MESSENGER" GLASILO SLOVENSKIH DRUŠTEV V AVSTRALIJI LETNIK XXII1, ŠTEV. 4 Registered for posting as a periodical — Category "A" APRIL 1978 Več indokitajskih imigrantov za Avstralijo NOVA SVET. VOJNA RESNA NEVARNOST Published by: Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095 Address for Sydney: Slovenian Association, Sydney P.O. Box 93, Fairfield, NSW, 2165 Telephone: Melbourne: 459 8860 Editor: Marijan Peršič Set up and printed by: Polyprint Pty. Ltd. Price — cena: 30c Annual subscription — letno: $4.00 Doslej je Avstralija v tem letu sprejela 2.874 indokitajiskih imigrantov, kazno pa je, da se bo imigracija v Avstralijo še stopnjevala. Federalni vladni kabinet bo prav v kratkem "pritrdil" sklepu ministra za imigracijo Mr. Mac Kellar-ju, da se v letošnjem letu sprejme vsaj še 6.000 selekcioniranih indokitajskih imigrantov. Predvideni predlog Mr. MacKellar-ja naj bi bil izraz želje prvega ministra, Mr. Fraserja, katero je pismeno izrazil ministru za emigracijo. V tem pismu Mr. Fraser prosi svojega emigracijskega ministra, naj obvesti Komisijo za begunce pri OZN, da je Avstralija voljna sprejeti nadaljne kvote beguncev iz Indokitajskih taborišč. Ta sugestija prvega ministra časovno sovpada z namero Commisionerja za begunce pri OZN, Mr. P. Hartlinga, kateri bo ta teden obiskal Avstralijo. Mr. Hamer podpira solarno energijo Nobelov nagrajcnec za mir, g. S. MacBridge, je pred nedavnim na mednarodni konferenci novinarjev v Canberri, podal izjavo, ki ni ničkaj rožnata za človeštvo. Ta Nobelov nagrajenec za mir se namreč posveča predvsem študijem obveščanja po dnevnem časopisju v vsem sve/u. Zaključek njegovih dosedanjih študij se glasi: Dnevno časopisje in nasploh vsa medija ne izpolnjujejo svoje naloge, da bi vplivale in delovala v razkrivanju namer posameznih velesil in tudi manjših, ki drve v tekmi oboroževanja. Mr. MacBridge je dejal, da je zadnja leta vsaka dežela povečala svoj proračun za armado povprečno od 3—10 in več % ter, da je dandanes že nakopičenega toliko nuklearnega in še nevarnejšega orožja, da lahko z njim uničijo več ko naših 20 Planetov. Na Mednarodni konferenci novinarjev v Canberri je taisti izvedenec povedal, da tisk vse premalo polaga pažnjo naslednji Generalni Skupščini OZN, kjer naj bi se razpravljalo o razorožitvi. MacBridge pravi, da bi ob pravilnemu informiranju v tisku; v tisku prav vseh dežel, bilo nstvarjeno javno mnenje, ki bi pritisnilo na vlade, da se v tej smeri nekaj stori, da ne zagazimo v samouničenje. V zadnjih 20 letih — pravi MacBridge — beležimo velik vpliv javnega mnenja na posamezne, vendar ne na vse vlade, kjer javnega mnenja sploh ni — poleg pa beležimo katastrofalen porast delovanja tajne diplomacije. Prav tako beležimo — meni ta izvedenec — pritisk vojne industrije, da se oboroževanje še poveča in ne zmanjša. Zapažamo tudi, da veliki tiskovni mogotci z roko v roki sodelujejo z oboroževalnim sistemom, ker temu sistemu posredno sami pripadajo — je zaključil MacBridge. - ------------------------ Navkljub slabemu vremenu je bilo zapaziti skoraj polmiljonsko množico ob priliki Moomba procesije. Kralj Moombe, Bert Newton, je ob procesiji za novinarje podal izjavo, da je večer prej molil za lepo vreme, vendar da ga Bog ni uslišal. Programi, ki so se odigrali že vse prej, so bili zapaženi bogatejši od tistih iz prejšnjih let. Paviljoni so bili bogati in obiskovalci so lahko slišali ob teh prireditvah tudi slovensko godbo. Ena stvar pa me ob vseh teh ceremonijah Moombe moti: da vozovi ali nasploh vsi nastopajoči v procesiji, niso vselej vsklajeni s tem, kar naj bi predstavljali. Mnogo tipično avstralskega kiča in neokustnosti. Tudi to zapažamo v procesiji samo kot taki — stara navada železna srajca: škotski mehi in marching girls so vsepričujoči, kot da se avstralska družba v zadnjih desetletjih ni spremenila. V tem smislu v Moomba v procesiji ne najdemo nika-kega napredka od prejšnjih let, čeprav se na vseh drugih poljih z dneva v dan srečujemo s spremembami v korist večkulturne družbe. KAMBODŽIA PRVA TARČA Neglede na to, če bo stereotipen komunističen sistem v Kambodžii izzval totalno soočenje s komunističnim Vietnamom, ali ne, končen obračun, zgleda, je neizbežen. Morda je za sedaj nekoliko preuranjen zaradi pomanjkanja tega in onega v Vietnamu, vendar Vietnam ima ambicijo. V nasprotju z dobroželečimi avstralskimi politiki pod vodstvom J. Cairnsa, kateri so takrat proglašali "nekrvav" prevzem oblasti v Južnem Vietnamu, se tamkaj odvijajo stvari povsem drugače. Krvava revolucija je v polnem zagonu. Klanje in ubijanje ter stroga cenzura, da bi krvave vesti ne izšle iz dežele. Uspeli ubežniki iz dežele pripovedujejo, da so komunisti v J. Vietnamu doslej pobili že kakih 200 tisoč bivših vojakov in uradnikov, kateri so bili najprej nameščeni v "prevzgojevalnih taboriščih". Vojaki in uradniki bivšega Južnega Vietnama, da umirajo pod streli, zaradi1 pomanjkanja hrane in drugih nadlog kar v tisočih dnevno. Mednarodni Rdeči križ in še bolj znana organizacija "Amnesty International." katera se zavzema za politične jetnike katerekoli dežele, v Vietnamu naleti vselej na gluha ušesa. Zaradi svoje "radovednosti" jih izženejo iz dežele, češ da so špijoni. Komunizacija Juga (Vietnama) je nekakšen pretekst, da se na Jugu instalirajo na vodilnih mestih, skoraj stootstotno, kadri iz Severa. Zatorej ni čudno, če je element razočaranja zelo izrazit celo med bivšimi partizani Viet Kong, kateri so se borili za komunizacijo Juga. Dva bivša najmočnejša parlamentarca, katera sta bila v opoziciji proti poslednjemu "demokratičnemu" Prezidentu, Thieu, sta prav tako razočarana kot so bivši partizani, katere sta zagovarjala v poslednjem "demokratičnem" Parlamentu. Gre se za Nguyen Con Hoan in Trau Van Son, katera sta že v nemilosti, ker sta vse preveč odkrita in poštena. Danes sta drugačnega mnenja. "Po 30 letih vojne sva smatrala, da si naši ljudje žele mir po vsaki ceni. Zato sva smatrala" — pravita, "da najprej izženemo Američane, potem bomo že nekako rešili svoje Vietnamske probleme. Še bi se borili, če ..." EKONOMSKE TEŽAVE Znano je, da je bil Jug Vietnama razvitejši od Severa že pred američko intervencijo. Po ameriški intervenciji pa se je Jug še bolj razvil in končno Američani so marsikaj pustili za seboj. Ob priključitvi Juga k enoti Vietnamski državi se je zapazilo, da je Sever izkoristil priliko, da je plen po Američanih poslal na Sever kot nekakšno kompenzacijo za žrtve, ki so jih vložili za "osvoboditev" Juga. Korupcija na Jugu še ni opravljena; prav tako še ni reda. Nered ustvarjajo tudi revolucionarni posegi. Zmešnjave te in one vrste še slede ... Kriminal, poneverbe in prostitucija še cvetijo. Poljedelstvo, baza te dežele, je v obupnem stanju. Ne samo zaradi tega, ker nov sistem ne more nuditi strojev, umetnih gnojil.. pač pa tudi zaradi tega, ker vlada negotovost — prisilna kolektivizacija, katera se v tamkajšnjih razmerah ne more obnesti. Nuklearna enrgija ne more tekmovati s termalnimi postajami, ki bodo v bodoče služile Avstraliji — je izjavil Predsednik viktorijske vlade, Mr. Hamer. Mr. Hamer je izjavil, da se