MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK EEL~ Or«dniiwo in upravai Maribor, GocpoaKa m. H / Taleton uraaniltvn a*<0, uprav* 24*8 Uhaja razen nedelja tn praznikov vaak dmn ob 10. url / Velja meaeine prtjaau * upravi aH po pottl to Oln, dostavljen na de« 13 Din / Oglaal po cenike / Oglase •pr«j e me tudi ogluaol oddeJeK J utre* v Llubljani > Poitm teirovnJ reiim «. 11.4» 99 JUTRA 99 |usos!aviia in zbliiast e z 3ta3iIo Samo sporazum papirja, nikoli ne nani zgodovinar univ. prof. dr. Ferdo . ls‘č ie izdal med letošnjimi edicijami 'fr‘a ^ske straže za nas velevažno knjigo »Fredratna politika Italije i postanak onskog pakta«, v kateri je na podlagi neovrgljivih dokumentov dokazal, da se pričelo intrigantstvo Rima proti že leta 1914., torej pred vstopom a^ie v vojno na strani antante in davno Pred ustanovitvijo današnje Jugoslavije. es čas vojne je pa tudi italijanska diplo n,acija že polagoma, dasi nejasno, pripravljala zvezo z vsemi tistimi, ki bi ji Do končanem svetovnem klanju lahko ka korkoli pomagali p r o t i n a m, zlasti pa 2 Madžari, dasi so bili še sovražniki antante in sq se na vseh frontah navdušeno borili za zmago centralnih sil! Te Svofe namere so pokazali Italijani najbolj ^•dno s tem, da se absolutno niso hoteli ezati glede bodoče usode južnoslo-dpiskih pokrajin v zaledju saveznega a Jadranskega morja, zlasti pa ne pl 0zem‘ia Hrvatske. V londonskem . ^ je bila Reka sicer formelno rezervna za bodočo samostojno Hrvat-.. °- v resnici pa za — Madžarsko, do-bila Slovenija razdeljena med Ita-^Rg> Nemce in Madžare. Italijansko 1;rn,cePcijo je razbila šele zvezna udaril/., -’u2oslovanske ideje, ki je n 11 s o n vsaj s pomočjo deloma tudi Ja omajala [ondonski pakt. ->oj med Italijo in Jugoslovani, ki je bil 0 ranča svetovne vojne še nekako Pretno maskiran, je pa postal leta 1918. ob premirju in zlasti takoj po sestanku mirovne konference popolnoma odkrit, dalija se takrat ni borila samo za one obmorske pokrajine, ki jih je reklamirala *ase, temveč tmdi za one, ki .Te je nepo-j^sdno niso tikale. Proti nani je podpirajo težnje Avstrije na Koroškem in Šta- rskem ter Madžarske v Prekmurju. Da nni° izgubili Koroško, je kriv v prvi vrsti . lrn, kakor je povzročil tudi to. da smo Rubili velevažno železnico Maribor -Radgona. Radgono nam je oddala celo šele na'knadno, ko je bila po 1 v°tnem sklepu najvišjega svčta že pripojena kraljevini Jugoslaviji! Svoje so-'■laštvo do vsega, kair je jugoslovanskega. Je pokazala Italija tudi na P r i m o r-s*t®m, čim je okupirala in pozneje a-iiektiraia to pokrajino. Odveč bi bilo govoriti o nasiljih nad našim tamkajšnjim življem, k| n]ma prjniere ne v starejši ne v novejši zgodovini Evrope. Vse to je Pac pri nas znano vsakomur, od prestolnice do zadnje zapuščene vasi. Toda ne samo do Rapalla in ne samo na Primorskem, tudi pozneje je POftkiusil Rim prav vse, karkoli si je nio-s^l izmisliti, samo da bi Jugoslavijo vsaj sporazum src! močno oslabil, če že ne popolnoma razbil. Politika rimskih načrtov od Albanije preko snovanja hrvatskih emigrantskih legij, balkanskega 3rJoka in iorsira-nja revizionizma pa vse do pakta štirih in načrta za reorganizacijo Društva narodov je bila vsa usmerjena k enemu samemu cilju: razbitju Jugoslavi- je! Zveza Italije z Madžarsko in Avstrijo je nastala iz istih teženj, ki so ji in ji bodo vedno najmočnejša