t,eto III., Stev. 128 V Lfubfl&ni, četrtek dne T. Jwn!Ja f ©22 premim Posat»ewta ?te-»Wra ?S t*«1 - S ^ tghafa ob 4 aHitraf. Stane mesečno 7H50 Din 79 inozemstvo 18-— m Oglasi po tarlfn Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1. Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uprmvnlfttvo: Lfabljaaa, Prešerno«. ul. st« 54. Tele/, št. 36. Podružnic*: Maribor. Barvarska ulm št. 1. Tej. št 22. Cel|«. Alekaandr. cecta. Račun pri poitn. čekor. zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 31. maja. Sporazum med Jugoslavijo in Italijo j9 do»3Žen. Formalni podpisi naše Ln laške vlade se sieer še ns nahajajo na velevažnem dokumentu, vendar sta pogodbo parafirala obojestranska .-lopnika. na naši strani minister Krstelj, ki se je kot naš pooblaščenec raudil zadnje dni v Rimu. Sporazum rešuje o bo veliki sporni vprašanji: za-rlrsko in reško, ter temelji na posredovalnem predlogu LIoyd Georgea.^Za-rler dobi kot gospodarsko zaledje 5 do T5 km širok pas našega ozemlja, za katero se uvede poseben carinski režim. To zaledje, M seveda ostane pod našo suverenostjo in pod izključno našo upravo, naj osigura Zadru apro-vizacijo iu naj omogoči njegovi trgovini in obrti eksistenco. Italija je ho-f«Ia. is Zadra napraviti svoja odprta vrata na Balkan. Za-to- je zanj zahtevala privilegije, .ki bi bili Zadru kot italijanskemu mestu dali v gospodar-kem in zlasti tudi carinskem oziru •ste pravice, kakor jih imajo jugoslovanska mesta. Osobito so Italijani tudi zahtevali. da se jim dovoli graditi železniški priključek Zadra na naše prometno omrežje. Italijanski Zader bi bil na ta način postal opasen konkurent '»Asih .južnih jadranskih pristanišč, zla--ri Splita, močna baza laške ekspanzije na vzhodni obali Jadranskega morja. Ta italijanski projekt je propadel vsled našega vztrajnega odpora. Angleški posredovalni predlog ni pokazal nobenega razumevanja za laske skspanzivne tendence in temu migljaju se je končno Rim vklonil. Italijan--ki Zader je imel biti volk, ki bi se zagrizel v naša. ledja, postal je mali parasit, ki bo vegetiral na našem narodnem telesu. .Mnogo dalekosežueja je sporazum šlede Reke. Minister Krstelj ga pravilno označuje kot provizorično rešitev. Naš uspeh obstoja v tem, da se je Kalija končno vendarle odločila držati besedo, dano pred poldrugim letom i- Kapallu. Seveda brez ovinkov tudi •e sedaj ne. Izgovorila si je komedijo, ki se naj odigra, da bo pokrito njeno .losedanje nemožato postopanje. Su--a,k nam sicer milostno takoj izprazni. za. Baroš in Bankino pa naj posebna mešana komisija treh Jugoslovanov in :reh Italijanov rešuje in postavlja gra-ulce. V tem ozira je naloga komisije povsem formalnega značaja in se bo k večjemu redil prepir za Bankino t j. del ozemlja med staro in noro žtrago Rečine. Izgleda, da je smatrati kot gotovo, Ia se bo ta razmejitev končala v našo korist. Kako, to v trenutku še ne > erno. Po nekem zanesljivem viru, bi ■ e nai Bankino sicer formalno prisodilo Reki, toda pod pogojem, da ga Reka da Jugoslaviji »v najem* na >■ c«ne Čase. S celim tem aranžmanom pa še ni rešeno vprašanje, kako urediti eks-ploatacijo baroške luke. Naše formalno r>ravo je. ali bo sicer priznano, praktična solucija problema pa je v rtnogem oziru odvisna od problema Reka*. Italija je postala popustljiva, '■-er nas upa pridobiti za svoj projekt, Ja. se R^ka kot samostojna, država de-bnsko ukine. Jugoslovansko - laška komisija naj prevzame nalogo, da ugotovi, kakšen režim bi bil »najboljši« vi Reko. Neodvisnost Reke je s tem zopet postavljena na dnevni red, kar nam nalaga dolžnost največje pazljivosti. Kar se pri Zadru ni posrečilo Urektnim potom, to naj se pri Reki livede na indirekten način. Italijani -anjaio če'o o internacijonalizaciji železniške proge, ki veže Jugoslavijo in Madžarsko z reško luko in njihov prozorni načrt meri na to, da postane Reka v njihovih rokah to, kar je bila nekdaj v rokah Madžarov. V t.em oziru torej razvoj dogodkov Še ni zaključen in reško vprašanje še ni odstavljeno z dnevnega reda- Neposredni efekt doseženega spora-! •-uma znači znatno olajšanje situacije • našem Primorju. Italijanske okupacije je konec in morda še pred kral>»-vo poroko bodo laške čete evakuirale vse naše ozemlje, tretjo cono v Dalmaciji in Sušak. Ta dogodek ves na-rod iskreno pozdravlja. Napetost med obema državama bo nesporno znatno opustila in pri ureditvi še nerešenih aH še ne definitivno rešenih spornih točk bomo imeli v bodoče prestejše roke. ker se ne bomo več nahajali pod izsiiifivalnim