lahko izognemo moralnemu argumentu, če sprejmemo za vir energije bodočnosti solarni sistem, nemesto nuklearni. Ugo/ovljeno je — nadaljuje naš predsednik — da če izkoristimo samo 3% solarne energije, bomo trikratno pokrili svoje potrebe po energiji. Govoreč po radiju 3XY je Mr. Hamer povedal, da bo ta teden svečano otvoril dve hiši, opremljeni s solarnim sistemom za energijo, eno v Melbournu in drugo v VVodongi. Obe hiši bodo grajeni na sistem solarnega ogrevanja ter termalne izolacije. Solarni sistem ter termalna izolacija naj bx pri vsaki izmed teh dveh hiš prihranila 65% stroškov za plačevanje dosedanje električne ali plinske energije. Hiši bodo grajeni s cementom in cementnimi oblogami, z zidaki in z izolirajočimi masami ter bodo grajene na lokacijah, ki so primerne za osvojitev solarnega sistema. Na vprašanje reporterja, koliko naj bi se dvignila cena gradnje nove hiše, opremljene z solarnim sistemom ter termalne izolacije — je Mr. Hamer odgovoril, — pičlih 8000 dolarjev, ki pa bodo že v nekaj letih povrnjeni stanovalcem v njih, ker bodo plačevali manjši račun električnemu in plinskemu podjetju. — Zelo rožnata napoved, če se bo sistem obnesel. ASEAN dežele nasprotujejo nižjim letalskim tarifam Združenje južno-vzhodnih azijskih dežel je izrazilo svojo zaskrbljenost vpričo Laker-jeve ponudbe avstralski vladi, da bi letalsko prevažal potnike na relaciji Avstralija — Evropa po zna/no nižjih cenah, kot so se vozili doslej. Letalski podjetnik, F. Laker, je dal Avstralski vladi v proučevanje svojo ponudbo, da bi letno prevozili 25 tisoč potnikov-turistov na relaciji Avstralija — Evropa za skoraj polovično nižjo ceno kot doslej. Odbor S.D.M. kliče vsa slovenska dekleta, starosti 16 let in več, ki bi sodelovala pri izbiri za "LEPOTICO SLOVENSKE SKUPNOSTI V VIKTORIJI" Pogoji za prijave so: Dekle mora imeti 16 let ali več, ter eden od staršev mora biti Slovenec. Izbrani bosta "Lepotica Slovenske skupnosti v Victoriji" in "Kraljica dobrodelnosti" — obe bosta tudi nagrajeni. Prijave sprejema ga. Anica Mar kič. Nabiralna akcija bo za nabavo opreme školskega razreda v Elthamu. Policijska racija na mladoletne pijančevalce Pred dnevi je tukajšnja policija opravila racijo na mladoletne pijančevalce in njihove sopivke. Obkrožili so tri hotele na Flinders St., v mestu Melbourn, ker so prejeli ovadbo, da mladoletniki, stari vse tja do 11 let, nabavljajo alkoholne pijače in jih potem nosijo na "Deški koncert" nedaleč vstran na Myer Music Bowl, kjer se vrše predprireditve za "Moomba Festival". Policijo sum ni razočaral: Ko je policija prispela v te tri inkriminirane lokale, so tamkaj našli na stotine mladoletnih klijen-tov. Na zahtevo policije so te lokale za ta večer takoj zaprli, vendar je bilo kazno, da mladoletniki niso popustili. Razkropili so se in šli svojo srečo iskat globlje v mesto. Zatem je policija intervinirala in nekaj mladoletnikov odpremila na njih domove. Tudi naša dolžnost je, ker baje Slovenci nismo izjema, da pazimo, kje in kaj počenjajo naši otroci ! MOOMBA 1978 Ponudba, ki jo "Lucky" nikakor ni mogel odbiti Voditelji Mafije, vključno z Lucky Lucianom, so mnogo doprinesli za razvijanje dogodkov v prid Zaveznikov v Drugi svetovni vojni. — To nam sedaj pove poročilo New York Times-a. Poročilo v New York Times pravi, kazen zaradi udeležbe v delovanju da je to obelodanjenje dogodkov iz Mafije. Druge svetovne vojne rezultat preiska- Po posvetovanju med "Josephom" ve, naročene od Guvernerja New Yor- in "Lucianom", je poslednji določil, ka iz leta 1954, gospoda Thomasa E. da ameriško ponudbo ter njeno reali- Dewey-a. zacijo prevzame Meyer Lanski, nek Taisto poročilo nam tudi pove, da drug voditelj Mafije, so bile ugotovitve Dewey-eve komisi- Leta 1954 je Pentagon (ameriško je, ki je raziskovala pozitivno udele- vojno središče) preprečilo, da bi bilo žbo Mafije za zavezniško stvar v Dru- poročilo T. E. Dewey-a priobčeno v gi svetovni vojni, nekako zatišane s tisku z motivacijo, ker da bi bile postrani ameriške vojne mornarice, ka- dobne akcije v primeru potrebe v boterà je opravila invazijo na Sicilijo. dočnosti onemogočene, če stvari odkri- V podrobnostih to poročilo nada- jejo. ljuje, kako je obveščevalna služba a- Na dan zavezniške zmage nad sila- meriške mornarice stopila v stik s mi "Osi" je "Lucky" Luciano zapro- "Josephom Socks" — Lanzana v sil za pomilostitev; ter zaradi sodelo- NewyorSkem ribjem tržišču, kateri pa vanja z Zavezniki tudi uspel, 3. janu- da jim je odgovoril, da se mora naj- arja 1946 je bil spuščen na svobodo prej posvetovati z Lucianom, kateri je s pogojem, da se ga deportira v Ita- trenutno prestajal dolgoletno zaporno lijo. SLOVENSKA BALINARSKA ZVEZA VICTORIJE VABI VSE BALINARJE IN PRIJATELJE NA 2.GI LETNI BALINARSKI PLES KI BO V SOBOTO 27.ga. MAJA 1978 OB 7.30 ZVČER V DVORANI S.D.M. V ELTHAMU. PLESALO SE BO OB ZVOKIH ANSAMBLA "SAVA" IN ORKESTRA "SLOVENSKI ZVOKI". SERVIRANA BO ODLIČNA VEČERJA IN PO VEČERJI ŽREBANJE TELEVIZORJA IN RADIJA. VSTOPNINA: $13.00. Vstopnice nabavite v predprodaji pri: S.D.M.: BRANKO ŽELE 850 2398 S.D.M.: PETER MANDELJ 459 2163 S.D. PLANICA: PAVEL SEDMAK 870 5863 P.S.K.J.: FRENK LIKAR 337 2665 S.Z. GEELONG: ALDO FURLAN SUM SE JI JE POTRDIL... Z. Nemčija: Mlada Nemka je že dalj časa sumničila, da so poslovne konference njenega 28-letnega moža nič drugega kot ljubezenska srečanja s svojo tekmovalko. Tako je nekega dne nabavila za gumb velik radijski oddajnik ter še sprejemnik. Oddajnik je potem všila v podlogo ovratnika moževega suknjiča. Sum jo ni razočaral. Že ob prihodnji "konferenci" je z avtom in svojim sprejemnikom sledila možu. Parkirala je svoj avto; nedaleč od moževe pisarne pa je vključila svoj sprejemnik. Zdaj ji je bilo vse na dlani: v sprejemniku so poljubčki bobneli kot eksplozije. Skratka, slišala je prav vse, kar sta počela mož in njegova prikupna plavolasa sekretarica. Rezultat: Mož, Gertrude Gerling, Hans, je potem, ko se je vrnil domov, bil soočen s prisluškovalno dejavnostjo svoje žene. Po burni debati z ženo je zprl svoj kovček, ter odšel z doma. No, nekaj časa za tem je bila Gertruda Gerling, stara 26 let, pozvana pred sodnika, kateri jo je kaznoval z globo 900 dolarjev, ker je s tajnim prisluškovanjem prekršila regulacije memške poštno-telekomunacijske zveze. Navkljub globi, Gertrudi ostaja zadoščenje, da je nezvestega moža zasačila. PREROKBA Bivši prvi minitser laburistične vlade, G. Whitlam, je na sestanku s svojimi somišljeniki v Chadstonu, Vic. podal prerokbo, da bo laburistična stranka ponovno prevzela vlado v prihodnjih volitvah leta 1980. POMOČ VELIKIH BRATOV JE ODPOVEDALA Potem, ko so Američane vrgli iz Vietnama, se je za Vietnamce dogodilo nekaj nepričakovanega: pomoč SZ in Kitajske je odpovedala. Ti dve deželi sta svojo pomoč obrnili drugam — kjer se boj še bije za njune interese. Res je, da so od takrat Vietnamci prejeli neko majhno pomoč od mednarodnih monetarnih agencij, vendar ta pomoč je bila neznatna; niti ne toliko, da bi lahko pokrila stroške spremembe administracije na Jugu. Zapadne in Japonske banke se izogibajo kakršnikoli vezi z Vietnamom. Tako je prišlo, da