podlaga. In če si predočimo vse to, aii moremo verjeti, da bi bil med nami in med Italijo kdaj mogoč iskren sporazum? Ali bi bilo mogoče, da bi se sedaj naenkrat pozabilo kar je bilo? Ali bi bila sploh mogoča vera v spremembo namenov in mišljenja fašističnega Rima? Vsej jugoslovanski javnosti, in to prav tako slovenski kakor hrvatski in srbski, se bo zdelo čudno in nenaravno že samo to vprašanje. In vendar je potrebno, saj smo brali zadnje tedne pred Mussolinijevim govorom dan na dan o želji Pariza in Rima, da bi se likvidiralo nasprotje med Italijo in Jugoslavijo, odnosno celokupno malo antanto in bi se našla podlaga za sporazumno delovanje v Podonavju. Pariz se boji okrepitve Nemčije; njegova želja je bila zbližanje z Italijo in Italije z malo antanto. In celo češkoslovaški zunanji minister dr. B e n e š je podal takrat nekaj izjav, ki so merile na preorientacijo v cilju sporazuma in sodelovanja z Italijo. Na vse to moramo kot glasniki javnega mnenja odgovoriti samo to, da jugoslovanski narod, tako slovenski kakor hrvatski in srbski, ni zaupal Rimu in mu nikoli ne bo zaupal. Naj se mednarodna evropska politika zasuka kakorkoli in naj bi se tudi sklenilo ne vemo kakšno sodelovanje, v kar pa po zadnjih dogodkih ne verujemo, ostalo bi vedno samo na papirju, v naše duše ne bi moglo poseči, naših čuvstvovanj ne bi moglo spremeniti! Prepad, ki loči nas od Italije ne more zasuti noben pakt. odstrani ga lahko kvečjemu samo to, če se nam popravijo od I. 1914. dalje storjene krivice, ki pomenijo vsaka zase globoko, krvavečo, nezaceljeno rano. Toda mi vsi vemo — in v tern oziru med nami menda ni razlik — da Rim na popravo teh krivic ne mi-s 1 i in nikoli ne bo mislil. Zato pa verno tudi, da bi vsak sporazum pomenil samo nova izigravanja, katera bi morali na koncu koncev plačati mi! Naj jih plačamo? Plačal) smo že dovelj, plačali s krvjo svoje žive krvi! K novim plačilom nas ne more terati nobeden, ne sovražnik ne prijatelji, ne R i m ne P a r i z. Med nami in Italijo je na podlagi sedanjega stanja pač morda mogoč sporazum pa« pirja, nikakor pa ne sporazum src! -r. Kem£iia za Francijo preti Italiji SENZACIONALNA GtiRINGOVA IZJA VA. SPORAZUM MED BERLINOM IN PARIZOM OVIRA LE NEZAUPANJE. BERLIN, 22- marca. V tukajšnjih poli-•ičnlh in diplomatskih krogih je r ravnost senzacionalno odjeknila izjava pruskega ministrskega predsednika Gijritiga, 11 i jo je dal nekemu posebnemu francoskemu poročevalcu. Goringova Izjava je tila takoj sporočena tudi v London, kjer ie povzročila veliko iznenadenje in na- češkoslovaškega zunanjega ministra PROBLEM AVSTRIJE V RAZVOJU POVOJNIH LET. BREZ SODELOVANJA VSEH NI KONČNE REŠITVE. je hotela zagotoviti v Podonavju odločilen političen vpliv ter gospodarske ugodnosti. V tej smeri je bil izdelan italijanski načrt ureditve Podonavja. Mala antanta bo brez pristranosti proučila tudi rimske dogovore in bo potem zavzela svoje stališče. Žal je Mussolinijev govor oslabil možnost sporazuma. Podonavski federaciji bi nasprotovali Italija in Nemčija. Italija bi videla v njej obnovo Avstroogrske v še močnejši obliki. Najboljša rešitev bi bila: Avstrija ostani avstrijska. V njej se ne sme vpeljati noben sistem, ki bi bil proti Nemčiji. Podonavske države so do-velj zrele In ne potrebujejo nobenega varuha. Nobena država ni tako močna, da lahko vsili drugi rešitev