pritiskom laške oku- Zadoščenje nad doseženim uspehom pa nas seveda ne sme premotiti: med Jugoslavijo in Italijo tudi z rimskim sporazumom niso zaključeni rtfčuni in problemom našega morja mora tudi v lx>doče veljati največja pozornost ter oajvestneiša oažnia. Minister Krstelj o sporazumu z Iialiio IZJAVE NOVINARJEM. - SPREJEM PRI ITALIJANSKEM KRALJU. Beograd, 31. maja. (Izv.) Minister dr. Krstelj. ki se Je sinoči vrni! Iz Rima, je danes zopet prevzel vodstvo svojega portfelja. Danes Je sprejel novinarje, ki jim Je podal o Italijansko-jugoslovanskih pogajanjih v Rapallu in Rimu sledečo Izjavo: »Kar se tiče sporazuma z Italijo v vprašanju Zadra, Snšaka m tretje cone v Dalmaciji, sta bili sklenjeni dve pogodbi z 21 pogodbenimi določili. Pogodbi še nista podpisani, ampak samo parafirani in sicer z moje strani imenom jugoslovanske delegacije, za italijansko delegacijo pa od državnega podtajnika To-stl-Vaimlnirtija. Prva generalna pogodba se tiče Zadra, za katerega se določi v splošnem 5 — 6 km širok pas, ki bo dosegel le na nekaterih točkah 20 km. V poštev pridejo predvsem kraji, ki gospodarsko gravitirajo proti mestu, med drugimi tudi otoka Uljan in Iž, k! sta oddaljena 12 km od mesta. Konvencijonalne pogodbe se nanašajo na politična in finančna vprašanja. Zadar bo dobival vodo Iz Jezera Bokanjca. ki ie do polovice naše. Druga generalna pogodba predvideva evakuacijo Sušaka in tretje cone v Dalmaciji v kratkem roku, eventualno še pred kraljevo poroko. Kar se tiče Barosa in bankina, bo izvršila razmejitev mešana komisija, odstoječa Iz 6 članov. V kolikor bi v smislu rapallske pogodbe prišlo do arbitraže, se prepusti arbitraža predsedniku švicarske republike. Komisija bo ukrenila tudi vse potrebno za zaščito ozemlja, na katerem bo opravljala svoje delo. Prepričan sem, da ima Italijanska vlada sedaj najresnejše namene, da pride čimprej do prisrčnih prijateljskih odno-šajev z Jugoslavijo. Bil sem pred svojim odhodom Iz Rima sprejet tudi od italijanskega kralja in sicer na njegovo Izrecno željo. Razgovaria! sera se ž nJim skoro trlčetrt ure in se je kralj živahno zanimal za prilike v naši držav!.* Tesnejša zveza držav Male antante POROČILO UGLEDNEGA ANGLEŠKEGA LISTA. London, 81. maja. (Izv.) »Momlng- j cHca genovske konference, na kater! sta post» poroča iz zanesljivega vira, da bo j obe državi uvideli, da Imata v interna-že v najbližjih dneh sklenjena med Ju- \ cionalnih problemih popolnoma identična goslavljo In Češkoslovaško važna zvez- j naziranja In je torej skupno nastopanje na pogodba In se bo že obstoječa au- j neobhodno potrebno. Kakor hitro se pri-tanta irpremenila v ožjo unijo, ki se jI ; druži pogodbi tudi Rumunlja, se bo iz pridruži najbrže tudi Rumunlja. Konso- i Male antante razvila trozveza, H pa bo iidacija Male antante je, v kolikor se ti- j imela popolnoma defenziven značaj, če Jugoslavije te Češkoslovaške, posle- - Nova avstrijska vlada MOČ IMAJO V ROKAH KRŠČANSKI SOCIJALCL - REPUBLIKANSKA IZJAVA NOVEGA KANCELARJA. Dimaj, 31. maja. (Izv.) Nova avstrij-1 prosveta Emtt Schneider, ska vlada, obstoječa iz krščanskih soci-! socialno skrbstvo Rihard SclrnUz. Jalcev in Velenemcev, je bila definitivno j Nova vlada se je danes predstavila sestavljena sledeče: zvezni kancelar dr. Seipel, podkancelar in notranji minister t'ehx Frank, zunanji minister dr. Alfred Grtiuber-ger, finance Avgust Segar trgovina Emil Kraft, vojna Karel Vaugoin, pravosodje Leopold Waber. poljedeljstvo Rudolf Backingcr. promet Franc Odehnal, parlamentu in je imel državni kancelar dr. Seipel pri tej priliki kratek progra-matični govor, v katerem je naglasa!, da so toliko časa klicali krščansko-soc;-ialno vlado, da ie prišla. Skušala bo z vsemi sredstvi preprečiti gospodarsko katastrofo Avstrije in Nemčije in Živeti i v prijateljskih odnošajih z vsemi sosednjimi državami Novega ne prinaša nova vlada nič. Pač pa je odločno republikanska, ker je vsaka izprememba vladavine j v Avstriji nemogoča. Poboji med fašisti in komunisti v Italiji PREPOVED VSEH ZBOROVANJ IN MANIFESTACIJ. Rim, 31. maja. (Izv.) Po raznih krajih Italije posebno v provinci Emilije so se razvili zopet srditi boji med fašisti rui eni in komunisti in socialisti na drugi strani V Bologni je bilo ponoči proti prefekturi vrženih več bomb, v Ferrari so fašisti naskočili in zažgali delavsko zbornico, v Imoli napadli in pretepli komunističnega poslanca Marabinija in v Lneci usmrtili tajnika delavske zbornice. Do hudega spopada med socialisti in fašisti je prišlo zlasti r Totazzi, kjer