Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. Minister grof TaalTe še ni ozdravel, ali moral je že v soboto potolažiti neniške konservativee v državnem zboru, v nedeljo pa nemške liberalce na svojein domu. Le-tem ni po volji, da vlada noče vstreei njih željain, ampak se prizadeva, da vstreže tudi drugim strankam, kolikor je mogoe-e. Kakor se kaže, minisler ni vtolažil nemške gospode, no kako tudi, saj tirja ta gospoda od njega prevee — to, da potisne vlada posebno Slovence in Čehe na steno ler se vrže popolnem nemški leviei pod noge! Tega pa grof še vendar ne mara, da-si je drugače precej na strani liberalne gospode. Za sedaj še po takem torej ne dobiino liberalne vlade in ostane vse pri starem. — Načrti postav za vravnanje denarja še niso v drž. zboru v posvetovanji, ampak vzanie jih zbor še le v prihodnji ponedeljek v sklepanje. Ne zna se, če je v zboru veeina za-nje, brez take pa. bi bilo vse posvetovanje zastonj. Štajarsko. Predsednik višje deželne sodnije v Gradci, dr. vitez Waser šel je na odpust in se najbrž ne vrne vee v svojo službo. Čas pa je že tudi za-nj, da gre v pokoj, mož je očiten in »glasen prijatelj« neinSke levice in judov. ()d njega slov. l.judstvo ni pričakovalo dobrot, pa jih brž tudi ni včakalo. — Zupani skorej vseh nemških mest so podpisali neko izjavo, vsled katere dela vlada neki krivico nemškeinu ljudstvu, ker se vzame sein ter tje kak slov. uradnik v službo pri ministerstvu, ne pa nemški. Se ve, take službe so le za Nemce! Koroško. »Družba sv. Mohorja« postavi si v Celovci novo hišo ter se je delo že pričelo. Hiša bode lepa v čast Slovencem, mestu pa v kinč. — Na državni gimnaziji v Gelovci uči se izmed 413 učencev samo 66 slov. dijakov. To je za veliko premalo število, najbrž pa jih tiči več v izposojeni, nemški koži. Tako se godi rado, posebno pa še na koroških šolah. Kranjsko. Letna skupšeina družbe sv. Girila in Metoda obhaja se letos v Postojini in sieer dne 28. julija. — Župan v Novem mestu je France Perko, mož je odločen narodnjak in uživa splošnje spoštovanje svojih someščanov. — V mestnem zastopu v Ljubljani so dali ulicam nova imena in kar je dobro, samo slovenska. Nemcein bode pa to v oči in so torej velik krik zagnali po nemških listili, se ve, da brez vspeha. 1'rimorsko. Za slov. katol. shod v Ljubljani dela se tudi v Gorici marljivo, toda tudi tam je. nekaj ljudij, katerim shod ni po volji. Ham Bog znaj, odkod da prihaja pri nas tolika nesloga! Hkorej pri vsaki stvari, ki se pri nas spočne, postavi se kdo po konei, češ, da mu ne ugaja in brž se mu jih še kaj drugih privesi na noge, češ, da tudi njim ni po volji! TržaSko. Mestni zastop v Trstu kaže sedaj že nekaj prijazniše lice za novo slov. ljudsko šolo, za dve, pravi, pa ni nobene potrebe. Sedaj je torej na slov. starišili, da se oglasijo ter prepričajo zastop, da boste še dve premalo. — Zadnja^veselica »slov. eitavnice« v Divači je bila velika in pomenljiva, tudi v narodnem oziru ne ostane brez uspeha. Hrvaško. Odkar je vlada razpustila mestni zastop v Zagrebu, je vse tiho po mestu, toda ta tihota je enaka oni pred nevihto. Upajino, da tudi to preboli hrv. ljudstvo, kakor že marsikatero drugo rano, vsekano od madjarske sekire! Ogersko. Novi ogerski primas, nadškof Vaszary dela na to, da se poravna prej ko prej razpor med vlado in katol. eerkvo, ni