avstrijskega vprašanja, vsaka pa je dovelj močna, da prepreči rešitev drugih. Če v tem ne bo sporazuma, bo spopad neizbežen. Mogla bi nastati nova vojna. Najboljša bi bila zato aplikacija ženevskega protokola. Potrebno pa je sporazumno sodelovanje in reševanje vseh: Avstrije, male antante, Italije, Nemčije in Francije. Češkoslovaška je napram Avstriji lo. jalna in bo tudi ostala. PRAGA, 22. aprila. Pred zunanjepolitičnim odborom senata in parlamenta je Imel dr. Beneš včeraj dveurni govor o aktualnih političnih vprašanjih, pred vsem o Avstriji. Na avstrijskem vprašanju, na katerem so zainteresirane tudi Italija, Nemčija, Francija in mala antanta se vidi, kako se politični položaj menja od meseca do meseca. Doslej so bile postavljene tri možnosti rešitve. Prva rešitev, ki jo zastopa Nemčija je »anšlus«; to onemogočajo pogodbe. Druga rešitev je izvirala iz Italije in je računala z možnostjo carinske in gospodarske zveze Avstrije z drugimi državami. Tretji način je bil federacija Avstrije in Madžarske. Tej bi sledila vrnitev Habsburžanov in avstrijska neodvisnost bi izginila. Nato je orisal zgodovino avstrijskega vprašanja po vojni. Prvi poskus rešitve je bil ženevski protokol I. 1922. Predsednik Masaryk je že med vojno mislil na priključitev Avstrije k Nemčiji, a Italija, Francija in Anglija so nasprotovale In nasprotujejo še vedno, a nasprotna je sedaj tudi mala antanta in Madžarska. Zato je prišel italijanski načrt, ki je pred vsem gospodarskega značaja. Italija sl Titulescu potuje v Pariz? BUKAREŠTA, 22. marca- Politični krogi menijo, da bo Titulescu odpotoval prihodnji teden v Pariz in da bo tam konferiral z Barthoujem o raznih aktualnih vprašanjih mednarodne politike.,Obenem naglašajo, da ni izključeno. da bo po njegovem sestanku z Barthoujem sklicana seja male antante. Plača po vrednosti dela MOSKVA, 22. marca. Izšel je dekret, ki so ga podpisali Kalinjin, Molotov in Jenikidže, po katerem bodo v bodoče ruski delavci plačani po vrednosti dela. Tarife prenehajo veljati. Če ne bodo delavci popravili dela zadovoljivo, bodo odpuščeni ali pa premeščeni v nižjo kategorijo. PRORAČUNSKA RAZPRAVA V SENATU. BEOGRAD, 22. marca. Včeraj se je piičela^v senatu proračunska razprava. I ri načelni debati bo govorilo skupaj 19 'govornikov. Včeraj sta govorila tudi slo venska senatorja dr. Novak in dr. Ravnihar. Predsednik vlade Nikola Uzunovič je pri odgovoru opozicionalcev obljubil kmalu upravno decentralizacijo po banovinah. Seja se danes nadaljuje. Proračun bo v senat« sprejet najbrže že do 28. tm. ŽELEZNIŠKA NESREČA V RUSIJI. MOSKVA, 22. marca. Iz Moskve poročajo o novi železniški nesreči, ki se je pripetila na kolodvoru neke postaje v Uralu. V zgodnjih jutrnjih urah je potniški vlak trčil v tovornega in so bile pri tem ubite 3 osebe, 68 potnikov pa je bilo težje in lažje ranjenih. Dnevne vesti »Razgled« ni prenehaj. Urednik »Razgleda naan sporoča z ozirom na včerajšnjo notico, da list le zaradi bolezni ured nika dvakrat ni izšel, dočim izide v soboto 24. trn. zopet kakor navadno. Poroke. Pmetekli teden so se v Mariboru poročili: Anton Korban, učitelj in magistralna uradnica gdč. Štefka Ger-mekova ter Anton Filipančič, trgovec in gdč. Ljudmila Gunglova. Bilo srečno. Iz profesorske shižbe. V višjo položajno skupino je napredoval Bogomir Te-ply, profesor tukajšnje klasične gimnazije; za