so fašisti naskočili tamošnji socialistični krožek. Razvil se je boj, v katerem je bilo na obeh straneh osem oseb ranjenih. V Ort-i Nuovi eo komunisti na- i padli sedež fašistov. Vlada je odposia-I la v bolonjski okraj močne oddelke ka-rabinierjev, da vzpostavijo red. Svoja, oiafcenja pa so poslali tudi fašisti. Iz province Ferrare je prišlo v Bologno okoli 3000 fašistov, ki so se nastanili po ljudskih šolah. V provinci Emiliji je koncentriranih skupno okoli 18.000 fašistov. Vlada je odposlala v Bologno posebnega odposlanca z vsemi potrebnimi direktivami za oblasti za vzdržanje reda 'in preprečenje prelivanja krvi. Odposla-la je obenem vsem prefektom v državi ! odlok, s katerim prepoveduje do nadaJj-! njega vsa javna zborovanja in obhode. Posvetovanja o volilnem redu Beograd, 31. maja. (Izv.) Konferenca vladnih strank je danes nadaljevala razpravo o Marinkovičevom načrtu volilne« ga zakona. Šlo je predvsem za vprašanja, ali sme kandidirati v okralu tudi nosilec liste, ah' sme kandidirati v istem okraju več kandidatov Iste stranke ln o vprašanju, kdo nai stopi namesto odpadlega poslanca, ali oni kandidat stranke, ki je dobil za nJim v volilnem okrožju največ glasov, ali pa njegov eventualni protikandidat iste stranke v njegovem okrožju. Konečrii sklepi se bodo izvršili jutri, ko bo po dosedanjih dispozicijah razprava zaključena. Na današnjem posvetovanju so radi-kalcj tudi predlagali, naj se vzame volilni zakon v razpravo še pred proračunom, čemur pa so se demokrati uprli, ker bi se s tem onemogočilo sprejetje rednega proračuna in bi bili prisiljeni še dalje gospodariti z dvanajstinami. Komora mis med muitfmani! Beograd, 31. maja- (Izv.) Danes sta prispela v Beograd muslimanska desničarska poslanca Maglajič in Omerovič, V teku jutrišnjega dne pridejo tudi ostali poslanci muslimanskega kluba v Beograd, kjer se bo vršil sestanek, da se ugotovi momentana situacija v strankL Poslanec Maglajič je danes izjavil Vašemu zastopniku, da bo glavna strankina skupščina v Sarajevu, ki je bila določena za 15. junija, odgodena za nekaj časa, ker smatrajo poslanci, da je treba pred konferenco doseči sporazum med obema strujama v stranki, tako da so bo mogla konferenca vr?iti brez katastrofalnih posledic in ne pride do razdora med bosanskim muslimanskim prebivalstvom. ANGLEŠKA KREDITNA PONUDBA. Beograd, 31. maja. (Izv.) Danes se o vprašanju posojila ni mnogo razpravljalo ker poteče šele jutri končni rok, ki je dan Holgatenovi banki. Kakor doznavajo listi, nam angleška skupina, ki nam je bila ponudila 30 milijonov funtov šterlingov, sedaj ponuja 40 milijonov iuntov šterlingov. Polovico tega posojila bi dobili v gotovini, drugo polovico pa v materijalu za investicije. MINISTER NINČIČ ODPOTOVAL V SARAJEVO. Beograd, 31. maja. (Izv.) Danes te odpotoval minister vnanjih del dr. Nin-fič s svojim tajnikom v Sarajevo, da referira Pašičn o sporazumu z italijansko vlado rlede izvršitve rapallske po- i godbe, čim se vrne, bo reieriral vladi o; stališču Pašiča, nakar bo vlada sooraz-! um odobrila in podpisala. i Protest proti bolgarskim voadom Beograd, 31. maja. (Izv.) Povodom neprestanih vpadov bolgarskih komitašev na naš teritorij je naša. vlada pod vzela obsežne in odločne odredbe in res preplašila te oetc. Te so se vrnile na Bolgarsko, ne da bi bile kaj zadržane ali ovirane od bolgarskih oblasti. Bolgarskemu zastopniku v Beogradu je za*o naša vlada izjavila, da ne moremo trpeti, da bi se nadaljevalo tako stanje, ki jc protivno vsakemu pojmovanju korektnih odnošajev med sosednimi državami in ki predstavlja veliko nevarnost za trajen mir. Zato odklanja naSa vlada vsako odgovornost od naie strani za posledice, ki bi mogle vsled tega nastati. Istočasno so. opozorjene na te dogodke zavezniške države in Zveza narodov. CARINSKE IZPREMEMBE. Beograd, 81. maja. (Izv.) Ekonomsko-flnanSnl komite se je bavil danes z revizijo izvozne carine. Prvi predlog je bil, da se kontingent.irajo poedine vrste živine za izvoz, kakor konji, goveda, ovce. koze. Soglasno je bilo mišljenje, da se ukine zabrana izvoza krmil in otrobov. Na izvoz surovih in polizdela-nih kož so se določile prohibitivne ca^ rine. Pri predlogu, da se poviša carina na živo živino, je minister Pucelj izjavil, da poda ostavko, ako se sprejme kakršnokoli povišanje. Končno sklepanje o izvozni carini se je preložilo. BOJI Z RAZBOJNIKI V PODGORICI. Beograd, 30. maja. (Izv.) Iz Podgo-rice se javlja od 29. t. m„ da je imelo orožnlštvo in meščanstvo v Podgorlci prošlo noč na planini 2iva spopad