322
Naši dopisi.
v
Iz Železnikov konec julija. [Zakasnjeno.] (F moj zagovor in obrambo. — Dalje.) Moja polemika z gospodi načelniki tukajšnjega ^^literarnega kluba" zategnila se je zoper mojo misel in voljo precej na dolgo. Odgovarjal sem dozdaj na napade v ;;Ljublj. listu" , „Jurij & pušo" in »Slovencu". Pred vsem naj povem spoštovanim gg. bralcem „Novic^, kako modri in prečudni ;,pa-ironi'' so moji izobraženi gg. napadovalci. Kakor njih djanja jasno kažejo, zahtevali so za-se poseben privilegij, da mene smejo napadati, kolikor se jim le zljubi, in kar jim navdihuje najhujša zagrizenost in najbolj hudobna volja. In jaz ? No! — jaz naj bi bil pa molčal, ko mali zagrešeni šolski fantek! Ko sem namreč pričel braniti svoje dobro ime v ;,Novicah", hii! — koliki hrup in ropot zagnali so oni in njih privrženci. Mislili in želeli 80 mi menda izbiti s tem pero iz rok. Zlasti spis v 33. listu „Novic" raztogotil jih je bil strašansko. Zvijali, obračali in tolmačili so ga tako grdo-lažnjivo, da je res žalostno, kedar izobraženi ljudje, in celo gospodje tako bijejo resnico v obraz. Na čast ^^Slovencu'' naj ba povedano, da je bil on kmalu spregledal strast, ki je govorila iz dopisov, mu od tod poslanih; toraj se je tudi zahvalil za daljne, iz Železnikov pošiljane mu izvirne dopise. Al strast, kedar prestopi meje, ne aa se rada upogniti. Če je našim olikancem in izobražencem odpovedal svoje prostore „Slovenec", kaj to; saj ima „Slovenski Narod", — kdo tega ne ve — tudi rad kak tolsti grižljej; v tem oziru slovi uže od nekdaj. V ;,S1. Narod" tedaj preselili so se napadi zoper mene; a ne le zoper mene, ampak tudi še drugi naj občutijo , ka-kovi sad rodi novošegna izobraženost in omika , kedar se v kot za peč potisne — krščanska ljubezen! Iz sodnega stola, na katerega so se nepoklicano in oholo posadili iz svoje lastne moči, ter prisvojili si pravico in oblast, devati na tehtnico in presojevati vse, kar se v našem kraji zgodi, odmevajo njihove stroge obsodbe. Da pred tem prestolom (!!!) ni milosti zlasti za mene, ve vsak, kdor bere „Narod". A obsojeni so bili z menoj vred uže tudi nekateri drugi. Prišel je bil na vrsto naš mesar (gotovo za to, ker ne vbija in ne kolje take živine, ki bi samo mes^ in nič kosti ne imela). Obsodba, stroga obsodba izrekla se je bila dalje čez „znani triumvirat, ki zida Keopsovo piramido, za katero se znaša od zibeli do mrzlega groba (sic! kako poetično!) 8 krvavimi žulji gradivo*^ — se ve, od strani tukajšnjih delavcev. (O strašanska nespamet, o slepa prismojenost, ki kaj tacega zapiše. Počakajte le še mala leta, in tre-petaje se ozirajte v prihodnost, vi tukajšnji delavci, pa tudi trgovci, krčmarji in rokodelci, ki ste z delavci v kaki dotiki. Gorje Železnikom, kedar jim Bog odtegne „znani triumvirat" (naši gg. G.), ki z največimi žrtvami
323
in z neizrekljivim trudom skrbijo ljudem za delo in zaslužek. Zdaj sicer gre marsikdo drugam iskat kruha, katerega doma jesti noče; a navadno jo priprede vsak kmalu zopet nazaj domov. Prišel pa bo čas, in vse kaže na to, da kmalu, ko bodo naši ljudje prisiljeni, iti si iskat dela po svetu zato, ker ga jim tu nihče preskrboval ne bo. Bog naj bi hotel, da se v tem motim!) Pa kaj, ako naši usiljeni sodniki psujejo in blatijo take, ki pri njih niso „persona grata"; saj ne prizanese/O tudi celo prvakom iz njihove lastne srede. Ce teh olikanih pisateljev včasih, ali bolje reči: prav pogosto „luna ne trka'', pa tudi nočem nič. Le poglejte, dragi gg. bralci, v 175. št. „Slov. Naroda'^ in čudite se, kaj tam ^^črno na belo" zapisano stoji. Lejte, inteligentnega predsednika tukajšnjega bralnega društva imenujejo ondi „gosp. Matevž pl. Kokar"!!! Ali ni to istiniti škandal in ža-Ijenje časti, če se pomisli, da so bili ;;Kokarji" ena izmed najslaboglasnejših rodbin, ki jih šteje zgodovina našega kraja. Vi pa s takim naslovom vašega g. predsednika odlikujete?! (Gosp. „Chefredakterja'' pa opozorimo, da ne bi mu morda škodilo, ako blagovoli pogledati, kaj glede ušesa-zgačljivih črk „pl.^ govori knjiga: „Da8 osterreichische Polizei-Strafrecht^' str. 62 in 63^. Na sedem let namreč človeku vsaka reč prav pride, včasih pa še prej.)                                   (Dalje prih.)