profesorja na istem zavodu pa je postavljen g. Matko Ravter, doslej ravnatelj gimnazije v Murski Soboti. Mali harmonikarji Rdečega križa bod -> nastopili pri jesenskem tekmovanju harmonikarjev ob priliki ljubljanskega vele* sejma. Njihov vodja in učitelj zbora g. Vilko Šušteršič je že prejel zadevno povabilo, ki se mu bo odzval in pripravil svoje male umetnike na uspešen boj v tekmovanju. Strašna smrt otroka. V Čepincih pri Gornjih Petrovcih je izpila po nesrečnem naključju 3-letna delavčeva hčerka Marija Trplanova večjo količino octove kisline. Dekletce je kmalu nato podleglo za hudimi bolečinami in notranjimi opeklinami. Poskušen beg 16-letne iz življenja. Našo včerajšnjo vest pod tern naslovom popravljamo v toliko, da ni bila Katica D. učenka meščanske šole, marveč učenka obrtne nadaljevalne šole. Smrtna nesreča v prevaljskem rudniku. Preteklo nedeljo zvečer se je pripetila v rudniku na Lešah pri Prevaljah smrtna nesreča, ki si je izbrala za žrtev 31-letnega kopača Štefana Krebla. Krebl je bil zaposlen v rudniku že več let. Omenjenega večera pa je, kakor vselej, pripravljal razstreljivo, a je nesrečno naključje hotelo, da mu je eksplodiral naboj in ga pri priči ubil. Pokojni Krebl zapušča ženo s 4 nepreskrbljenimi otroki. Z a njim žalujejo svojci in vsi, ki so ga poznali. Smrt 113-letnega veterana. V Grodnu na Poljskem je te dni preminul v starosti 113 let neki veteran, ki se je udele- j žil poljska vstaje leta 1863. Vse do svoje] smrti je bil čil in zdrav. Pokopali so ga' z vojaškimi častmi. Ponesrečen deček. V Trčevi pri Sv. Petru pri Mariboru se je hudo ponesrečil Metni posestniški sinček Alojzij Marinko. Pri igri je skakal in tako nesrečno pa del, da si je zlomil desno nogo. Poklicani reševalci so ga pripeljali v bolnišnico. Gadi na meljskih pečinah. Veliko pozornost in strah povzročajo pešcem, ki hodijo k Sv. Petru pri Mariboru, strupeni gadi, ki jih k privabilo toplo pomladansko sobice iz zimskega spanja in se grejejo na skalnatem pobočju Meljskega hriba. Ljudje, ki hodijo tam -mimo, ne ^tmnijo. dahi bilo kdaj toliko gadov na omenjenih pečinah. Na Dravskem polju je zopet gorelo. V Šikolah na Dravskem polju je pretekli to rek izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Trčka. Ognjeni zublji so namah objeli tudi sosedno poslopje posestnika Štefana Medveda. Ker so bili objekti povečini kriti s slamo, je bila vsa pomoč gasilcev zaman. Požar je povzročil obema posestnikoma okrog 80.006 Din škode, ki pa ni krita z zavarovalnino. Ni se še ohladilo pogorišče v Šikolah že je pričelo goreti v gospodarskem poslopju posestnika Jerneja Kir hiša v šbražgojncib. Tudi Kirbišu je o-getij vpepelil domačijo in mu povzročil nad 40.000 Din škode. _ Dve smrtni kazni. Razprava pred državnim sodiščem o zaščiti države v Beogradu proti morilcem bivšega ministra in narodnega^ poslanca Mirka Neudor-ferja, se je včen-aj končala. Državno sodišče je obsodilo Franja Zrinjskega in Stevo Pizeta na smrtno kasen, ki se bo izvršila z obešenjem, Toma Kermena je ohsodik) državno sodišče na dosmrtno ječo, Mijo Kelemena na leto dni strogega zapora, Marka Krobota na 5 mesecev strogega zapora, soobtožena Josipa Pod kovica in Mija Brodarja pa je sodišče o prostilo vsake krivd« in kazni. OUZD v januarju. Najboljši barometer zaposlenosti v naši državi so nedvomno okrožni uradi za zavarovanje