z razbojniško tclpo Vukašina Markovlda. Borba Je bila ogorčena In krvava, na obeh straneh je bilo precej žrtev. Padel le hajduk Milan Vukašinič, desna roka dr. Markoviča. Razen tega sta bila ujeta dva Markovičeva oddelka, dočim se je Markoviča samemu s 30 pristaši posrečilo uiti. PROTEST PROTI KANDIDATURI MAJORJA STIPETIČA. Beograd, 31 .maja. (Izv.) Naša vlada je pri avstrijski vladi vložila protest proti kandidaturi majorja Stipetiča za poslanca v Burgenlandu. NOVA HČI RAZKRALJICE ZITE. Madrid, 31. maja. (Izv.) Agence Ha- vas poroča, da je ekskraljica Žita povila dete ženskega spola. POLDRUGI MILUON BREZPOSELNIH NA ANGLEŠKEM. London, 31. maja. (Izv.) število uradno priglašenih brezposelnih na Angleškem ie znašalo 22. maia 1-514-200. Pred vladno kriso v Italiji Rim, 31. maja. (Izv.) V kuloarjih italijanske zbornice se med poslanci razpravlja. zopet o možnosti vladne krize. Vprašanje mladoletnih poslancev, razkol med socialisti in delavsko zvezo so trije glavni problemi, ki predstavljajo nevarno vzdušje v parlamentu. Tako ljudska stranka kakor tudi socialisti odločno vztrajajo na tem, da se ne smejo potrditi mladoletni poslanci. Vodijo jih pri tem antifasistični motivu Nasprotno pa se nacionalistična desnica pripravlja, da. za vsako ceno odbije napad po-polarov in socialistov. Ako bi zboniica ne sprejela predloga glede odgoditve vprašanja o mladoletnih poslancih in bi bili mandati mladoletnih fašistov in nacionalistov razveljavljeni, potem bo minister za javna dela, posL Ricc.io, ki je v vladi zaupnik nacionalistične desnice, naznanil ministrskemu predsedniku De Fa^ti svojo demisijo in bi fašisti, nacionalisti in liberalna desnica prešli v opozicijo, s čemer pi postala kriza akutna. Vlada je v precejšnji zadregi in skuša najti iz vprašanja mladoletnih poslancev izhod na ta način, da bi rešitev tega vprašanja odložila sa toliko časa, dokler zbornica ne zniža starostne meje za poslance. Vsekakor se pričakuje za jutri v parlamentu oster boj. ZaneSla se umakne! Beograd, 81. maja. (Izv.) Listi poročajo, da se namerava predsednik reške države Zanella umakniti s svojega mesta, ako bodo to zahtevali interesi reške države. Zanella upa na ta način oslabiti zahtevo Italije po izvršitvi ponovnih volitev v re?ko konstituanto. (Vest je treba sprejeti z vso rezervo, ker zveni precej neverjetno in ni ?e od nikoder potrjena. BredA Francija in Haag Listi za udeležbo na konferenci. Pariz, 31. maja. (Izv.) Francoska vlada Je prejela včerai povabilo na haa-Ško konferenco. V poučenih krogih se govori, da bo francoski ministrski predsednik Poincarž zahteval najprej pojasnilo o delovnem programu in načinu obravnavanja, nakar se bo odločilo, ali se Francija udeieži haaške konierence ali ne. Prejkoslej Poincarč še vedno odločno odklanja ruski memorandum. Nasprotno pa Isti naglašajo, da Francija na tako važni konferenci nikakor ne sme manjkati, kajti konferenca brez Francije b! se lahko razvila v konferenco proti Franciji. LENIN PRIDE V NEMČIJO. Pariz, 31. maia. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Rige. da namerava Lenin v kratkem odpotovati za več tednov v kako nemško kopališče, da si popolnoma izleti svoio zadnio bolezen Moratorij Nemčiji Berlin, 31. maja. (Izv.) »Berlina Zeitung am Mittag* poroča iz Pariza da je imela reparacij>ka komisija vč*-1 raj sejo, na kateri je vzela nemški od. : govor na znanje in sklenila, da se jI j dovoli moratorij do konca leta. Londonski «Daily Express» nagla, | ša, da pomeni včerajšnja seja repara icijske komisije nov mejnik v franco sko - nemških odnošajih. Amerika in Nemiija ' Berlin, 31. maja. (Izv.) V Fr&nkfurt ob Menu je dospel g. Britton, član ameri -ške poslaniške zbornice, da stopi v sti-jke z nemškimi gospodarskimi krogi. Oh tej priliki je Britton urednikn »Frank-! furter Zeitung* izjavil, da se odnosa j i ■ med Z^dinjenimi državami in Nemčijo I stalno boljšajo. Zasedba pokrajin ob Re-inu, ki je brez vsake koristi, mora po I ameriškem naziranju prenehati, ker ne-iprestano ogroža mir. Nemogoče je, da i bi dala, Amerika, gmotno pomoč Evro-! pi, dokler Francija vztraja pri svoji ne-i popustljivosti v vprašanju reparacij iti j oboroževanja. ! Antantin orotest ©roti madžarskim volitvam Beograd, 31. maja. (Izv.) Iz Budinipe-, Ste javljajo, da so zastopniki Velike Britanije, Francije, Italije in Španije po Ssetili ministrskega predsednika Bethle-na, kateremu je angleški poslanik r imenu vseh evropskih velesil izjavil, da so se o priliki volitve kršile določbe tri-anonske mirovue