega grmičevja □ jagodičevja 0 ter humovita, zaščite, vrtnarskega in sadjarskega orodja. H Četrtek, 7. in petek, 8.11.1991 Liberalni demokrati o kapitalskih povezavah, prostorskem urejanju, obveznicah... Pogodbe s HIT-om so brez socialnih in razvojnih varovalk Radovljica, 4. novembra - Predstavniki liberalno-demokratske stranke Radovljica so na včerajšnji novinarski konferenci predstavili stališča stranke do kapitalskih povezav med novogoriškim HIT-om in nekaterimi turističnimi podjetji v občini, do sodelovanja stroke in krajevnih oblasti pri odločanju o prostoru, do uporabe sredstev občinskih obveznic, do spodbujanja podjetništva... radovljiški liberalno-demokrat- "Novogoriški HIT, njegovi mednarodni kapitalski sodelavci in lokalni hotelirji so s pogodbami o izdatnih kreditnih injekcijah in prenosi poslovnih skladov ustvarili pogoje, da bodo v primernem trenutku olastninili osem hotelov v občini. S podobnimi interesi in kombinacijami se srečujemo tudi v primeru Elana, v primeru hipotetičnih pravic, ki jih ima nad večjimi tovarnami in drugimi objekti Ljubljanska banka, v izraženih lastninskih interesih za lastnino jugoslovanske vojske in druge objekte na Bledu in drugod. Pa še bi lahko naštevali," poudarjajo v ski stranki in se sprašujejo, kako naj občina v takih primerih ukrepa. "Ni smotrno, da bi občina ustavljala pretok kapitala in preprečevala lastninjenje, če to poteka v zakonskih okvirih; občina se mora zavzemati le za to, da bodo transakcije dogovorjene z občino in da bodo skladne s sprejetimi razvojnimi načrti. V pogodbah s HIT-om, na primer, ni ne socialno-var-nostnih ne razvojno-investicij-skih varovalk." Liberalni demokrati opozarjajo, da bi morali v občini bolj spodbujati razvoj domačega podjetništva in vlaganja doma- Liberalni demokrati se ne strinjajo z odločitvijo izvršnega sveta, da bi šel del denarja od prodanih občinskih obveznic v tovarne Iskra Otoče, Almira, Sukno in Veriga. Poudarjajo, da je takšna odločitev v nasprotju s skupščinskimi sklepi. činov. Za primer navajajo zamisel skakalca Francija Petka, ki želi zgraditi teniški športni center in ob njem nekatere spremljajoče objekte. Na današnjem zasedanju občinske skupščine bodo predlagali, da bi mu občina med drugim dala v najem zemljišče za 99 let in da bi mu začetek gradnje omogočili vsaj prihodnje leto. Kar zadeva prostorsko urejanje, so v liberalno-demokrat-ski stranki pripravili predlog, ki se razlikuje od vladnega. Ob primeru kapitalskih povezav med HIT-om in nekaterimi radovljiškimi turističnimi podjetji ugotavljajo, da je prostor radovljiške občine zelo mamljiv in da se je (očitno) trgovanje s prostorom že začelo. Črne gradnje se bodo v občini nadaljevale, ne kot novogradnje, ampak kot dozidave, kar bo za prostor in krajinski izgled Še slabše. Občinski minister za urejanje prostora prihaja v nasprotje z upravo za urbanizerti in odborom za prostorom. Politični volontarizem je včasih pomembnejši od stroke. • C. Zaplotnik Intervencija za vojaške upokojence Po plačilni blokadi še blokada vojaških pokojnin Ljubljana, 4. oktobra - Na zadnji seji slovenske vlade je bil sprejet sklep o prevzemu izplačil pokojnin vojaških upokojencev, ki od septembra (nekateri od prve polovice oktobra) ne prejemajo več pokojnin. Kaj je vzrok za to, nismo dobili jasnega odgovora, saj je blokada plačilnega prometa s Srbijo po uvedbi tolarja lahko poglavitna ovira, dejstvo je, da kljub dogovorom, da bodo do konca leta te pokojnine zagotovljene iz zvezne