delavcev in nameščencev. Na področju Središnje-ga odbora OUZD je bilo v januarju zavarovanih 484232 delavcev in nameščencev, kar je v primeri z lanskim januarjem za 28-842 manj. Po številu članstva v primeri z lanskim januarjem izkazujejo največji absolutni padec Okrožni uradi, in sicer beograjski 3.387 članov, skopski za 1.958, osiješki za 1.623, dubrovniški pa za 1.325. Istočasno izkazujejo večji absolutni porast zaposlitve Okrožni uradi, in sicer zagrebški za 1405, banjaluški za 1371, novosadski za 1189, somborski za 1137 in bečkereški za 1055. Pri zasebnih bolniških blagajnah pa izkazuje precejšnje nazadovanje članstva »Merkur« v Zagrebu, dočim vse o-stale bolniške blagajne poročajo o porastu svojega članstva. V letošnjem januarju je bilo 66.339 zavarovanih delavcev in nameščencev z dnevnim zaslužkom po S Din, 210.282 z zaslužkom od 8 do 24 Din, 80.536 z zaslužkom od 24 do 34 Din, 56.549 z zaslužkom od 34 do 48 Din in 70.626 z zaslužkom nad 48 Din na dan. Povprečna zavarovana mezda znaša 22.71 Din in je za 0.96 Din manjša od mezde v lanskem januarju. Poslčdica tega zmanjšanja .ie padec zavarovancev, ki zaslužijo na dan po 24 Din. ..[sur c*anes Kino Union Opozarjamo na današnji inserat otvoritve trgovine s klobuki Franc Bernik! Zaradi premalega števila prijav za Planico je posebni vlak za nedeljo 25. tm. odpovedan. Pač pa se naj javijo posamezne skupine, ki bi se želele udeležiti nedeljskih tekem na Planici z legitimacijo SPD pri «Putniku» zaradi polovične vožnje. Naš zračni promet. V prvi polovici aprila bo zopet otvorjen zračni promet na progi Zagreb—Beograd. Iz Beograda ho odletel aeroplan ob 13.45 in pristal v Zagrebu ob 16.5. Iz Zagreba se bo vračal ob 10.15 in bo v Beogradu ob 12.35. S 1. majem pa bo otvorjen zračni promet na progah Beograd—Skoplje—Solun, Zagreb—Ljubljana in Zagreb—Su-šak—Ljubljana, dočim bo zračni promet na progi Ljubljana—Celovec otvorjen 1. julija. Na tej novi progi bodo letali aero-plani do 31. avgusta. Na progah Beograd —Zagreb—Gradec—Dunaj, Ljubljana— Zagreb—Sušak in Ljubljana—Celovec bodo letala trimotorna letala »Spartati«, na progi Beograd—Skoplje—dolini pa letala »Potez«. Pisanka. Društvo jugoslovanskih državnih upokojencev bo za Veliko noč kot pisanko razdelilo 10 podpor po 100 Din med svoje revne člane. Pismene prošnje sprejema tajništvo društva v Vr-banovi ulici štev. 59 do prihodnje srede 28. t. m. Nemškemu časopisju slaba prede. Te dni je prenehala izhajati »Vossischc Zei-tung« to ie že tretji dnevnik, ki je prenehal izhajati v Berlinu in napovedujejo da bo ista usoda doletela »Berliner Ta-geblatt«. Nemci letos ne bodo potovali. V leto-šni sezoni bodo Nemci zelo malo potovali v tujino. Nemški potniški urad je že nekaj dni zaprt, ker bo radi deviznih predpisov sploh onemogočeno vsako potovanje Nemcem v tujino. Zveza gospodinj pripravlja za spomladanski velesejem svojo 4. gospodinjsko-gospodarsko razstavo, ki bo obravnavala temo »Zena v poklicu«. Vabimo vse žene v poklicih, da prispevajo s s.vojimi deli k razstavi in pokažejo, kaj zmore žena. Prosimo tudi žene v akademskih poklicih, da se udeleže s svojimi deli raz stave. Vse poklice Slovenk hočemo prikazati, da vidimo, kaj znamo, kje je brezposelnost in kje je ni. Prepričane srno, da se bo z razstavo vzbudila marsikatera ideja, da se bo marsikateri obupani brezposelni pokazala pot do kruha. Razstava naj bo pravi odgovor na vedno če-šče se ponavljajoče klice »Kam z žensko mladino?