pogodbe. Britanski poslanik je izročil predsedniku Bethlenu tozadevno noto in naglasi! da madžarska vlada ni izpolnila zahteve triaaon-skega miru, ki zahteva, da se morajo izvršiti volitve na demokratični osnovi. Velesile smatrajo točki 60 in 76 volilnega zakona kot kršitev trianonske mirovne pogodbe. Zato smatrajo za potrebno, da Madžarska to točko volilnega zakona, ki se protivi trianonski mirovr>: pogodbi, korigira. Budimpešta, 31. maja. (Izv.) V Šo-pronju je pri volitvah propadel grof Kle-belsberg in je prišlo do .ožje volitve meč soc. demokratom dr. Heplom in grofom Andrassyjem. Vlada je odredila, da se imajo izvršiti vse ožje volitve do U. junija. KATOLIŠKI ŽENSKI KONGRES V RIMU. Rim, 31 maja. (Izv.) Papež je včeraj na grobu Pija X. zaključil mednarodn' ženski katoliški kongres in imenoval kardinala Merry del Vala za protektorja lige katoliških ženskih društev. SCHANZER POTUJE V LONDON, Rim, 31. maja. (Izv.) Italijanski zunanji minister Schanzer odpotuje po binko-štih v London, da uredi zadnje formal-i nosti glede itaiijansko-angleškeza dogovora. n|a.9 Maviflafinno f Vlada bo morala torej prav dobro! deljsld »Slovenec* poroča o sorijalno Mrer® »WOTI8"«Wne , prPmialitii ko ?. . •• .5*vala prošnjo | de-mteresinuiih demokratih, češ. da Generaše itaiiana". i «NavigaZione •■ p-a;:^, 0.1- » Jadranske lz konkurenčnih razlogov in z zlorabo strankarsko politične zavisti uprizorjeni napad »Jadranske Ki tik e* proti ministru dr. Žerjavu, je zgrešil svoj i-ilj. Kolikor se tiče ^vinca, se bo g. dr. Brejc pač moral zahvaliti g. Lega-111 in »Slovencu* ter »Novemu Času*, bo javnost vsako nadaljno atako ziu nosno njene — , . ------- banke* gledo razširjenja koncesije. »Navigazione Generale Itaiiana* za Južno Ameriko sploh noče otvoriti službe in bo menda lahko prodajala svoje listke po gospodu Kamenarovi-ču ali po komurkoli. Če pa bi se ravno našel kak minister, ki bi Italijanom enostavno dirigirala na njegov naslov. Izgleda pa, da je zrno naskoka »Jadranske banke* iskati v prvem delu pamfleta, ki ga je priobčil tačasni ravnatelj «Jadranske banke« v njenem letnem poročilu, to je v očitku, da se ^ minister dr. Žerjav v svoji službij oziroma kot poslanec izlagal proti omenjenemu zavodu. Obdolžitev je čisto pavšalna. Takoj nato očita poročilo konkretno. da je en uradnik ministrstva za socijalno politiko nastopil proti »Jadranski banki*, ki hoče v_ Jugoslaviji postati ag°ntura -Navigazione Generale Itaiiana:-. Tudi tu je že danes izven dvoma, da minister dr. Žerjav ne le ni odločeval o že izdanih koncesijah za prevoz izseljenikov, marveč niti vedel ni. da hoče biti »Jadranska banka* agent italijanske družbe, še manj na je vedel za to, da je kateri uradnik ministrstva bil v Italiji in po--ebno nc. da bi komu dal kakekoli in-.trukcije proti »Jadranski banki* ali Navigazione Generale Itaiiana*. Sedaj, ko je »Jadranska banka.* to . 'odrekel koncesije za Severno Ameri- ko. dvomimo, da bi kdo v tem videl zlorabo uradne oblasti, razven »Jadranske banke*, uredništva ljubljanskih velenarodnih listov in — čujte in strmite! — «Slobodne Tribune* v Zagrebu. idevo spravila v javnost, se ba ž njo seveda natančno baviti. Že ro, kar se je izvedelo v teh par dneh. nas utrjuje* v prepričanju, da bo ime-V?a. lzvir?ft g^vne težkoče pn iz-4* zvezah s svojo vlado, temveč, da rapalfcke pogodbe iz tega ker io "rjavnost smatra kot pravi or-| Pogodba ne obsega nikaluh določb, ctai m kako se morajo posamezne -an laške trgovske in s tem svoje ■ -kspanzivne imperialistične politike. Italijanska zastava naj se v^čim naj; > ečji meri pojavlja na istočni strani Jadrana in utisne čim globlje v srca onih, ki bi jih hotela Italija dobiti pod -voj jarem. Ko je vsled izseljeniškega zakona izšel mednaroden razpis za podelitev ..daj in kako se morajo posamezne odredbe izvršiti. Koliko jačje bi bilo n. pr. stališče naše vlade, ako bi pogodba vsebovala točno določbo, kdaj mora Italija izprazniti nam priznano ozemlje.