pa še gotovo, če se mu posreči, kajti vladi, posebno še grofu Gzaky se mili preklicati svojo odredbo, ki je kriva razporu. — Vravnava denarja ima pri Ogrih veliko zagovornikov, saj pa tudi lahko, kajti najvee koristi bpde iz nove veljave za Ogre. Vunanje države. Biin. Sveti oče Leon XIII. pripravljajo novo okrožnico do laških, španjskih in ameriškib škofov in v njej se obravnavlje spomin 4001einice odkritja Amerike in proslavljenje Krištofa Kolumba. Italijansko. Nova vinska earina stopi nasproti naši državi v veljavo dne 28. avgusta. Garina bode torej na italijanska vina poslej le 3 fl. 75 kr. za bektoliler. — Tudi v Italiji je že mož, katerirn preseda monarhija in ti bi radi prej ko prej republiko, ali doslej še nimajo veliko moči in zato se ne vdeležijo še nobenili volitev, pač pa rijejo na tihem zoper monarbijo. Francosko. Volilve za ijeneralne svete se vršijo dne 31. julija; 130 poslancev in 60 senatorjev ima strahu, da pri njih propade, zato pa so že blizo vsi na nogah, da pregovorijo volilee za-se. Te nesrečne volitve! — Morilee Ravacliol se ne kesa svojih zločinstev, tudi ne prosi milosti, pač pa anarhisti, njegovi lovariši, strašijo vladne može, da se poplača kedaj njini, če se usmrti »brat« Ravachol. Blagi so vam to ljudje! Angleško. Od dne 1. julija imajo nove volitve za državni zbor. Kolikor pa je doslej voljenih, ni nobena strasika na izgubi, ker so se izvolili povsodi prejšnji ali njim enaki poslanci. Ubogim Ircem obeta se veliko, toda znamo, koliko se daje tega, kar se obljubi o volitvah. N e m š k o. Cesar Viljem II. se je podal na Svedsko in vresničuje se, da je cesar prav »potnik«. — Veliko nejevoljo je vzbudil knez Bismarek s svojim »blebetanjem« na Dunaji pri nekaterih, posebno na dvoru cesarja Viljema. Resnica pa je, da Bismarck ni več tisti »železni mož«, kakor je bil svoje dni. Sedaj ima še manj upanja, da pride kedaj v svojo službo in če bi prišel, ne mogel bi več kaj doseči, ker mu nihee ne zaupa. R u s k o. Vlada ima novo nevoljo, kajti na jugu se je prikazala kolera. Da-si še ljudij ni veliko vsled nje unirlo, vendar pa je šinil strah pred kolero globoko v deželo. Vlada je storila, kar se je dalo, da se bolezen ne zavleče v druge kraje. Bolezen razsaja v Astrahanu, v Baku, v Tiflisu. Bolgarsko. Princ Koburški še biva na Dunaji pa pride še v tem mesecu nazaj v Sofijo. — Sodnijske obravnave se končajo v tem tednu zoper Dzudzova in tov. Dolžijo jih, da so ustrelili ministra Beleeva pa bi bili radi še tudi kneza Ferdinanda. Vsi tajijo, vendar pa so brž ko ne bili vsaj v zvezi z morilci. T u r s k o. Najprej dobijo Turki kolero v deželo, ako se razširi; podobna bolezen' se je že prikazala in zato so uredili, da ne sme nihče na suho, ako pride od blizo okuženih krajev, predno se ne dokaže, da nima bolezni. Veliko pa se ni zanesti na to napravo. Afrika. Brat sultana Marokanskega se je podal s 3000 vojaki v Alkazaha ter tirja ondi od prebivalcev denarja v znamenje njih pokoršeine. Doslej se le-li branijo in tako utegne dnes ali jutri ondi nastati veeja rabuka. Sin sultanov pa je vdaril na drugo stran proti Algieru, menda iz enacih namenov, kakor njegov strijc. Amerika. V Braziliji se je bati nove ustaje in tokrat na korist eesarske rodbine. Ljudje so že sili republikancev, kajti njim ne gre za drugo, kakor za denarje.'