« Vse informacije daje Zveza gospodinj, Ljubljana, Breg št. 8 ob svojih uradnih -urah od 3,-5. ure popoldne Imate radi dobro kavo? Da? Potem vam bo gotovo ugajala. Poizkusite Jo! Cercie irancais. V soboto 24. marca bo predavala gospa S. Jerasova v francoskem jeziku o »Kmetu v francoski literaturi«. Predavanje bo v »Vesni«, Aškerčeva ul.6, začetek ob 18. uri; vstopnine ni. Vsi prijatelji francoskega jezika so vabljeni. Starešinsko društvo »Triglava« v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo 25. tm. ob 9.30 dopoldne v lovski sobi hotela »Orel«, o čemer obvešča vse svoje gg- starešine s pozivom, da se tega občnega zbora zaradi važnosti dnevnega reda zanesljivo udeležijo. Odbor. Velikonočni izlet na Jadran. Zagreb -Sušak - Omišalj - Malinska - Krk - Rab Crikveuica - Sušak - Zagreb. Vožnja po železnici in morju, prvovrstna hrana, prenočišče, napitnina Din 245. Prijave sprejema »Putruk«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. tel. 21-22. danes Kino Union Dramski odsek »Nauosa« uprizori v nedeljo 25. trn. ob 6. uri popoldne v Ren-čljevi dvorani na Pobrežju. Molierjevo komedijo »Namišljeni bolnik«. Prijatelji društva iskreno vabljeni. Shod JNS na Pobrežju. Odbor krajevnih organizacij Jugoslovanske nacionalne stranke Pobrežje in Tezno ter Za-dravje vabi članstvo in občane vseh stanov velike občine pobrežke na javni shod, ki bo v soboto 24. t. m. ob 20. uri v Renčljevi dvorani. Na shodu bo poročal narodni poslanec g. Krejel o delovanju narodne skupščine in o finančnem ter državnem gospodarstvu. Francoske cigarete dobimo. Na podlagi sporazuma med našo upravo državnih monopolov in francosko državno režijo se bodo naše cigarete »Strumica«, »Vardar«, »Drina« in »Zeta« kmalu lahko prodajale v Franciji; pri nas pa francoske cigarete »Week-End«, »Gitanes May-lan.d«, »Gauloises Mayland« in »Gauloises CapoTal Ordinaire«. Vse štiri vrste francoskih cigaret so v škatlicah po 20 kosov in prodajale se bodo prve po 18, druge po 13, tretje po 12, četrte pa po 10 Din. Zaenkrat jih bodo morali imeti samo veiezakupniki na sedežih banovin in pa na Bledu ter v poletni sezoni v Crikvenici, Novem, na Rabu. v Starem gradu, na Hvaru in v Hercegnovem. Trgovinska pogajanja med našo državo in Nemčijo. Jugoslovanska in nemška delegacija, ki vodita pogajanja med obema državama, se bosta sestali danes popoldne na plenarni seji in izdelali načrt, kako bi se najlažje rešilo trgovinsko vprašanje med našo državo in Nemčijo. Nov dnevnik v Splitu. Včeraj je iz i v Splitu prva številka »Jadranskega dnevnika«, ki ga izdaja Hrvatska tiskarna. odgovorni urednik pa je M. Pavesie. Radio Ljubljana. Spored za petek 23. t. m-: Ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: predavanje o glu- honemi deci: 18.30: izleti za nedeljo; 19: predavanje o Sokolstvu; 19.30: predavanje Narodne obrane; 20: prenos iz Zagreba; 22: čas, poročila, plošče. Narodno gledali#!