IZ IZVRŠNEGA ODBORA
O problematiki socialnih domov
V KOLEZIJI
Letni zbor
borčevske
organizacije
Poročila in pogovori na lctni konfcrcnci zdru-ženja borcev NOV Kolcziju so doka/ala, da jc tu OMiovnu boreevska organizacija s 367 Olaiii in čhuiicanii živo vključena v scdanje politično in samoupraviH) dogajanjc. V dvorunici političnih organizacij nu Koleziji sc jc zbrala dobru tretji-na članov. Najprcj so povabili izvršnega sckrc-larja ()K ZKS Vič Rudnik Francija Zalarja, da jini jc sprcgovoril o trcnutncni poliličncm polo-žaju v domovini in lujini. S posebnini zanima-iijcm s<> srkali podatke in ugolovitvc iz poročila prcdscdnika združciija Radivoja Stcpišnika o dclu v prclcklcm lctu. Tudi v razpravi so člani opozorili na aktualna gibanja v združcnju: urc-dilcv gcrcntološkc ambulantc, rcorganizacija združenja po delitvi KS Kolezija, vključcvanjc članov v družbeiio samozaščito, vpcljava kolck-tivncga vodenja in vkljueevanje borcev v sa-moupravno dejavnost v krajcvnih skupnostih Kolczija in Murglc.
Kot smo žc zapisali jc v združenju borccv NOV Kolczija 367 članov. Med njimi jc tudi 30 voj-nih invalidov, ki imajo siccr združenjc skupaj s Trnovim, irijc borci za scverno mcjo in udclcžc-ncc iz vojn 1912 - 1918. Povprečna starost članstva je nekaj pod 65 let. Prav ta starost pa zahteva dodatno skrb za do-bro počulje udeležencev NOV in ostalih članov 5 združenja. V Koleziji za to resnično znajo po-skrbeti. Dr. Irena Vidic jih rada sprejme v am-bulanti za borce, le to si še želi, da bi prav vsi borci prihajali na sistematične zdravniške pre-glede. Zdravja iščejo tudi po zdraviliščih in po-čitniških domovih. V zdraviliščih se je lani zdra-vilo brezplačno 15 članov, zdravstvene usluge pa je dobilo pet članov. V počitniškem domu v Banjolah je preživelo brezplačno deset dnevno letovanje pet članov, letovalo pa jih je 17. V Mojstrani sta preživela po deset dni dva člana združenja borcev NOV Kolezija, v Strunjanu pa trije člani ZWI.
Redna zdravniška nega, letovanja in zdravljenja so del skrbi za dobro počutje borcev. Veliko moralno oporo pa pomenijo borcem obiski ob njihovih jubilejih. Najprej so hodili k tistim, ki so dopolnili 70 let. Kcr pa so ugotovili, da je ta starostna meja previsoka, sedaj razveseljujejo z obiskom in skromnim darilom že vse člane in članice, ki pričakajo 60 let. Najstarejšega člana (92 let) in članico (93 let) pa obiščejo vsako leto. Lani so obiskali 23 jubilantov, letos pa jih bomo 47. V štirih letih uveljavljanja te lepe navade bodo člani odbora obiskali že polovico članov. Vsi jubilanti so zelo presenečeni in za-dovoljni, ker ob pomenku s kolegi ugotovijo, da so še sestavni del združenja in da to ne pozablja nanje.
Najmnožičnejše skrb za razvedrilo, oddih, pa tudi izobraževanje pa pomenijo izleti, letovanja in potovanja, ki jih organizirata Danica in Bran-ko Lovrečič. Šestnajst let že prinašata življenje med osamljene in druge krajane. Tako se je zbralo od 120 do 140 članov združenja in osta-lih članov KK SZDL, ki se radi oddzovejo vabi-lu na potovanje. Lani sta Danica in Branko pripravila deset izletov. Bili so v Beli krajini, se za prvomajske dni oddahnili v Mošenički dragi, obiskali Planino pod Golico, podoživljali boj Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, se dva-najst dni srečevali s posebnostimi in zanimivost-mi Sovjetske zveze, ponovno obiskali beneške Slovence pod Matajurjem in jim podarili knjige, spoznali lepote italijanskih Dolomitov, sc sreča-li z delavci koprske luke, bili v Ligu na Brdih ter se zadnjc novembrske dni v Sclcah okrepili za zimo in njcne pasti.
Lani so potovali skupaj 29 dni, prevozili 14384
km, in za izlete uporabljali 17 avtobusov. Izle-
tov pa se je skupno udeležilo 826 udeležencev.
S to izjemno dejavnostjo ndadaljujejo tudi le-
tos.
Na mestih znanih iz NOB se srečujejo z domači-
mi borci, sprcgovore o poteku bojev, zapojejo
partizanske in borbene pesmi in polože venec k
spšftieniku.
Clani zdmženja so Danici in Branku hvalcžni za
njuno požrtvovalnost  in jima želijo še obilo
dobrega počutja.
Izvršni odbor SIS za socialno varstvo je na seji dne 22. maja med drugim obravnaval tudi vprašanji novo-gradnje Mladinskega doma »Malči Belič« in o koncep-tu organizacije doma za slarejše občane na področju naše občine.
Gledc novogradnje mladinskega doma je izvršni od-bor soglasno podprl zamisel, ki jo vsebuje dogovor o temeljih plana skupšeine mesta Ljubljane, ki pravi, »SSV bodo prevzele koordinacijo med republiško in Ijubljanskimi skupnostmi socialnega skrbstva in izo-braževanja za izgradnjo tega mladinskega doma za otroke in mladino ljubljanskega in drugih območij Slovenije.