Iz Ljubljane. — Presvitli cesar podarili so: po zadnji povodnji na Tirolskem poškodovanim 15.000 gold., ravno tako na Koroškem po povodnji poškodovanim 12.000 gold., prej pa še za one v Šmohorji na Koroškem po povodnji poškodovane 1000 gold., za 00. Lazariste v Celji 300 gold., po požaru poškodovanim v Kasa-Kis-Podrugi 500 gold., v Helemanoš pa 600 gold. Za one prebivalce na Kranjskem, ki so bili poškodovani po nevihti dne 29. avgusta t. 1., darovali pa so presvitli cesar svoto 4000 gold.
— Državna poslanca kranjskega velikega posestva sta letos po pristopu barona Schwegelna v klub „av-strijsko-nemški" postala zopet složna. — Coronini sam vsaj ne nasprotuje Slovencem v narodnih vprašanjih, sodilo se je tedaj, da je tudi baron Schwegel takega mnenja kot bivši ud Coroninijevega kluba.
S tem, da se je povrnil k nemškim levičarjem, pridruži se vsemu njihovemu nasprotovanju zoper avstrijske Nenemce in zoper sedanjo vlado. Schrey, Schaffer, Deschmann in Apfaltrern bodo sedaj uže zadovoljni ž njim, kaj pa njegov narod, iz katerega se je rodil, in kaj dežela, katero zastopa, potem se pa ne sme prašati.
— O volitvi dolenjskih mest še zmiraj, posebno nek novomeški dopisnik „S1. Nar." čudne reči podtika slovenskim državnim poslancem s Kranjskega. — Kakor se vidi, omenjenemu dopisniku ni prav, da je profesor Šuklje pristopil Hohenwartovemu klubu, dalje pa še glede slovenskih poslancev in njihovega^postopanja zdi-huje po „jeklenih značajih". — Čuditi se moram omenjenemu dopisniku, da ravno sklicaje se na neko poročilo Slovenčevo iz državnega zbora, v katerem je pristop prof. Šuklejev v Hohenwartov klub po vsem nepristransko popisan, hoče „kranjskim^' poslancem očitati, da je bil ta vstop ;,per majora" mogoč. — Nam se zdi, da s pristopom prof. Šukljejevim, katerega za-braniti klub ne „unanimiter" in ne ;,per majora'^ ni mogel za to, ker ga za čas pristopanja še bilo ni.
Vrh tega pa tudi ne dvomimo, da veljavnost dolenjske volitve po vstopu Šukljejevem vkljub temu ni postala ne bolj, pa tudi ne manj gotova, kakor je bila prej. — Obžalujemo, da nam jeklenost značaja „Nar." dopisnika ni znana, ker ga ne poznamo, to pa vemo, da bi naš narod smel biti zadovoljen, ako bi vsaj v skupini  dolenjskih  mest  samo  železnih značajev dosti
imeli. Slovenski državai poslanci s Kranjskega pa so vsaj letos med volitvami in po volitvah pokazali, da tudi jekla imajo za potrebo, volilci slovenski pa so s svojo skoro brez izjeme soglasnimi izvolitvami 6 prejšnjih državnih poslancev morali prisojati tudi za njihovo prejšnjo delovanje potrebnega jeklenega značaja.
Konečno pa omenjamo še eno: Hohenwartov klub izbral je v legitimacijski odsek poleg Bukovinca Lupulo dr. Poklukarja in dr. Klaiča. Značaj, neodvisnost in vsa preteklost teh dveh poslancev pa daje poroštva dosti, da bodeta tudi glede volitve dolenjskih mest v legitimacijskem odseku neustrašeno branila postavo in pravico. Upamo , da bo prav tako sodil ves odsek in državni zbor. Justicia fundamentum regnorum! To, upamo, da bode vodilo pri razsojevanji oporečenih volitev, in tako mora biti, drugače spodkopavamo lastni in državni obstanek.