je vietnamski monetarni kredit samo za las boljši od severnokorejskega, katerega kredit predstavlja ničlo. Pri vsem tem pa Hanoi odbija ekonomsko sodelovanje z vzhodno azijskimi državami s pretvezo, da so v bližnji preteklosti sodelovale na ta ali on način z ameriško agresijo v Vietnamu. Nekakšno nadoknado v zunanji trgovini Vietnamci iščejo pri narodih kot so Avstralija, Nova Zelandija ... Po drugi strani pa je tudi to res, da vzhodno azijski narodi ne iščejo ekonomskih vezi z Vietnamom že zaradi sumničenj. Vietnam namreč podpira gverilce v njihovih deželah ter vzdržuje naj-monolitnejšo armado na tem področju, armado, katera predstavlja grožnjo tem narodom. In končno, voditelji teh narodov smatrajo, da je vzrok, da vietnamska armada še ni skočila navzven, v odkrito agresijo, iskati zgolj v dejstvu, da se Vietnam ekonomsko fn politično še ni opomogel. Že jutri pa se vse te kalkulacije lahko sprevržejo v kaj klavrno tolažbo. kk Če se bodo najemnine povišale Več kot 6.000 ljudi bo trpelo, če bo Državna Vlada izdala zakon, da odpravlja med Drugo Svet. vojno sprejeti zakon o "zmrznjenih najemninah". Coordinator "Tenants Union"-a, g. Salvaris, povdarja, da bi nov zakon prizadel predvsem uboge in ostarele. — "Ne vem, kako bodo ti ljudje zmogli plačevati najemnine po novem, če se njihove najete hiše uvrste v "odprto tržišče". Vlada naj bo pred sprejemom tega zakona odločena, da te ljudi na kakršenkoli drug način kompensira, kajti Housing Commission ni sposobna, da absorbira vse te socialne probleme" — povdarja Sindikat. Znano je, da ljudje, ki žive v stanovanjih z zelo nizko najemnino, niso bili že vsa povojna leta deležni nikakršnih zboljšanj svojih stanovanj s strani lastnika, ker bi le-ta samo za prepleskanje hiše plačal več kot bi znesla iztržena najemnina. Z iztrženo najemnino je kril več ali manj zgolj komunalne prispevke. Stanje je bilo nevzdržno: takozvane "slum" področja, področja siromakov, ki si niso mogli, ali niso hoteli pomagati v boljša stanovanja na odprtem tržišču, ker bi bila ta stanovanja dražja. Leta so tekla. . . Nevzdrževana hiša razpada, in z njo je razpadala tudi volja ljudi, ki so v njih živeli, če bi si še včeraj lahko pomagali na bolje, so danes neubogljeni. Bolni in ostareli. Več ali manj so včeraj mislili samo za danes, ne za jutri! Življenje je steklo mimo njihovih lagodnostih včeraj. "VESTNIK" JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI. Lastnik je Slovensko Društvo Melbourne Uredniško-upravni odbor: Jana Gajšek, Darko Hribernik, Karel Kodrič, Marijan Peršič, Werner Remšnik. Rokopisov ne vračamo Letno predplačilo $4.00 Cena številki 30c Naši poštni uradi — trgovine? Vaš lokalni, takozvani Post office, izgleda, da odpira vrata vsem drugim lokalnim servisom. Zaradi dobičkonosnih razlogov so razprave v teku, naj bi lokalni poštni uradi še prevzeli servise kot so: vplačevanje električnih pristojbin in plina, vozniških dovoljenj . .. Nekatere lokalne pošte v Tasmaniji so že v svojo skrb prevzele Medibank zdravstveni servis. Skoraj neverjetno, da se sindikat pošte s tem strinja, še več, njegov predstavnik Mr. Slater pozdravlja to fuzijo z drugimi servisi. Slaba družinska sreča Posinovljenec Dr. J. Cairnsa, Philip Cairns, izgleda, je zagazil gaz slabe sreče kot njegov očem. Ko je bil njegov očem, Jim, štev. 2, se pravi podpredsednik avstralske vlade za časa Whitlama, ga je instaliral na položaj "Field Officer-ja" za zadeve Aboriginalov — avstralskih domačinov. Znano je, da je letošnji proračun nekoliko priškrnil dajatve za Aboriginale. Tako se je zgodilo, da je bila s tem priškrnjena tudi administracija zanje. Rotacija torej je neizbežna, in Philip Cairns bo moral odstopiti svoje mesto Aboriginalu, kateri bo opravljal svojo dosedanjo in Philipovo funkcijo. Karel Kodrič: PISMO "VSEMOGOČNEMU" ČLOVEKU Oprosti, če Te nadlegujem s pismom, brezimnim in brez poštnega pečata. Bojim se, veš, da pisma sploh ne boš prebral — ne sodim med veljake, sem preprost sočlovek z mnogimi obrazi in imeni. S Teboj bi moral govoriti, "Vsemogočni", o tem, kar zame je nad vse pomembno. Ko zjutraj vstaneš, glej, in že imaš obilo skrbi velikih. Že zarana čutiš srh težkih in dušečih niti, ki stekajo v Tvojo mehko dlan. Tedaj, zarana, se še v Tebi zgane misel: no, tudi sam sem človek ! Potem ta čuden klic pregrnejo skrbi, pomembne in velike, kot oči otroka, vprte Vate. Zapletaš se v nevidne niti, vozlje umeteljno razvozljavaš; potezaš zdaj za to, zdaj za ono nit... Tako potezaš, dokler Te prevzame moči sladak občutek in zavest, da vsaka nit poteza za seboj armade, da Ti, s potegom enim, vse zdrobiš. Pod noč utrujen si. Vem, ni lahko podvreči svoje drobne želje nekaki tuji skrbi — trzanju nevidnih niti. Tedaj, morda, si zaželiš pozabe. Ker tudi Sam si človek ! Veš, "Vsemogočni", jutri bo spet dan... A jaz ? Jaz vstanem zgodaj, stopim v dan. Na vzhodu vstaja sonce, ali se pode zgolj brezoblične, težke megle. Karkoli že, in v pljuči vdihnem zrak. Potem pa orjem, sejem, stružim, gradim in se potapljam v misli.. . A zmiraj, naj bom tukaj ali tam, počnem to ali ono, za menoj je strah. Strah, kaj bo jutri. Kaj naj bi bilo ! Stotisoč let imam in marsikaj sem že doživel ! Pretepali so me in gnali in bil sem že vojak na raznih frontah; ubili so me že in preboleval bolezni hude sem, trpel. . . Potrpel sem, in zdelo se mi je že mnogokrat, da "jutri", strašni "jutri", sploh več ni mogoč. — Glej, "jutri" je že skoraj tu ! Potem so dvakrat vrgli name strupeno gobo, Njen slepeči blisk prežgal nad mano je nebo. Zastrupljen, siv, tuleč vihar ubil mi je oči. Strašno so se zažrli kremplji v jedra telesa mlade žene, ki več nikdar ne bo vzcvetela v materinstvu, in v moškost mož, ki niso več možje; v otrok telesa, v hrbte starcev, potlej trpljenju vročene. Živeti je lepo, kajne ? Otroke, ženo, starše, brate in prijatelje imam in še bi rad živel, Sem mlad in toplo je telo družice; oči otroka jasne so, velike. Napete mišice imam, um oster, prožen . . . Živeti je lepo in še bi rad živel. . . Čeprav sem star in marsikaj je že za mano ... Veliko njiv sem preoral že, veliko je zakladov, ki sem jih iztrgal iz zemlje in nešteto krajev počez podolg sem že prepotoval, še več ljudi, ki sem na potih jih ustavil. . . No, zdaj sem star. Moči ni v meni več; le nekaj let, morda, je še pred mano. A tu je duh — ta neukrotljivi duh — ki hoče od življenja še in še. Živeli je lepo in še bi rad živel... zato, daj, "Vsemogočni", da bom lahko pomislil še na jutri ! NA HRIBU OB YARRI Balinarji S.D.M. se zopet oglašajo Balinarji iz hribčka v Elthamu se vedno sučejo levo, desno sem ter tja, tekmujejo in si delajo kratek čas medtem ko balinajo. V veseli družbi, si kod ptički na nebu, mimogrede zapojejo v razvedrilo izgubljene igre. Naj si bo v nedeljo, ob popoldanski sončni toploti ali mračnem četrtkovem večeru, ob obeh priložnostih krogle ravno tako letijo po balincih. Vsak je dobrodošel. Z gostoljubno postrežbo si suha grla hladijo z raznovrstno pijačo, kot npr.: coca-cola, ora, lemonada ... — seveda, da krogle bolje letijo, se pojavi tudi pivo. Saj se večkrat sliši o Jo-škotu: "Veš, malo