Sedanji mladinski dom »Malči Belič« v Zavetiški cesti 5 je dom s socialno tematiko, saj vzgaja in pri-pravlja za življenje socialno ogrožene otroke in mladi-no v starosti od 7 do 18 let. Sedanja stavba je stara žc skoraj 150 let in del nje je bil delno adaptiran v letih 1941-1945. Minulo lcto je dom proslavil 50-lctnico svojcga dela in v povojncm obdobju je poslal v življe-njc nad 1.200 zrclih Ijudi, ki bi bili v mnogoh primerih brez pomoči doma izgubljeni v življenju. Dom s seda-njimi zmogljivostmi, ko vzgaja in skrbi v 8 družinah za 96 olrok, ne morc opravljati uspcšno dclo kot bi želel in kot bi bilo trcba, da svojim varovancem nudi kar najbolj ustrcznc pogoje. Scdanja zmogljivost omogoča cncmu gojencu komaj 3,5 kvadratncga mctra bivalnc-ga prostora, mcdtcm ko v drugih takih domovih znaša ta bivalni prostor 15 kvadratnih mctrov. Zaradi takšne sliskc jc močno oncmogočcno sistematično tamatsko delo, gojcncem ni dana možnost za rekrcacijo, kajti obstojcči dom nima nobcnega večjega prostora, kaj šele prepotrebne tclovadnicc. Dom bo v bližnji prijio-dnosti izgubil šc obstojcče dvorišče, kajti po urbanistič-nem načrtu je predvidcna prav na tem prostoru grad-nja nove ceste, ki bo povezovala križišče na Tržaški cesti pri Gimnaziji Vič.
Zbor delavcev doma je že večkrat razpravljal o možnostih kako priti do pogojev, da bi lahko čimbolj uspešno opravljali svoje odgovorno poslanstvo in da se bo njegov gojenec vsaj deloma izenačil z otrokom, ki živi v urejeni družini. Po temeljitih razpravah so prišli do zaključka, da kakršnakoli adaptacija, ki bi veljala sicer nekoliko manj, ne pride v poštev glede na nove urbanistične načrte. Zato je občinska skupnost social-nega varstva ob obravnavi te problematike, soglasno podprla prcdlog, da je nujno treba zgraditi na območju naše občine nov mladinski dom. Potrebno bo le, da pristojni v občinski upravi določijo čimbolj ugodno lokacijo, ki ne bi smela biti oddaljena od osnovnih prometnih zvez, saj gojenci obiskujejo osnovne, po-klicne in tudi drage srednje šole v Ljubljani. Omenjeni družbeni dogovor predvideva nov dom z zmogljivostjo 120 mest, kar pomeni pridobiti površino 2.000 do 2.500 kvadratnih metrov, v katero je vključeno tudi dvorišče oziroma rekreacijske površine na prostem.
Tako bi lahko 120 otrok sestavljalo 8 družin in še sprejemno skupino, ki je nujno potrebna za ugotavlja-nje, kam je gojenca najbolj primemo vključiti. Taki domovi že obstajajo npr. v Banja luki, v Beogradu, v Bijeli (Črna gora) itd. Sredstva za izgradnjo doma (predvidoma 40-50milijonov) bi tudi zagotovile skupnkosti socialnega skrbstva in izobraževalne skup-nosti v Ljubljani, pri čemer bi morala biti udeležena tudi republiška skupnost socialnega skrbstva.
Poleg teh virov pa je nujno, da predvidimo sredstva za novogradnjo tudi v predvidenem samoprispevku III. in tudi iz sklada za izgradnjo študentskih in dijaških domov. Tudi dom sam si bo prizadeval in zbral sred-stva, s katerimi bo omogočil pripravo potrebnih grad-benih elaboratov.
Po izpraznitvi doma z eventuelno novogradnjo bi sedanjo stavbo lahko uspešno koristilo kakšno trgov-sko podjetje za svoja skladišča, za obrat družbene prehrane in podobo.
Glede na dejstva, da dom in delavci doma opravljajo zelo odgovorne dnižbene naloge, je predlog po novo-gradnji povsem in v celoti utemeljen. Zato smo prepri-čani, da bodo vsi pristojni podprli predlog v uvodu oraenjenega dogovora in s svpjo aktivnostjo omogočili še boljšo skrb za vzgojo in za usposabljanje socialno ogrožene mladine.
Izvršni odbor jc na tej seji obravnavai tudi organiza-cijo doma za starejše občane v občini. Soglasno je podprl koncept, da naj bo dom za starejše občane v Koleziji, ki se pravkar gradi, enota že obstoječega doma na Bokalcah, se pravi ne dva samostojna doma (Bokalce in Kolezija), marveč en sam združen dom z imcnom »Dom za starejše občane Ljubljana Vič-Ru-dnik« z eno upravo in enim organom samoupravljanja. Tako bi znatno zmanjšali upravno-administrativne stroške, vodili bi eno politiko skrbi za starejše občane, imeli bi enotno strokovno administrativno službo in enotno zdravstveno dejavnost. Seveda se mora o tem predlogu izreči še delovni kolektiv doma na Bokalcah in tudi pristojni v občinski skupščini kot tudi skupnkost socialnega varstva kot ustanovitelj enotnega doma za starejše občane v naši občini.
Žal pa je izvršni odbor ponovno ugotavljal, da se kljub pravočasno dostavljenim vabilom seje ni udeležil noben vabljeni predstavnik iz\'ršnega sveta oziroma upravnih organov, ki se ukvarjajo s problematiko druž-benih dejavnosti. SLAVKO KOBE