—  (josp. dr. Fr. Lampe imenovan je za profesorja dogmatike na ljubljanskem knezoškofijskem seminišči in prevzame ob enem tudi vodstvo Marijanišča v Ljubljani.
—  Snbvencijske bike muricodolskega plemena, koje je prodajala na javni dražbi c. kr. kmetijska družba v soboto 3. oktobra t. 1. v Novem mestu, so kupili sledeči gospodje: Grof Albin Margheri, grajščak v Otočecu, dr. Teodor Rudež, grajščak v Ribnici, Jožef Gorše , posestnik v Toplicah, Julija Rudež, grajščakinja na Tolstem vrhu, Franjo Majzel, posestnik v Beli cerkvi, Anton Roje, posestnik v Zatičini, Anton Straus, posestnik v Kostanjevici, Franjo Pintar, posestnik v Novem mestu, Jakob Lenk, grajščak na Raki.
—  .,Arklv za šalu i satiru'' imenuje se nov šaljiv list, ki je s 1. oktobrom začel izhajati v Zagrebu. Na prvi strani prinaša list podobo znanega hrvatskega politika Nikola Krestiča, bivšega predsednika deželnega zbora.  List stane za % leta 1 gold.
—  Učiteljske spremembe. Za prvega učitelja na Dobrovi imenovan je gosp. Matija Rant, marljiv sadje-rejec in dopisovalec „Novic", na drugo učiteljsko mesto pa gospodična Rozman, dosedaj učiteljica v Radoljici.
—  „Ljnbljanski Zvon." Št. X. tega leposlovnega lista prinaša naslednje spise: 1. Svoj mir: Drobne pesmi. 7, 8, 9, 10, 11. — 2. Dr. Fr. Detel a: „ Veliki grof.^ Zgodovinski roman. (Konec.) — 3. T i ne a: „Po-doba tvoja." Pesem. — 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, 23. „Gospod Vedež." — 5. J. Kržiš-nik: „Glad". Pesem. 1, 2, 3. — 6. Ivan Vrhovec: ;,Slavni Slovenci." IL Peter Pavel Glavar. — 7. A. Fe-konja: „Slovenci v književni vzajemnosti s Hrvati." — 8. Jos. Cimperman: ^^Osehlo cvetje.^^ Soneti. — 9. JanKo Kersnik: ;,Agitator". Roman. (Dalje.) — 10. J. Kostanjevec: ;;Tvoj nasmeh^^ Pesem. — 11. Književna poročila: IV. L. Žvab: Curiosita Triestine. — 12. D. Fajgelj: Nove muzikalije IV, V. — 13. „Blag rojak". — 14. I. Franke: „Umetniške starine po Gorenjskem". — 15. L.: Slovenski časopisi leta 1885. — 16. „Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Letna poročila naših srednjih šol. — Wolfov slovar. — Jurija
Šubica slike za novi muzej. — Verein der Slavisten. — — Kratke opazke. — 17. J. Kalan: Šah. — ^^Ljubljan-ski Zvon" izhaja vsacega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 tiskovne pole velike osmerke obsežnih, ter stane pol leta 2 gold. 30 kr., za četrt leta 1 gold. 15 kraje.
—  Kraj carska podružnica ;;Narodnega Doma" v Ljubljani. Več gospodov, ki so želeli knjižic, prašalo nas je, in to posebno v zadnjem času, kako da jim je s knjižicami postopati in doneske pobirati. Bodi jim povedano, da imajo natančen in lahko umljiv navod v ta namen na notranjih straneh platnic vsake knjižice. Kakor že večkrat naglašano, cel način pobiranja je jako pri-prost in kontrola pri vsem tem jako natančna.
324
Tudi zadnji teden ni ostal brez vspeha. Razposlanih je tedaj že blizu 300 knjižic, od teh, kar je jako spodbudljivo znamenje, skoro četrtina z desetkrajcar-skimi markami. Tudi je došla poddružnici zopet nova, (šesta) knjižica s krajcarskimi markami (št. 128) polna, in sicer, kar zasluži posebne pohvale za trudoljubivo zanimanje in pospeševanje naše ideje, že kot druga iz Zagorja pri Litiji (poverjenik g. M. P.)
Z veseljem zabilježimo, da se v novejšem času za naše namene prav živo potezajo slovenski vseučiliščniki in da nam je došlo od njih iz Dunaja zdatno naročilo. Hvala jim. Naj jih posnemajo vsi oni narodnjaki, ki narodne denarne žrtve lože vtrpe, ki pa dosedaj še neso darovali ničesar za ta namen, ter naj pridno naročajo in polnijo knjižice. Narod slovenski bo jim gotovo hvaležen. (Denar in oglasila pošiljati je gosp. dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.)