preveč si že nagnil kozarec, ne gre ti dobro!" Tončku pravijo: "Ti nisi spil še ničesar, danes ti gre dobro." Kozarec preveč preobrneš, potem je šele moč. Tretji pa kriči: "Jaz bi vam že kaj povedal, — preveč nočem, premalo se ne izplača." Od gledalcev se sliši: "Danes mu gre zelo slabo, prejšnjo nedeljo mu je šlo bolj." In ko ne pričakuješ, že dobiš odgovor: "Zgubljeno ali pridobljeno, krogle gredo same po svoji volji." Ob sončnem zahodu zapihlja sveži, čisti zrak, ter kuhinjski vonj, da lačne trebuške kar požene do kuhinje. "Gospa, ali ti gospodična, kaj imate za lačne?" "Kaj pa želite, precej je na izbiro?" "No, pa eno dobro porcijo dunajskega zrezka, saj me že same krogle zanašajo sem ter tja." Nato se pridruži tudi prijatelj, že kar je izbira: bro ne obrnem, da se razgledam, postrežba je hitro na mizi — za oba. Ob dobri in okusni hrani se okrepčamo in tudi malo zalijemo. Zopet se vrnemo nazaj na balinc, kjer je luštno in veselje za marsikaterega. Dostikrat je toliko igralcev, da se je za igre treba vrstiti. Ob lepih nedeljskih popoldnevih je žensko balinišče vedno polno, da si naše mamice delajo kratek čas. Da o ostalih moških balinicih ne omenjamo. Nekaj se tudi sluši in organizira, da se bo v kratkem pričelo tekmovanje med našimi balinarji z mladino in ženskami. Opazili smo kako nekateri nestrpno pričakujejo začetek. Naši mladini pogum v naprej! Podrobnosti, ob zaključku tekmovanj. O posameznem balinanju: Rezultati so bili že objavljeni po radijski oddaji meseca decembra. V začetku maja 1977 se je pričelo posamezno tekmovanje za prvaka v balinanju S.D.M. Prisotnih oseb ali igralcev je bilo 25. Vsak igralec je moral odigrati 48 iger. Igre so se kljub vsemu slabemu vremenu in zimskemu času, doživeto odigrale. To ni bila šala! Končno je prišlo do zaključka iger meseca decembra. Podeljeni pokali so bili: za prvo, drugo, tretje in četrto mesto, ob priliki našega rednega piknika, 26. decembra — Štefanovo. Z prelepo glasbo ansambla "Triglav", in veselo družbo, še nam bo prijetno. Tukaj so navedena imena igralcev: B. žele "Golaž s polento, prosim." Še še do- LESTVICA POSAMEZNEGA BALINARSKEGA TEKMOVANJA S.D.M. 1977. IMENA IGRANE ZMAGANE IZGUBLJENE SKUPNIH IGRE IGRE IGRE (TOČK) 1. B. Žele 48 48 8 591 2. J. Urbančič 48 38 10 573 3. P. Hrvatin 48 37 11 569 4. A. Udovičič 48 32 16 516 5. J. Dolenc 48 29 19 525 6. B. Novak 48 29 19 498 7. M. Ogrizek 48 28 20 527 8. P. Krnel 48 28 20 515 9. M. Kastelic 48 27 21 512 10. A. Kodila 48 27 21 504 11. F. Grl 48 27 21 497 12. V. Gomizel 48 26 22 505 13. Z. Špilar 48 26 22 505 14. R. Smrdelj 48 25 23 503 15. T. Škrlj 48 23 25 487 16. P. Mandelj 48 20 28 474 17. S. Može 48 20 28 475 18. A. Brgoč 48 20 28 428 19. F. Gomizelj 48 18 30 453 20. V. Lampe 48 18 30 428 21. D. Polh 48 17 31 440 22. G. Vizentin 48 16 32 422 23. N. Kalister 48 12 36 416 24. D. Slavec 48 9 39 332 25. S. Cucek 48 7 41 356 Grad je srednje velik in lepo urejen, a s pogledom na gradove po Sloveniji se ta ne more primerjati. Vseeno pa je v njem precej zanimivosti čeprav angleškega in španskega porekla. Ljudje, ki so tam zaposleni, radi razkazujejo svojo obleko graščinske gospode, s tem, da so oblečeni v osebnosti tedanjega stoletja in prirejajo zanimivosti kot bičanje služabnice, ki se je vršilo na dvorišču gradu in je radi humorja in radovednosti privabilo kar precejšnje število ljudi, — tudi TV zvezdnika epizode MASH, Mike Farrell, katerega so naši najmlajši prosili za lastnoročni podpis in se z njim tudi pogovarjali. Tudi ostalih spomin- Tudi letos je S.D.M. zastopalo Slovence na MOOMBI kar dva popoldneva. Ansambel "SAVA" je v nedeljo 5. marca od 6 h do 7 h zvečer, v pa-vilionu sredi parka, s prijetno slovensko melodijo igral v razvedrilo publiki. Kar lepo število obožovalcev naše glasbe se je zbralo pred odrom tudi v petek 10. marca, ko je ansambel "SAVA" še enkrat prijel za inštrumente, ter glasno odigral številno poskočnih polk in valčkov. Vsem nastopajočim se iz srca zahvaljujemo za njihov podarjen čas in ponosni smo da imamo ansamble s katerimi se lahko postavimo pred očmi marsikatere druge narodnosti. lahko osvežili z grozdjem, ki je visel na mostičku pri vhodu v dvorano. C ste grozdje hoteli izmakniti, se var gotovo ni posrečilo saj smo imeli tajni policijo, kateri ste za ukradeno groz dje pošteno plačali. In kje ste bili ostali, ki ste to prilo žnost zamudili? Gotovo ste se hladil ob morju, saj je še ob 8. uri bilo 3: st. C. Ples je bil uspešen in upam, da st se vsi, ki ste se ga udeležili, prijetni zabavali. Kot lani, smo tudi letos priredili vinsko trgatev v prostorih doma. Kljub vročini (38 st. C.), ki smo jo v Melbournu imeli ta dan in je bil celo prepovedan kakršen koli ogenj na odprtem, je Čarli Samec s pomočjo Martina Adamič spekel dva odojka, kar v zaprtem prostoru. Lahko si predstavljate, da se ni spekla samo svinjina, ampak tudi oba, ki sta pri zelo visoki temperaturi pazila svinji, — da ne bi pobegnili, čeprav je to delo do sedaj opravljal Božo, smo Čarliju zelo hvaležni da je ob bolezni Boža priskočil na pomoč in je ravno tako, svinjino spekel zelo okusno. Božo pa se je do tega večera že tako pozdravil in prišel v Eltham, da oceni peko svojega sopri-jatelja. Upam, Božo, da je bila svinjska pečenka tudi vam tako všeč kot vsem ostalim in, da bo Čarli še večkrat lahko priskočil na pomoč. V dvorani sami pa ni bilo nič manj hladneje, ko je kvartet Drava zaigral poskočne melodije. Poleg pijače ste se REZULTATI tekmovanja S.B.Z. Vic., ki se je vršilo 26. Feb. v Gee-longu: Ženska ekipa: ČETVORKA: 1. P.S.K. Jadran 2. S.D. Planica 3. S.D.M. 4. S.Z. Geelong Moška ekipa: ČETVORKA: 1. S.Z. Geelong 2. S.D.M. 3. S.D. Planica 4. P.S.K. Jadran TROJKA: 1. S.D. Planica 2. P.S.K. Jadran 3. S.Z. Geelong 4. S.D.M. Sedaj ko imamo svoje filmske pro jektorje, je Mladinski klub S.D.M. društvenih prostorih že večkrat prire dil filmske večere. Poleg enega angle škega filma je vedno predvajan tud slovenski film. Tako, da smo si do se daj ogledali kar tri filme in sicer smi 24. Feb. predvajali "CVETJE V JE SENI". Zelo lep in poučen film je svojo scenerijo starejšim obudil spo mine na dri, ko so bili mladi, mlajšin pa je prikazal tedanje življenje mest nega gospoda in kmečkih ljudi, — njihovih navad in delo. Gledalci so si film interpretirali pi svoje, ganljivost pa je marsikomu za solzila oko. Med premorom, pred pri kazovanjem angleške komedije "CAR RY ON ABROAD" je mladinska sek cija posrkbela za prigrizek. Res, da se je film zaključil šele po zno v noč, zaradi poletnega časa, zat< pa nam ni bilo treba v soboto vstat ob rani uri. Težko pričakovan izlet v Ballarat si je pod vodstvom Mladinske sekcije pomočjo mladinskega referenta, Gos Karla Beve, oddržal v nedeljo 5. mai ca. Težko pričakovan je bil zato, ke smo se ga vsi veselili in tudi udeležili Zbirališče in odhod je bil v Heidel berg Park-u ob 8 h zjutraj. Čepra osigurani da bo ta dan 25 st. C., s je sonce kar skrivalo za oblake, vse do kler nismo prispeli do "Kryal Castle': STE PORAVNALI ČLANARINO? SDM YOUTH CLUB kov smo si nabavali, saj smo se po gradu sprehajali tri ure in ni čudno, da nam