« REPERTO* R. Četrtek, 22. marca. Zaprto-Petek, 23. marca ob 20. uri »Vijolica z Montmartra« red A. Gostovanje gdč. Erike Druzovioeve. Sobota, 34. marca ob 20. uri: »Vijolica i Montmartra« red C. Gostovanje Erike Druzovičeve. Erika Druzovičeva gostuje v Kalma-' novi opereti »Vijolica z Montmartra« v petek, 23. tm. Odlična gostima je ob ; vseh dosedanjih gostovanjih dosegla kar : najsijajnejši uspeh ter so bile vse predstave »Vijolice« kljub povišanim opernim cenam razprodane. Pri jutrišnji pred stavi veljajo prvič običajne operne cene. Predstava bo za red A. Nabavite si vstop niče! (Tel. 23-82). Domačo opero »Gorenjski slavček« pripravljata kapelnik Herzog in režiser VI Skrbinšek za prihodnjo glasbeno premiero. Delo, ki sta mu napisala glasbo Forster. besedilo pa Lniza Pesjakova, je trajno na repertoarju naših gledališč ter zaradi svoje sveže glasbe in domačega miljeja vedno znova privlačuje. Grajski kino. Danes zadnji dan »Viktor in Viktorija«, od jutri dalje dvojni spored: »Neusmiljena prijateljica« z Anny Ondro ter »Nagana«. velefiltn iz džungle. Kino Union. Od danes četrtka dalje najboljša in največja veseloigra »Csibi«. Frančiška Gaal, Hermann Thimig itd. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzcnosti nosu, sapnika. požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice. Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice, ki dosega zaradi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih, največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zrcalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. t. m. naslednjo statistiko. (Številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo v lanskem letu.) Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini — (3), savski 4 (2), vrbaski — (—X primorski 3 (—•), drinski l (—), zetski — (—), donavski 1 (2), moravski — (1), vardarski, Beogradu, Zemunu in Pančevu 2 (—); otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (3), savski 4 (—), vrbaski 1 (l), primorski 2 (—), drinski 2 (0, zetski — (2), donavski 3 (1). moravski in vardarski — (1), Beograd, Zemun ir. Pančevo 2 (—); otvorjena posredovalna postopanja: v dravski banovini, savski, vrbaski, primorski, zetski, donavski, moravski, vardarski, Beogradu. Zemunu in Pančevu —; odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (7), savski in zetski 1 (—), vrbaski 2 (—X drinski — (—), zetski l (—), donavski 3 (1). moravski 7 (l), vardarski — (2), Beograd, Zemun in Pančevo — (—); odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 2 (11), savski 1 (—), vrbaski 2 (1), primor-/ ski, driuski in zetski — (1). donavski 2 (2), moravski in vardarski — (—X Beograd, Zemun in Pančevo 1 (1). Vremensko poročilo mariborske mete-orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 4.2 stopinje C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 3.6 stopinje C nad ničlo; barometer ie kazal pri 13 stopinjah 737, reduciran na ničlo pa 7.35.4; relativna vlaga 89; vreme je vetrovno in oblačno;'vremenska napoved napoveduje poslabšanje vremena in da se bo oblačnost od zapada in juga raztegnila proti vzhodu s padavinami, padla pa bo nekoliko tudi temperatura. Seja ožjega odbora Pomožne akcijo. Te dni je imel ožji odbor Pomožne akcije svojo sojo pod predsedstvom mestnega župana g. dr. Lipolda, ki je poročalo sedanjem položaju in uspehih. \z njegovega poročila posnemamo, da je v letošnji zimi nabrala Pomožna akcija okrog 700.000 Din za pobijanje brezposelnosti. Pri javnih delih je iz tega fonda zaposlenih 177 delavcev, ki so sami družinski očetje. V javni in mestni kuhinji pa se hrani na račun Pomožne akcije še vedno 350 ljudi. ________ Bogastvo Švice. Znano je, da je Švica, čeprav majhna po svojem obsegu, med bogatimi državami ena najbogatejših. Vse njeno premoženje je precenjeno skoro na 1.000 milijard švicarskih frankov, dočim znaša premoženje Jugoslavije, ki ima tri in polkrat več prebivalcev kakor Švica, le okrog 500 milijard dinarjev. Stran 3. W4K.