* -j- Vse podkupljeno. »Jugoslavija* našteva, v katerih listih v Zagrebu in v Beogradu je izšel ekspozč črnogor- lzset meanaroueu -m. -- —-. «- - • --- ~ 7 prevoznik koncesij inozemskim paro- skega bankirja Kamenaroviča. Peskov plovbenim družbam, je ministrski svet • o referatu ministra Krstelja (kot namestnika ministra socijalne politike) sklenil, podeliti po eni družbi vsake zavezniške države prevoz na po eni prekooceanski liniji. »Navigazione Generale Italiana» je dobila koncesijo za prevoz naših izseljenikov v iužno Ameriko. Kakor se sedaj izkazuje, s tem uspehom ni bila zadovoljna. Izbrala je -Jadransko banko* za svojo zastopnico in začela z diplomatskimi pritiski, ia se koncesija »Nav. G. I.» proširi na linije, ki vodijo v Severno Ameriko. Ta prošnja do danes ni rešena, r>ač pa imajo Italijani polna usta, da je to važna politična zadeva, za, katero je govor tudi pri pogajanjih v list se niti ne zaveda, da je s to kon-staracijo samo doprinešen dokaz, da je sistematično organizirana cron.ja »Jadransko banko* zelo veliko stala; kajti vsi listi, ki so prinesli poročilo o njenem občnem zboru, so bili za to r_______ . Zi- kova je že zdrava in je zopet nastopila v naslovni vlogi, ki je gotovo ena njenih najboljših kreacij- G. Kovač, je v vlogi Caravadossiia tudi povsem zadovoljil. le orkester je koncem prvega dejanja in v drugem malo odrekel. Otroška predstava za blrmar.ce. Bin koštno redeljo. 4. 'unija 1922.. ob treh popoldne se vrš! v dramskem gledališču otroška predstava -Peterčkove poslednje sanje=. Vstopnice se prodajajo v soboto in v nedeljo pri dnevni blagajn? v opernem gledališču tn pol ure pred predstavo pri blagajni v drrtmskem gledališču. Orkestralno društvo Glasbene Matice nam bo podalo na današnjem koncertu v četrtek dne 1. junija izbrana dela godalne literature. Sukova -»^rena-da>, ki je stalno na repertoarju češke filharmonije, ima toliko lepih misli, toii-ko barvne pestrosti, da se ie težko odločiti. kateremu izmed štirih stavkov bi Po svetu i se dalo prednost. Rebikov je v svoje — Monakovčani proti Ebertu. Mo-1 tJespnske li8te„ vdahnil nekaj nakovski narodni socialisti so sklenili; ^ soparnega prepojenega t n' na svojem zadnjem shodu protestirati vQ b0)j0< kj _e ponovno izraža. proti temu, da nemški državni predsed- . - ----- ----------t nik Ebert obišče o binkoštlh obrtno razstavo v Monakovem. Zahtevajo, naj Mo-nakovega sploh ne obišče. To bo naj- Vstopnina: Sedeži na tribunali 10 Din. stojišča 5 Din. naraščaj in deca 1 Dir> vstopnice veljajo za oba dneva. Po zdravni večer tekmovalcem m otvorite^ prireaitev vsesokolskega zle*a se vtm v pondeljek dne 5. junija ob pol 9. uri zvečer v dvorani Narodnega doma. l?to-tam se razglasi rezultat tekme. Pri po zdravnem večeru »odeluie orkester sokola. L in pevski zbor. Vstopnina 5 dinarjev. Vabimo brate in sestre, da se tega bratskega sestanka udeleže v kar največjem številu. ^LJUBLJANSKI SOKOL*> naznanja svojemu članstvu, da se vrše v četrtek dne L junija ob 7. uri zvečer na bivšem dirkaiišču v Latterm. drevoredu redovne vaje za članstvo, ki hoče ob prilika vsesok. zleta nastopati v kroju. Opozar jamo, da člani, ki ne bodo imeli legitimacije. da so se udeleževali redovni* vaj — ne bodo rripuMŠeni k javnim na stopom v kroju. Pridite vsi! — Zdravo' Prednjačkl zbor. Rffzvitje prapora Sokola L v Zd grehu. O priliki zleta zagrebške sokolske župe 1P. in 11. junija bo razvil zagrebški jugoslovanski »Sokol* svoj prapor ki bo eden najlepših, kar jih imajo naša sokolska društva Prapor je izdelan na težki svili v državnih barvah z uvezenimi sokolskimi amblemi. Iport nekaj duše-če-neutešlji-pa takoj nato zopet zamre. Saint-Saensov »Potop* pričenja z lepo idealno fuvJ«: ip07?.hil niegovesa lepega sozvočja v go-tom. Oddajanje cerkvenih dragocenosti j ^^ t(I, 'nom; obdelanih in spretno izje dalo glasom statistike komisamta za j kle?anih ,inij Ltl pa bo gotovo posetil , - . finance: 17 pudov zlata, 9dOO pudev s-e Ep ^ To tud; Msluži požrtvoval- ! Braumullena bra. 8000 briljantov, 40 funtov biserov. pridnost orkestralnega društva, ki je1 Prr/Inrna ter veliko drurh diagih kamno" in de- ^ pdjna jnat{tU!,;ia te vrste in ima trdno narja. Trdi da je precej teh d-ago- j vq1;o za vztrajno delo na pri nas še žal cenosti romalo v pn-atne roke. Ko 'flv mai0 obdelanem instrumentalnem polju, kaciia teh cerkvenih dragocenosti v Ru- ! Vstopnice se dobivajo v pisarni Glasbe-siji je zapletla sovjftsko vlado v težko np Matjcf> Koncert občinstvu naitopleie borbo s pravoslavno cerkvijo. Smrtna ■ priporo&mo. obsodba dvar,a.:stonh ruskih e^čemkov L:metnostno-7$odovlnsko vodstvo po . in odstranitev patriarha Tihona je raz- ' L?ub1jan! se vtš' v petek dne 2. junija burila tudi dl.