nekaj ne bi ugajalo. Odhod od gradu je bil ob 1 h popoldan in na ubogljivost vseh navzočih je voznik avtobusa bil zelo vesel, ko mu ni bilo treba čakati na zgubljene osebe, ki bi povzročile zamudo odhoda. Približno 30 min. je zavzelo do "Pykes Creek", kjer so se nam pridružili še ostali, ki so prispeli z osebnimi avtomobili in pripravili B.B.Q. — od tam naprej pa vam v naslednjem odstavku več poroča, Eddy. J.G. Seeing that I wasn't on the bus to the Kryal Castle, I left it up to Janja to report on it, as she did in the other paragraph. A few of us left early in the morning to prepare the barbeque and boats for when everyone arrived back. We came to a bad start, as my boat was unable to be used due to engine problems. Even though we had a few minor problems with Karls boat, we were still fortunate enough to be able to give everyone a boat ride and for the ones that wanted to have a ski. After we had everything set, the bus arrived with hundreds of starving people, which swarmed upon the food like seagulls at the beach. Followed by a nice refreshing dip in the water by the gamed ones, or spent the afternoon lazing in the sun. It seemed that everyone enjoyed themselves so much, that we will try to arrange another day at the lake in the next summer season. We would like to let everyone kno\ that permits have been submitted fo the construction of the youth recrea tional hall. Once the permit come through, we hope to see as man youth up here helping to construc this building. Even if it means carry ing a bit of timber for the tradesmer The main committee are pleased t see the amount of youth that partici pate in our functions and that hav signed up as youth members. If any one is still interested joining our yout club as a member, there is still tim« Please contact Vicky Gaysek for ir formation. On February 24th the youth hel a movie night. The films screened wer "Cvetje v Jeseni", Slovenian movi and followewd by English corned "Carry on Abroad". We had quite number of audience, but we thin there could be a lot more interested i the future. EDDY SK BOSTE SPOZNALI? Tako so se poslavljali naši belokranjski rojaki, od svojih otrok, v Melbournu. Med nastopom Slov. sole na Miklavževanju 1963. NEKAJ OBRAZOV IZ PLANICE: Od leve proti desni: Elizabet Rozman, Vera Mamilovič, Ivanka Jerič, Marija Vodopivc, Ivka Smrdelj, Pepca Šabcc, Milena Abram, Marija Cimerman, Slavka Franetič, Anica Mavric, Marija Rotar, Agica Francie, Olga Mazlo, Elvira Mahnič. Prva vrsta: Franc Šabcc, Matija Cimerman, Stela Rob, Pavel Sedmak. NAČIN, KAKO VEŽEMO KRAVATO Pravilo je, da še tako lepa obleka in srajca ne bo povdarilo okusa, če ima moški slabo zavezano kravato. Kravata ne sme biti niti preveč zatis-njena, niti prenarahlo. Slovenci, priznajmo, da nam bo prenekateremu koristila spodnja slika; našli bomo način, po katerem bomo ddslej vezali kravato, in bomo uglajeni. PRED ŠESTDESETIMI LETI: POT 00 SAMOSTOJNOSTI Dr. T. Debeljak (Se nadaljuje) Spričo takega pomena, ki so ga Rusi znali dati pogajanjem, ni čudno, da sa se Čehi in z njimi tudi Slovenci obrnili tja — po samoodločbo . . . Prav tedaj pa je tudi Wilson razglasil svoj apostolat s "14 točkami", v katerih je tudi Slovencem dal upanje na uresničitev njihove svobode. Ko je Czernin za slovanske narode v Avstriji odklonil to pravico, je v parlamentu državni poslanec dr. Benkovič v jasni formulaciji udarno povedal, da "je s tem jugoslovansko vprašanje postalo eminentno mednarodno ter da je Maj-niška deklaracija minimalni in ne maksimalni program". Nato je dodal: "Vihar ljudskega ogorčenja bo pome-del vse tiste, ki imajo Majniško deklaracijo za maksimalni program." To je rekel v dunajskem parlamentu. Jasna je zveza s češko Deklaracijo Treh kraljev, kakor tudi z Wilsonovimi točkami. čuti se večja sproščenost, drznost. Ne omenja se več habsburški okvir, nasprotno, namiguje se jasno na širšo rečitev v mednarodnem smislu. Deklaracijsko gibanje se je razvijalo bučno in revolucionarno. V prvih mesecih so prihajale le izjave posameznih skupin (Št. Jernej, Črnice . . .). Po Krekovi smrti pa so se pridružile vse občine po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem . . . Največ jih je prišlo decembra 1917 ... ter v prvih mesecih 1918 (kranjskih občin 189 štajerskih 215 itd.). Najbolj je razgibalo množice pobiranje podpisov po deželi, ki ga je organiziralo slovensko žen-stvo. Stopali smo spet v dobo taborov, ki so zrevolucionirali slovenski narod do zadnje koče. Mogočni tabori so bili v Žalcu, Št. Janžu, Dravogradu, Postojni. Najbolj seveda shod v Ljubljani, kjer sta zastopnici ženstva — Krekova sestra Cilka in Pranja dr. Tavčarjeva — izročili dr. Korošcu 200.000 podpisov Slovencev. To dejanje pomeni — plebiscitno odločitev za jugoslovansko državo (marca). To gibanje so doma vodili škof Jeglič z duhovništvom, prof. B. Remec in dr. Jež. Dr. Korošec ga je vodil z Dunaja. To gibanje je vedno bolj izgubljalo avstrijski značaj, kar so občutili obmejni Nemci, ki so posebno na Koroškem in Štajerskem začeli s terorjem. Dr. Korošec je zahteval ustanovitev slovenskih narodnih straž, pa mu jih niso dovolili. 2. aprila je imel Czernin v parlamentu znani govor, v katerem je napadel predvsem češko gibanje in izrazil upanje na nemško zmago spričo opustitve vzhodne fronte in začetka zahodne ofenzive. Ta govor je razdra-žil Čehe, da so za 13. aprila sklicali veliko zborovanje v Prago, kjer je narod kot celota prisegel, da ne bo odstopil od borbe za cilje ki si jih je v svojih prejšnjih deklaracijah postavil (Majniška, Trikraljska). Na to slav-nost so bili povabljeni tudi Slovenci in Jugoslovani, ki so se solidarizirali z borbo Čehov. Ta nastop je bil v času, ko se je v Rimu pripravljal kongres podjarmljenih narodov Astroogrske. Da je bilo delo med Masarykovim Narodnim svetom v Parizu in politiki doma dobro povezano in koordinirano, priča pismo dr. Štepaneka Benešu 1. maja 1918, v katerem poroča, da se je "doseglo popolno bratovsko zedinjenje z Jugoslovanskim klubom, ter tudi s političnim centrom v Zagrebu, ter deloma tudi že delj časa ustvarjanje Lige podjarmljenih narodov znotraj monarhije. V tem pismu omenja štepanek, da se bodo vršile velike narodne slavno-sti ob priliki petdesetletnice Narodnega gledališča v Pragi (aprila). Po teh slav-nostih. ki so bile naravnost revolucionarnega značaja, so bili vsi podjarmljeni narodi, Slovenci, Srbi, Hrvati, U-krajinci, Italijani, Rumuni, Poljaki ter je bil to pravzaprav v monarhiji ponovljeni rimski kongres. Slovenskih udeležencev, ki jih je vodil dr. Korošec, je bilo nad 200! Glavna zahteva je bila: absolutna samoodločba narodov brez katerega koli okvira. Czernin je napadel o Veliki noči slovanske izdajalce in klical Nemce in Madjare na boj zoper nje. Zato pa je 4. maja na seji vlade govoril predsednik Seidel tudi, da "sicer ne ve, ali se bo ustanovila jugoslovanska država, kar ni izključeno. Vendar tudi morebitna Jugoslavija v okviru habsburške monarhije na noben način ne bo obsegala slovenskega ozemlja, ki leži na poti do Adrije in ki je v tesni zvezi z nemškim jezikovnim ozemljem." To so smatrali Slovenci