^JLZil 58 orožniških upokojencev, 17 pa iz drugih panog državne službe. K mariborskemu društvu so pristopil; upokojenci tudi iz drugih krajev bivše Štajerske; tako jih je iz Slovenjgradca včlanjenih ■pri mariborskem društvu 25, iz Ptuja 23.' Slov. Bistrice 10. iz Celja 11, iz Ljutomera 5, iz Št. lija 6, iz Šoštanja in Ruš Pa po 4. Že na ustanovnem občnem zboru se je osnoval pravni in propagandni °dsek, ki ie priboril upokojencem razne ugodnosti, zlasti pa se je pravni odsek Pečal z vprašanjem prejemkov staroupo-kojencev in z vprašanjem polovične vož-1,,e na železnicah. , Državni upokojenci se dobro zaveda-!0’ da je le v organizaciji moč in da je ;e Potom organizacije mogoče izvojevati 12°oljšanje današnjega slabega položaja. Zato je mariborsko društvo odposlalo posebnega delegata v Zagreb, Sarajevo in Banjaluko, da stopi s tamkajšnjimi društvi državnih upokojencev v čimožje stike v svrho enotnega nastopa za dosego pravic. Tudi je društvo izdelalo obširno spomenico, v kateri je obrazložilo težave, ki tarejo danes upokojence, predvsem pa staroupokojence. Spomenico so podpisale tudi ostale organizacije in je bila nato odposlana vsem merodajnim či-niteljem. Ker na resolucijo ni bilo nobenega odziva, so organizacije sklicale lani v oktobru v Brodti anketo,- na kateri je bila ponovno soglasno sprejeta energična resolucija in odposlana vladi. Da ni bilo zaželjenega uspeha, predvsem za staroupokojence. ni krivda organizacije niti odborov, marveč razmer, ki so pri nas. Boli zanimivo je bilo interno društveno delovanje. Društvo je pomagalo svojim članom z raznimi nasveti in tudi’ gmotno. Denarno je podprlo 9 najbednej-ših članov. Ker ni mogoče uvesti posmrtnine, je društvo sklenilo podpreti svojce umrlih članov, ki žive v bedi; s primernimi denarnimi prispevki. Tajniško poročilo je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Nato je podal blagajnik g. Purk-liart svoje poročilo, da ima društvo nad 4000 Din aktive. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen stari odbor z dr. Kronfoglom na čelu. Živahna debata se je razvila pri raznoterostih o predlogu, ali naj se dovoli vstop v društvo tudi drugim upokojencem. Predlog je bil sprejet v toliko, da je odbor pooblaščen to vprašanje temeljito proučiti. Po izčrpnem dnevnenj redu je predsednik zaključil občni zbor, ki je pokazal, da se upokojenci ramo ob rami bore. za izboljšanje svojega socialnega položaja in za svoje pravice. Trud in uspeh slovenskega planinstva Občni zbor Dravinjske podružnice SPD v Konjicah Občni zbor dravinjske podružnice bPD se je vršil 17. marca t. 1. v dvorani Narodnega dotna ob precejšnji udeležbi članstva. Zbor je vodil zaslužni načelnik podružnice Viktor Wagner, ki je podal prehodno sliko o stanju in delu te Planinske postojanke. Obisk podružnične koče na Pesku je narasel za 556 oseb na 2999, med katerimi je bilo 92 tujcev. Ker se vsi obiskovalci ne vpisujejo v knjigo, je seveda bil obisk dejansko še ®nogo večji. Koča je postala pretesna jj1 se podružnica bavi z vprašanjem razširitve. ^si odseki- v katerih je bilo delo raz-,