-.m-nje ruskih _ institucij | popoMne Sestanek točno ob treh na Briihl - St. Gallen 3 : 3. Karakterizif ga velika trdnost, dobro placiranje. niz ka kombinacija, izvrstna igra i glavo Moštvo vežba pod vodstvom znamenite ga bivšega nemškega Internacljonalc- Predprodaia vstopnic za Tekme 1U-rila : Mlinchcn se vrši v cvetličarn! V-: der v Selenburgovi ulici. Tekme se rri" no 4. in 5 ob pol 18. url Prvenstveno tekmo Celje : Atletiki je upravni odbor Podsaveza na svod zadnji seji razveljavil radi protesta Celja da se ie igralo na nesposobnem igrišču ki ie bilo skoro popolnoma poplavljen<* Tekma ie končala kakor znano 3 : 0 za -i ^ ) popoldne. Sestanek točno ob treh na „ . . razveHavncnja je nred- mastno plačani. Naravmost judeževej« javnih orgar.zacij v Nemčiji, ki so torišču knezoškofijskega dvorca. Pro- ^knod(Xra J NP. za Cel U, g. Pv-groše so pa prejeli tisti listi, ki s0 za sklenile da vrtano protestirajo p ot, v0(lstva: Ogled škofijskega dvor- ^e^odiSS svoje mesto/ Kamenarovičeve pare izdali interese|temu zločinu, »ki je večj^ ^ehj^io- magistrata in drugih starih ali umet- Tstne zveze z ministrom Krsteljem, ki > tej stvari odloča. Kakor je videti, obrekovalci ne počivajo niti proti Žer-javovemu namestniku, ki ie seveda rzvišen nad vsakim sumom. Prerado se zgodi, da razni domišljave! če so le » mjDOij to, aa je I Soboti, S." junija: »Liliom*. enkrat večerjali s kakim ministrom, j toliko listov ki eo črnogorskim 4. junija: »Peterčkove posled- j Matice*. iJi pa roko dali kakšnemu njegovemu ] J,em„"a______^ ; nje sanje>. 0'roška predstava Začetek •r - " popoldne ob 3. uri. Izv. jgtvih klerikalnih listov so sila- vzraao-j » ■ jja. . . . 1 - .. vi . _a i_ . f idKISoticvi nnora čez strašni klerikalni panama na K0-1 Ljubljanska drama. roškem pred plebiscitom. Kamenaro-: Cetrtek? j junija: -Madame Sans Ge- KeniKov. suk in raim-Mcus u*. nun- pre(} maksimalnim časom 00 m:n. šivani vid sme sedaj, ne oziraje se ne na levo. ^ Vojaška predstava Začetek ob oe,t vlada veliko zanimanje, zlasti ker i n,-5ki ^p{,rtn' k!ub» je poskrbel dirkačen in ne na desno, uganjati na gospodar- ; i ;e t0 pnrj orkestralni koncert- v dvorani j prLsr5en sprejem. Dirko je z zanima skem polju politične orpnje. Žalostno j --- - ~ 'J skem polju politične orgije. 2 juniia: »Madame Sans Gene*, je najbolj to, da je tudi v Ljub ,ani3 ■ .... c -orodniku. potem oblastno namiguje-! + Klerikalno frazerstvo. V uredni- io, -tda pri lijem vse dosežejo in da ga j šfvih klerikalnih listov so sila vzrado . . ■ v ' I __! Jn. nildl 1»0lr r»FA/-|TV> nt imajo v žepu.* s filharmonične družbe. Predprodaja vstop- j nietn opazoval general Maister. Ki se H j nie- od torka dalje v pisarni »Glasbene : slučajno vozil s svojim avtom po isti 1 progi. , l cCeltic*. ki je dosedai na Ceskeiu . „ , doživela že tri poraze, ie sobotno tekme iiW5«ISH auussiin 'proti češkoslovaški reprezentanci, odpo- Tekma za prvenstvo Jn»osloven- ! vedala z motivacijo, da je nekaj njenih Postoji utemeljena nada, da se bodo ki je pnpravljen za demagoško obdela- L abljai"»ka P®^ k Sokolskega Saveza se vrši v ne- igralcev ranjenih. Ako pa se pomisli, d- Končno domači brodarji lotili prevoza vo. V zadnjem času so se zaljubili v | Četrtek, 1. junga: ^or s Godunov,, d, ske a boKoisKega s dne 5. ie imc!o škotsko moštvo seboj še dev,-. izseljenikov. To je seveda želja vseh I sočijalno politiko, v to najtežjo pan> jaška predstava začetek ob 3. un po- del o dne 4_jnma mj ^^ ^ , re/erv> jasno> da ,e hoteio svole moc gospodarskih krogov in vsake vlade, go državnega udejstvovanja v času, poldne. Izv. ij J T | slabeu. _ .„ . ................. . -eljenikov. Pri nas bi morali vsaj na; kako, to se sicer malokdaj sliši. Za-j Nedelja, 4. liatudi kot' izbirna tekma za vrsto, ki Turneja škotskega moštva na Češkem .£ to paziti, da mlada domača podjetja -hteva se utemelji s frazami prerači- Pondeljek 5. jumja: \ J ^eteži mednarodne tekme ob prili-! končala torej z veliko zmago češkosic- •ie bodo zadušena od tujcev in tu jejnanimi na ljudski instinkt. Instinkt nje g. Sergeja Nikolajeviča iz Novega ! se ^^ z]cU v Ljubljani. K ! vaškega nogometa, konkurenca Italijanov uajopasnejša. vzvalove — in namen je dosežen. Ne-| bada. Izv. eorua (Dalje.) Lukrecija dvigne glav-o presenečma m na licu se jej odraža strali. »Ona je Židovka, nadaljuje vojvoda gandijski zamolklim gladom. No glej, sestra, udi ti si se ustrašila in ustnice so ti i obledele. Pa je le mogoče, da moja -estra Lukrecija, ki nima bedastih ; redsodkov o stanu in imetku, ven-■ar pobledi, ko zasliši pripovedovati ■ ljubezni in o verski razliki in zapreki? Pa moja Naomi pri rojstvu ven-ilar ni mogla izbirati, ali hoče postati krhtijanka ali židovka! Sicer pa, Lukrecija. glavno ni. kaj verujemo, am-ak kakob »Hvaležen sem ti za tvoje dobrotne f -sede, Lukrecija.