za prvo bojno napoved. Načelnika slovenske in češke parlamentarne delegacije (Korošec in Stanek) sta takoj protestirala proti odcepitvi slovenske dežele od jugoslovanskega naroda, odklanjata odgovornost za nadaljnji razvoj in hočeta vztrajati v boju zoper absolutizem in pristransko nadvlado za demokratizacijo, svobodo, pravico samoodločbe in za politično samostojnost." (Mal 1119). Zaradi te Seidlove izjave je nato odstopil (prvi in zadnji slovenski minister v dunajski vladi) dr. Žolger (6. maja), ki je bil v kabinetu kot uradnik-strokovnjak, in nepolitični zastopnik Slovencev. m NA PLANICI: PIŠITE NAM ! Tako, pa smo že zopet pred Veliko nočjo. Ni še dolgo, ko smo na Planici iskali raznobarvne pirhe. Lanski Easter Bunny jih je posejal tako skrbno, da je bilo mnogo dela in teka, predno so bili odkriti in pojedeni. Tokrat se zopet pripravljajo otroci na Planici in se pogovarjajo, kje jih bodo pa letos iskali. Tudi različne tekme bodo uvedli, kakor se sliši, da bodo zares zasluženi pirhi dobro "teknili". Da, res je, čas tako beži, da človek kar težko sledi — posebno pa še starejši. Če se dobro spominjam, je bilo nekje zapisano še pred Božičem, da mladina s Planice upa, da bo tennis court dokončan v kratkem času in, da si bodo napovedali tekme z drugimi sovrstniki. "Tenis kort" na Planici bo res nekaj krasnega, kadar bo dokončan; toda, kakor se pravi; čas hitro teče, delo pa noče. — No, delavci na čelu s Štefanom zagotavljajo, da predno boste brali te vrstice, se lahko vsakdo prepriča z igro v prekrasnem igrišču. Da, za nami je Božič, za nami je Novo leto, za nami so šolske počitnice.— Za nami je že tudi precej dobrega in velikega dela na Planici. — Za nami je že tudi pustna veselica ali vinska trgatev. Na pustni veselici smo srečali veliko število "pustnih šem". Tokrat so nas prišli pogledat in se nam tako pridružili sosedje — Italo-Austr. Club. Skupno z našo mladino so se veselili in predsavljali različne podobe "maš-kar". Ocenjevalni odbor je imel težko delo, da je nagradil najlepše, saj so bile maškare ena lepša od druge. Vsekakor, prvo nagrado je dobil par: LUIGI (slavni čarovnik) in MARIJA (pomočnica); drugo nagrado je dobil: PRA-ČLOVEK; tretjo nagrado je dobil pravi: MEKSIKANO, — kateri je bil čisto resničen, saj ni ničesar razumel, kar je bil vprašan, je odgovarjal: "Non comprende"; četrto nagrado je dobila naša lepa BALLERINA. Nagrade bi si zaslužili vsi, saj so bili vsi najsrkbneje pripravljeni in tako zelo resnični, toda, kakor se pravi: — "povsod je nekje meja"! Odbor Planice čestita vsem pustnim šemam! Enaka zahvala vsem delavcem in tudi vsem obiskovalcem! NA PLANICI JE VEDNO MNOGO AKTIVNOSTI. Športna referenta sta pripravila takozvano balinanje vseh članov, kateri se je hotel udeležiti. — Bile so žen- ske skupine in moške, kateri so se kosali za svoje pokale. Pokala sta bila res vredna mučenja, straha ter živcev, kakor so nekateri menili. Torej ženski pokal si je osvojila g. Slavka Franetič ter si ga ponosno odnesla domov, čestitke! Za moški pokal sta se dolgo vagala g. Jože Rozman in Marjo Gulič. Premagan Jože je moral pustiti, da si je g. Gulič odnesel zaslužen pokal. Zadnji so se pa kosali naši "profesionalci" — balinarji, kjer je zmagal g. Andrej Grl. Ženske profesionalke v balinanju so se borile, kjer je g. Lenčka Bergoč odnesla zasluženo plačilo. — Zanimivo je opazovati igre, še lepše je igrati in zmagati, toda, zmagovalec je lahko samo eden. Iskrene čestitke zmagovalcem! — Oba pokala za ženske sta podarila g. J. Varglien in g. Z. Abram, katerima prisrčna hvala! Tudi šolska vrata na Planici so se že odprla in živžav brni po šoli. — Tam pišejo, berejo in pojejo. Kaj pa še bo, bomo pa še gotovo zvedeli pozneje, saj so se šele trikrat zbrali. — Mnogo uspeha! OPAZOVALEC * * * 18. februarja smo imeli pustovanje na zemljišču Planice. Veliko število pustnih šem je bilo, Največ je bilo nas mladih. Tudi naši sosedje iz italijanskega kluba so nas obiskali in se z nami veselili. Bil je lep večer. Naši mladinci in tudi mladinci iz italijanskega kluba so se srečali na privatnem pikniku 26. februarja v Warburton-u. Bil je lep sončni dan, katerega ne bodo hitro pozabili. Na 16. aprila bomo imeli mladinski piknik: Šli bomo na Hanging Rock. Upanje imamo, da bo lepo vreme in da se bomo lepo imeli. Tudi na "Rock 'n Roll Dance" mislimo v majskih počitnicah — to bo ; e posebej objavljeno na radijskih oddajah in na našem sten-času. Igrala nam bo znana rock 'n' roll grupa ' Black Diamond". oOo Ob tej priliki bi se rada zahvalila mojim staršem, kateri so me resnično presenetili s "surprise partyjem". Zahvala naj gre tudi vsem mladincem in prijateljem, ki so me v tako velikem številu obiskali na moj 16-ti rojstni dan. Dragi starši! — Hvala Vam za vse! Lepe pozdrave vsem! Tatjana Spoštovani g. Urednik! — Kaj pomeni izraz "Tradicija"? — Kolikokrat jo slišim po 3EA naše ure v ponedeljkih in pride tudi izpod Vašega peresa v tisk; bodisi v "Misli" in prav posebno še v Vaš Vestnik; — kar ni prav! Je zaman, da poročate o okrogli mizi in posvetovanja, kako odbijati, ko se v domovini umešuje med Slovenci, Srbo-Hrvaščina. Saj se tudi tu, pri nas. Vi prvi, ste nas osebno, že mnogokrat navduševal posnemati naše (tradicije), kaj to pomeni? — navade, običaje, ali šega naših dedov, da, in ne umešujte tisto tujko Italijanko, katere sploh ni potreba. Z ust patrov iz Kew, se ne sliši več izraz center, — kar Vi trmoglavi ga še vedno ponavljate; — a tradicijo jo rabita vseeno še oba patra, katera pravita, da sta Slovenca. Govorile, spodbujate; — držimo se skupno, ostanimo Slovenci, — ne se podati! — ko z Vašimi mešanicami raznih tujk, — kakor npr.: publika, — zainteresirani, — sigurni in še dalje, mnogi si jih isposojujete od Ser-bo-Hrvatov. Ne tožite torej, če se v domovini pravim, umešuje med Slovence, Srbo-Hrvaščina; — vzhodnih in južnih "Tovarišev", ko jo Slovenijo okrožajo vse naokoli. Bodimo vsaj mi tu Slovenci, — pravi Slovenci! — brez umešavanja tujk, — katere naš prelepi jezik samo pačijo! Pozdravljen, z vsemi drugimi tam v Elthamu, g. Stojkovič Kakor ste verjetno čitali v "Novo Doba", Čuješev "KOMENTAR TEDNA" namiguje da na strani "Med Slovenci" polemika ni preveč dobrodošla. Zato se obračam na Vestnik, o kate- Hvala za Vaše pismo ga. Stojkovič. Veseli nas, da se vedno tako zanimate za naše zadeve. Strinjamo se z Vami, da bi se morale vse naše objave in tudi vsi naši javni delavci vedno prizadevati, da uporabljajo čim pravilnejšo in čistejšo slovenščino. Naše uredništvo vedno stremi za tem, ciljem; seveda mnogokrat pod pritiskom dela in časa ter nepazljivosti stavcev raven našega pisanja ni taka, kot bi jo želeli. Vendar nam to ne sme biti v izgovor, da ne bi v bodoče še bolj pazili, da bomo namesto tujk uporabljali vedno naše izraze, kot n.pr.: namesto "tradicije" _ izročilo, "žegnanje" — blagoslov, "cen-ter" — središče, "publika" — javnost itd. GRDO GOVORJENJE "Prisiljeni smo, da poslušamo grdo govorjenje (four letter words) in drugo v časopisju in televiziji. Vse to naj bi bila naša zabava. Kot upokojenka, protestiram proti temu kvantanju. Vsaka stvar na