skupnosti, upokojenci izplačil ne dobijo. Ker tako približno 13.000 tovrstnih zavarovancev ne dobi ničesar za preživljanje, podatkov iz Beograda pa ni, so se odločili, da bodo pravice do izplačil pridobili vsi tisti, ki bodo za to vložili ustrezne zahtevke.' no, sprejet pa je bil predlog, da tudi tovrstne pokojnine ne morejo biti višje od najvišje pokojnine v Sloveniji. Po novem letu pa naj bi bile nanovo odmerjene po slovenskih predpisih. Slovenija se je z ustavnim zakonom sicer zavezala urejati to področje z novim letom, vendar šteje za dolžnost, da poseže v nastali položaj, ki ga je povzročil skrajno nekorektni odnos organov v Beogradu. Znane so namreč tudi številke o skupnem številu vojaških upokojencev v Jugoslaviji, ki jih je okrog 430.000, zato je število dobrih 13.000 znatno manj, kot jih bodo po delitveni bilanci (obveznosti) skušali naložiti Sloveniji. Podoben položaj je tudi pri "civilnih" pokojninah glede na mesto pridobitve. Slo- Vojaške pokojnine samo na zahtevek Vsi upravičenci do vojaških pokojnin naj na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, Moše Pijadeja 41, Ljubljana osebno ali po pošti vložijo zahtevek, ki mu morajo biti obvezno priloženi: kopija"odločbe o priznanju pravice do pokojnine, nakaznico nakazila pokojnine oz. druge dajatve za september, potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije in potrdilo o stalnem prebivališču z navedbo datuma, od kdaj ima upravičenec to prebivališče v Sloveniji. Pri družinskih pokojninah je za otroke, starejše od 15 let, potrebno priložiti tudi potrdilo o šolanju. Po podatkih, ki so jih dobili na pošti, naj bi bilo v Sloveniji 5.200 vojaških upokojencev in še 8.000 družinskih upokojencev iz tega naslova. Kakšna bo višina akontacij pokojnin (ali po razmerju 1:1- SLT : din, ali veljavni tečaj), še ni odloče- venija namreč v druge republike pošilja znatno več pokojnin (skoraj 18.000), kot jih v Slovenijo prejemajo njeni državljani iz drugih republik (približno 2.000). Kot je bilo rečeno na tiskovni koferenci, je to dobra pogajalska pozicija. • Š. Ž. Koliko časa bo Adria še na tleh Vlada naj ukrepa in poroča Kranj, 2. novembra - Čeprav je vlada Jugoslavije priporočila odprtje zračnega prostora nad zahodnimi deli Jugoslavije in slovenski prometni minister Marjan Krajne zagotavlja, da bo tudi problem tehničnih pregledov Adriinih letal rešen s sodelovanjem Avstrijcev, ki naj bi prevzeli kontrolo tehnične usposobljenosti letal (zvezni sekretariat za promet je Adrii odvzel potrdilo o usposobljenosti za opravljanje javnega prevoza v domačem in mednarodnem prometu), se je ta problem znašel tudi v slovenski skupščini. Družbenopolitični zbor je sprejel izjavo, s katero obsoja zaporo slovenskega zračnega prostora, kar je kršitev slovenske suverenosti. O tem bo uradno obveščena mednarodna javnost in haaška mirovna konferenca. Ker ne gre le za problem slovenskega letalskega prevoznika, ampak za problematiko nacionalne razsežnosti, so poslanci terjali od vlade hitrejše ukrepanje ter poročanje na naslednji seji zbora. Ta zbor bo na eni prihodnjih sej razpravljal o problematiki prometa in zvez države Slovenije. V Sloveniji smo že ustanovili upravo za zračni promet, domicilno letališče za Adrio pa bo še naprej Celovec. Seveda pa je vsa stvar zelo zapletena in dolgotrajna, zato je do odločitve večina delavcev Adrie na prisilnem dopustu. • J. Košnjek Cossiga v Sloveniji Predsednik Republike Italije med nedeljskim obiskom Trsta sicer ni sprejel predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, zato pa je poskrbel za prvorazredno presenečenje: kot prvi predsednik tuje države je stopil na ozemlje samostojne Slovenije. V Novi Gorici se je pogovarjal s predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom in predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom. Ne glede na to, ali je bila njegova poteza dogovorjena v italijanski politiki ali v Evropski skupnosti ali je predsednik Cossiga to storil na lastno pobudo, je to priznanje mednarodne subjektivitete Slovenije. Obisk povečuje upanje na skorajšnje mednarodno priznanje Slovenije. Na pogovoru v Novi Gorici je bilo največ govora o položaju italijanske manjšine v Sloveniji, ki mora uživati najmanj tolikšno zaščito, kot predvidevajo evropski standardi, enako raven zaščite pa morajo uživati tudi Slovenci v Italiji- Novi zajamčeni osebni dohodek Ljubljana, 31. oktobra - Na podlagi podatkov o hitri splošni rasti cen in na zahteve sindikatov je danes slovesnka vlada določila novo višino zajamčenega osebnega dohodka, ki naj bi bila 6.000 tolarjev neto, z veljavnostjo od prvega oktobra dalje. To 30-odstotno povečanje naj bi, po besedah ministrice za delo Jožice Puhar, olajšalo položaj kar 47.000 delavcem, ki po podatkih starih mesec dni, v Sloveniji prejemajo zajamčeni osebni dohodek. Povzročilo pa bo to povečanje večje probleme v proračunih (pri renominaciji proračunov povečana inflacija ni bila upoštevana) in zlasti v podjetjih, kjer gospodarski rezultati ne omogočajo povečanje mase za osebne dohodke. Zaradi tega se bodo razmerja med osebnimi dohodkih v teh podjetjih verjetno fe zmanjšala. Novi zajamčeni osebni dohodek predstavlja, tako smo sij' šali na tiskovni konferenci po seji vlade, 77 odstotkov košarice nuj' nih življenjskih stroškov in 40 odstotkov povprečnih osebnih dohodkov v Sloveniji. • Š. Ž. AMERIKA Za večino samostojnih Gorenjk in Gorenjcev, kot pač vseh Slovencev, je Amerika nekakšen pojem sreče, svobode, izobilja-Resda sem ter tja v kakšnem filmu gledamo tudi temno plat ameriške medalje, a splošne vznesenosti ob besedi "Amerika" vse to ne vznemiri. Ker je vreme danes turobno, ena malce slabša novica več tm ti ne more še bolj pokvariti slabega torka. Iz najnovejših statističnih podatkov Združenih držav Amerike povzemamo: kar 23,5 milijona oziroma deset odstotkov vseh prebivalcev ZDA uporablja vladne bone za nakup najosnovnejših življenjskih potrebščin. Do vladnih bonov so upravičeni tisti Američani, ki imajo mesečni družinski dohodek nižji od 1.117 dolarjev. Seveda so za naše razmere tudi Američani s socialnega dna kar premožni, če upoštevamo povprečne slovenske plače in p0' kojnine okrog 150 dolarjev (statistično preračunano!). Vendar p3 poanta ni v količini dolarjev, temveč v številu revnih: (tudi) v Ameriki je desetina prebivalcev za svoje osnovno preživetje odv'' sna od državnih jasli, od socialnih programov vlade. Zato op krutih posledicah gospodarske recesije obubožani sloji gorenjskega prebivalstva upravičeno terjajo boljši socialni program na ravni slovenske države - ker je tudi sociala del Amerike. Bled, 3. novembra - V festivalni dvorani na Bledu so nastopili/"3 hrvaški estradni umetniki, med njimi Radojka Šverko, Ivica Str ^ zi, Ljupka Dimitrovska, Vlado Kalember, ki so peli in igrali *a P' moć Hrvaški. Kljub znanim imenom in visoki ravni koncerta je bl prireditev slabo obiskana, kar je nemara pripisati tudi pomanjkU vo ogreti dvorani. - Foto: G. Šinik