svoje mesto! Grdemu kvantanju bi se lahko izognili in navkljub temu bi lahko na dostojen način prikazali program, ki bi prav tako "vžgal". Stalno ponavljanje teh grdih besed ni nič drugega kot korumpiranje (brainwashing) — naše mladine, da bi grdobijo sprejela kot del vsakdanjega življenja. Čeprav sem že starejša, ne mislim, da otroci v poznejšem življenju ne bodo slišali teh grdih besed. Ko jih bodo slišali, bi naj bili že zanje pripravljeni. V dozorelejši dobi jih bodo sami lahko postavili na svoje mesto. Ljubeča Nana iz Chadstona. rem upam da je še vedno naklonjen svojim dopisnikom, že članek "V obrambo resnice in svobode", ki mi ga je g. čuješ priobčil v "Novo Doba" 7.3.78, bi morda bralci laže razumeli v Vestniku. S tem da je bila "Resnica in svoboda v ogledalu" priobčena na isti strani kot moj članek, se je g. čuješ kot urednik spustil na zelo nizko stopnjo novinarstva. Kateri pošteni urednik ki se zaveda svoje odgovornosti, bi sprejel rokopis za objavo, ga preslikal in dal v roke nasprotniku? Prav to se je namreč zgodilo z mojim člankom na moje veliko presenečenje! V ponedeljek 27. februarja sem se po telefonu zagotovil, da je g. čuješ dobil moj članek. Naslednji dan, na odborovi seji, pa vidim isti članek v rokah tajnice Slovenskega Društva Sydney!! Kritika na moj članek je bila že pripravljena za objavo pod naslovom "Resnica in svoboda v ogledalu"! Kdor je prečital oba članka in še KOMENTAR TEDNA zraven, lahko sklepa in presodi, kdo zagovarja resnico!! V zagovor resnice moram pripomniti vsaj to, da je zadnji stavek v "ogledalu" brez vsakršne podlage in popolnoma krivičen. Da "delujem pod velikim pritiskom sebi enakih" je popoln nesmisel in smešno neresnična izjava. Ivan Kobal i PUTIMIKl VASA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA SLOVENIJA TRAVEL CENTRE 72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, V1C., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163 Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden! PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich (že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati) Po urah: Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755 A Ker sem v odsotnosti urednika, ki se začasno nahaja na dopustu v Queenslands prevzela urejevanje "Vestnika" jaz, sem prisiljena odločati sama. Ne z ozirom da s spodnjim člankom g. Kobal soglašam ali nesoglašam, ga vseeno objavljam. Sem namreč še mlada in v teh stvarih precej neizkušena, zato ne moralne odgovornosti. j.g. ■ NOVICE IZ SYDNEYA: ŠE NEKAJ V OGLEDALU OD VSEPOVSOD CAIRO — Takoj po Novem letu se je egiptovski Prezident, Sadat, v ZDA razgovarjal z ameriškim Prezidentom, J. Carterjem. Znano je, da se Prezident Sadat resnično zavzema za trajen mir z Izraelom, zato je koncem lanskega leta sam potoval v Izrael, kjer je v izraelskem parlamentu govoril. Zaradi te svoje poteze ga voditelji drugih arabskih narodov vroče kritizirajo ter mu groze. Grožnje arabskih voditeljev so torej razlog, da je prezident Sadat v pogovoru z ameriškim Prezidentom ostro zahteval večjo diplomatsko aganžiranost Američanov v izglajevanju palestinskega vprašanja. ANKARA — Socialno demokratski voditelj Turčije, B. Ecevit, je tamkaj prevzel vlado; tretjo v treh letih. Ob prevzemu vlade je deželanom obljubil, da je njegov prevzem oblasti sinonim politične stabilnosti. LONDON — Britanski prvi minister, J. Callaghan je pesimist: Ob novoletni poslanici je napovedal slabo leto" 1978. Britanski prvi minister ni črnogled samo navzonoter za ekonomske razmere svoje dežele, marveč tudi navzven: za zunanjo trgovino z drugimi trgovskimi partnerji. NEW DELHI — Razgovori med ameriškim prezidentom J. Cartejem ter indijskim prvim minstrom M. Desai so zašli v zagato. Indijski prvi minister je v razgovoru zahteval, da so ti razgovori pogojni na zaščito, da bi nuklearno gorivo ne bilo uporabljeno v vojne namene. Znano je, da so Indijci pred nedavnim eksplodirali svojo prvo atomsko bombo. BRISBANE — Queenslandski Senator domorodec (Aboriginal) g. N. Bonner, zgleda, da ne bo zadoščen. Namreč v hotelu v Mt. Isa mu lastnik ni hotel streči, češ, da je Aboriginal. Med nami so še nepoboljšljivi rasisti. WASHINGTON — Vrhovni vojaški strokovnjaki ZDA opozarjajo, da je Sovjetska tehnologija tako napredovala, da predstavlja resno grožnjo varnosti ZDA ter vsemu svobodnemu svetu. Dodajajo še, da grožnje ne predstavlja zgolj sovjetska tehnologija, marveč tudi astronomske vsote denarja, ki jih že nekaj let sem nakazujejo sovjetski Armadi. Opozorilo ameriških vojaških strokovnjakov temelji na dveletni raziskavi vojaškega potenciala SZ. LONDON — Zapad opozarja dežele izza "železne zavese". Velika Britanija, vključno z zapadno Evropo opozarjajo SZ, naj nikar ne uprizori političnih sodnih procesov proti A. Sharansky-u, prof. Juriju Orlovu ter Aleksandru Ginzburgu, katere SZ obtožuje za izdajo, ker se drznejo spregovoriti proti tiraniji v SZ. Opozorilo iz Zapada povdarja, da bi uprizoritev teh procesov pomenila prekinitev takozvane "detente" — mirnih in stabilnih odnosov Zapada do SZ. Dodajajo še, da je SZ na helsiški konferenci potrdila deklaracijo "človečanskih pravic" ter, da je bila zaradi kršenja teh pravic svojim državljanom še posebej opozorjena na beograjski konferenci lanskega leta. WASHINGTON — Populacija ZDA je v lanskem letu narasla za 8%. Sedaj živi v ZDA 218.2 milijonov prebivalcev, Se pravi porast 1.7 milijona od preteklega leta. LOS ANGELES — Nixon, proslavljeni Prezident ZDA, kateri se je nekako uveljavil z Watergate škandalom (in zaradi tega odstopitvijo) praznuje svojo 65 letnico. Že nekaj let bolj na tiho. Letos pa bolj glasno. Greh je pozabljen, saj je grešil po Machiavelsko, v dobrem namenu. Osebno se ne nagibam k Machivelizmu, da namen posvečuje sredstvo, vendar mož je bil na pravi strani, sicer bi ga ne obujali s spomina. SEUL — Južno-korejski in ameriški pravniki se že dalj časa ubadajo s korup-cijskim primerom. Sodišče očita ameriškim Kongresmenom, da so sprejeli pod- kupnine od Korejcev. Zaenkrat so v tej zadevi sprejeli zgolj proceduro postopka in nič več. Korupcijske zadeve je težko reševati. Preveč je botrov izza korupcije. WARSAVA — Ko je bila religiozna Poljska v prazničnem razpoloženju, jih je obiskal J. Carter, ameriški Prezident. Morda je nekdo zbral prav ta čas, da da religioznim Poljakom nekoliko upanja. Taisto je storil pred leti ameriški prezident, Nixon. Morda lahko grem nekoliko dalje, da rečem Vzhodna Evropa še ni popolnoma izročena Sovjetom. Dogodki, kakor jih razumem, sovpadajo z gornjimi vrsticami. Čeprav bi Jimy, ameriški prezident, Waršavčane ne presenetil zgolj z "dober dan", vendar rekel je "dober dan" v Waršavi. Če danes oblači nad Warsavo, upajmo na jutršnji dan ... ! LONDON — "Oče, dragi oče", je ponosen Britanec J. Knight, katerega smo pred kratkim videli na straneh tiska, ko pestvuje svojega poslednjega sinčka — 20-tega po redu. Taisti očka pravzaprav ni svetovni rekorder po številu otrok, ker ga razni arabski Šejki prekašajo, vendar je rekorder, ker je to upsel s samo dvema ženama. Pravzapaav bi zanj lahko rekli, da je moralen bigamist, ker vzdržuje svojo prvo ločeno ženo ter novo ženo v dveh separatnih hišicah na podeželju Britanije in obe hkratu obiskuje za takozvano "ljudsko veselje". Obe, prejšnja in sedanja žena ga ljubita in nista prav nič druga na drugo ljubosumni. Le, da vzdržuje pravilno ravnovesje . .. Obe ženi gledata tudi v bodočnost: Še več otrok, saj sta vendar še sposobni ! Soseska se sicer zgraža, ker brezposelnemu' J. Knightu vse to sladko življenje tako lepo uspeva in ker prazni državno blagajno na račun otroških doklad, s katerimi živi on sam, poleg pa še njegove ženi in otroci. RIM — Italija je dosegla rekord s svojimi privatnimi policisti! Danes je v Italiji več privatnih policistov kot pa fantov rekru-tiranih za redno službo v Armadi. Ugrab-ljanja, izsiljevanja in vse vrste kriminala pa navkljub temu še vedno naraščajo. Često se zgodi, da privatni policisti sami store kažnjiva dejanja. Dežela je skorumpirana in brez moči proti naraščajočemu kriminalu. Kdor premore več kot goli zaslužek od dela ali te ali one pokojnine, je v nevarnosti, da ga kriminalci oropajo, izsilijo... Prišlo je tako daleč, da družine industrijal- cev in drugih mogotcev žive v varnem inozemstvu, medtem ko oni sami strogo zastraženi opravljajo posle v Italiji. NEW YORK — Čudne zveze: V ZDA je prišlo na dan, da je ameriška obveščevalna služba CIA ponudila gangsterjem Mafije 4 miljončke dolarjev, da bi ubili kubanskega prezidenta F. Castra. To vest je prinesel na svetlo misteriozni Vincent Teresa — v ZDA poznan tudi pod vzdevkom "Big Vinnie". TOKIO — Pred nedavnim so se na Kitajskem mudili najvišji predstavniki japonskega poslovnega stroja. Tamkaj so bili, da podpišejo dolgoročen trgovski sporazum med obema deželama. Podpisan sporazum naj bi predstavljal 20 biljonov dolarjev dobrin, ki naj bi bile izmenjane med obema deželama v naslednjem desetletju. Japonska naj bi nudila Kitajcem svojo tehnologijo, medtem ko bi Kitajci izvažali svoje primarne izdelke ter goriva. NAIROBI — Etiopija protestira. Etiopski diktator M. Haile Mariam je pred nedavnim protestiral, da je bilo ameriško orožje, prodano Iranu, Pakistanu, Saudi Arabiji in nekim drugim deželam misteriozno pretihotapljeno gverilcem v Somaliji, kateri se kot separatisti bore proti Etiopiji za svojo samostojnost. CANBERRA — Po mnenju našega zunanjega ministra A. Peacocka bo dialog med bogatimi in revnimi deželami v naslednjem desetletju zelo važen faktor razprav v vseh mednarodnih konferencah in forumih. LONDON — Slika L. H. Oswalda, znanega kol morilca J. Kenedya, je po mnenju britanskega forseničnega strokovnjaka, M. Thompsona, ponarejena. Britanski izvedenec smatra, da je bila preciznostrelna puška v roki Oswalda, v rokah nekoga drugega, torej, da je bil Oswald podtaknjen h puški, katera naj bi ubila Ameriškega Prezidenta. Skratka, vsa stvar naj bi bila napackana. LONDON — Britanci si sprašujejo vest. Namreč pred nedavnim je v V. Britaniji izšla knijga izpod peresa avtorja Nikolaja Tolstoja, potomca znanega ruskega pisatelja Tolstoja. V tej knjigi avtor opisuje verolomstvo ter krutost Britancev, kateri so skupaj z Američani takoj po končani drugi Svet. vojni pod bajoneti in na prevaro deportirali nad miljon Sovjetskih državljanov v SZ, kjer so bili potem pod stalinistično diktaturo ustreljeni ali deportirani v Sibirijo. Avtor Tolstoj navaja, da se pri teh deportacijah ni šlo samo za kolabora-torje z Nemci, marveč prav nedolžne vojne in civilne ujetnike, za žene in otroke, kateri so bili odpeljani v Nemčijo na prisiljno delo. S knjigo avtorja Tolstoja pa je hkrati udarila Britance vest v dnevnem časopisju, s katero po trditvi parlamentarca J. Stokesa v Parlamentu odkriva razkrite dokumente iz druge Svet. vojne. Ti dokumenti potrjujejo trditve v Tolstojevi knjigi in do podrobnosti razčljenjujejo te nasilne deportacije. Razkriti dokumenti iz druge Svet. vojne govore o takozvani "akciji Keelhaul", za katero je bil sklenjen sporazum med Chur-chilom, Rooseweltom in Stalinom na Yaltski konferenci leta 1945. S tem poslednjim razkritjem ostajajo Britanci v dilemi: nič ne vedo, kdo je bil večji zločinec Hitler, Stalin, ali Zapadni voditelji. TRIPOLI — Vodilni Vzhodnonemški delegat, W. Lamberz, ki se je mudil na uradnem vzhodnonemškem obisku v Libiji, je bil pred nedavnim ubit, vključno še z desetimi drugimi žrtvami, ko je helikopter strmoglavil v Libiji. W. Lamberz je predstavljal številko dve v vzhodnonemški hirearhiji, in je bil ubit hkratu s svojo delegacijo ter tremi libijskimi spremljevalci vzhodnonemške delegacije. CANBERRA — Pričakuje se, da bo naš prvi minister Mr. Fräser še letos obiskal Moskvo. Glavni namen potovanja naj bi bilo izglajevanje trgovinskih odnosov med obema deželama. Poznavalci menijo, da se bo Mr. Fräser tamkaj zavzemal za prodajo naših viškov mesa in drugega; SZ po drugi strani pa bi z Avstralijo rada rešila vprašanje ribarjenja sovjetskih ladij na našem morskem območju. WASHINGTON — Maršal Jugoslavije je obiskal ZDA. Od ameriškega Prezidenta je bil sprejet z vsem pompom v Beli Hiši. V svojem govoru za gosta je Prez. Carter izjavil, kar lahko zgoščeno pribijemo: Sovjeti, proč od Tita, proč od Jugoslavije. V nadaljnjih pogovorih med Preziden-toma, navaja tisk, da je Tito pesimist glede egipčanske poteze direktnih pogajanj z Izraelci. Tito smatra, da je poteza direktnih pogajanj z Izraelci, katero je sprožil egipčanski Prezident, Sadat, samo poslabšala eventuelen poseg za dosego premirja med Arabci in Izraelci ni niti zboljšal, niti slabšal. Vendar, vse kar je storil, ga kot voditelja v neugodnem vremenu lahko spodnese. PARIZ — V sredi meseca marca prično volitve v Franciji. Tamkaj volitve niso enodnevna muha-porazdeljene po volilnih okrožjih trajajo več časa. Tik pred pričet-kom volitev pa je Francoski Prezident, Giscard, poslednjič apeliral na francoske volilce, naj glasujejo za stranko, ki je v vladi, za nadaljevanje demokracije. Znano je, da je podaljšek Degolizma s sedanjo vlado v resni nevarnosti, da pade na volitvah, ker so vseh vrst levičarji in komunisti, izgleda, nadmoćni. MOSKVA — Sovjetska poročevalska agencija TASS je objavila vest, da je sovjetska vlada predlagala ZDA naj bi skupno sprejele sklep, ki prepoveduje grajenje nevtronskih bomb v obeh svojih deželah. Sovjetski predlog je, seveda, popolnoma razumljiv in iskren, kajti SZ zaenkrat še ni v stanju graditi nevtronske bombe. (Nevtronska bomba uničuje samo življenja, materijo pušča nedotaknjeno.) LONDON — Tukaj se je koncem oktobra mudil predsednik Južnoafriške Unije, Mr. Vorster. Predno se je poslovil od Londona, je zbranim reporterjem povedal, da beli ljudje v njegovi deželi ne bodo nikoli sprejeli princip "večina vodi". Se pravi, da hoče bela manjšina v tej Uniji obdržati svoje privilegije. ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . . OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE JOHN HOJNIK SMALLGOODS PTY. LTD. 209-215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757 Postreženi boste v domačem jeziku Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 311 8343 Lastnika : Jakob in Jim Korošec Svoji k svojim !