* pravi brat. »Rekel • m. da bo dovolj nekaj minut, pa če (i bočem vse raztolmačiti.., ne vem, k v na j začnem. Mila moja sestra Lu-' reciia, bila si kakor rožica moje mladosti" in ostala si jedina moja prijateljica sredi razočaranj. Lukrecija, tebi smem priznati svojo tajnost,... jaz ljubim.* . Lukrecija krikne radostno m objame brata: »Blagoslovljen čas, ko si mi to priznal. Ali veš, da ti je s tem dana najvišja sreča, ki nam jo d?" dobrotno nebo?* . , »Da. sestra, toda ona, za katero hranenim. ni roiena v visoki arabi, siromašna je, brez imena, in celo —» »Pa če je beračiea na vratih svete- j ga Boštjana ih zbira bakrene krajcar- j je, če si jo ti našel, potem ima gotovo dušo svetnice ali angelja!* »Vredna me je, ako mo smatraš za. dobrega človeka, in da je siromašna, j ni važno. Drugo pa je, da_ ni naše j vere, ampak pripada oni raji, ki je! prekleta in prezirana in ki mora trpeti za grehe svojih prednikov in za | naše.* »Da, brat moj.* odvrne lepa črno j lasa žena, ko si odpomore od prvega ; presenečenja, »večkrat sva se razgo-[varjala o tej stvari in često razmišljala ter izmenjavala svojo misli in še vedno sem onega mnenja, da ne morem verjeti mnogo tega, kar uči naša cerkev in kar nam podaje kot dogmo. Toda Židovko... Brat moj, kako si mogel le pomisliti na to. da bi mogel ljubiti svojega dekleta dragače, kakor v največji tajnosti, in da boš moral svojo STečo zelo oprezno prikrivati pred svojim očetom, svojim bratom, in da bo morala tvoja sreča kmalu vzeti žalosten konec...» »Nikdar ne bom prenehal ljubiti Naomi,* odgovori Juan, »in pripravljen sem, da se zaradi nje odrečem vsem posvetnim častem in milosti svojega očeta. Toda to vprašanje se sedaj še ne pojavlja, ona niti ne ve za moje pravo ime in niti ne sluti, da je njen miljenec vojvoda gandijski. Toda tej rev.ci Dreti dnisa yelika ooasno^t. tod3 ni era znala dovolj jasno opisati. In ta neznanec je morda že tudi odkril njeno sedanje zavetje. Fratelli mi je sporočil, da 'se plazijo naenkrat okrog njetrove hiše neki. sumljivi in nep> znani ljudje, ki jih prej ni bilo nikdar videti tam okrog. Častiti starec se boji, da preže te zveri baš na Naomi. Sedaj pa, sestra moja. te prosim, in zato sem bil prišel k tebi, . . - pomagaj mi, da rešim Naomi. Tebi je to mogoče, ako le hočeš. Dovoli mi, da jo privedeni na tvoj dom, v tvojo palačo. in ti jo tukaj skrij. Vem, da se tukaj nahajajo prostori, v katere ne prodre noben ogleduh. Daj zavetje ns-. srečnemu dekletu, kateremu preti ! strašna usoda, ki jej ona sama ne more kljubovati!* ' Zadnje besede je Juan spregovoril z drhtečim glasom, oči ,0 mu postale ; vlažne in tako globoko se je -klonil ' nad Lukreciuno roko, da jr izgledalo, i da hoče poklekniti pred sestro. Toda !Lukrecija ga objame in mu reče: .Kar •pripelji mi svojo -saomi. dobroao.la mi bo. Prisegam Vrat moj. da bo i našla tukaj pri meni drug dom. ta,.o j dolgo, dokler sam ne ukreneš oni- »Tisočkrat se ti zahval.jujem. draga sestra!- klikne veselo don Juan iior-:Pa ne požna? ti tega človeka in ne|gia. »Te^ ti nikdar "e Pozabim. Jeb veš, kdo je?* vpraša ?riST in ! vdan! Na to ti prisegam pri vsem. a-i mi ju sveto'*, Na kocki je njeno življenje in Če naglo ne pomaeram. jej preti že jutri strašna temnica in potem gotova smrt na grmadi!* »Kaj je storila zločin?* »Tega ni sposobna, ali obtožujejo jo zločina.* pravi Juan in pave sestri na kratko vse nam že znane dogodke j prejšnjih noči v koči starega Abrahama , , , x . «Sam sem bil svedok,* končuje 1 Juan svoje prinovedovanje, »da slepo dekle ni bilo' ubito v Abranamovi koči. amjtak izven nje in da sta Abraham in Naomi nedolžna- Sam sem ov vrnil od njiju prvo opasnost, ker »em i s pomočjo svojega imena zadrzal ka-petana jiapeževe garde, da m prodrl i v njihovo kočo. Se tiste noči je umrl : Naomin ded, ona pa jc odšla, kakor ' sem se že poprej ž njo dogovoril, da i naj se. če bi jej pretila kakšna opasnost -rije v zavetje pri neki rodbini, i ki mi k- vdana. Tako je Naomi odšla •k orožarju Fratelliju. Bila je gotova, da jej niso sledili. Zdi pa se mi, da ima Naomi strašnega sovražnika, ki 10 hoče upropastiti, in to ne more biti nikdo drugi, ko oni človek, ki ga je nekoč srečala na vratih Angeljske trdnjave in ki jo od takrat preganja kakor volk ovco.* Nato se brat in -estra dogovor: ta. kako in kdaj bo Juan pri"H--Naomi v paiačo Lukrecije, in ker nocoj, baš ko se r,o celo rimsko Iru-jštvo nahajalo na veliki in '«čni z-n-i i vi pri Diaboli v Cirku Maksimu. »Ta čas bodo ulice oifcte in prazn'>.> pravi lJuan, »in midva se bova kazala v cir i ku ti«ti trenutek, ko bodo Naomi }•■ i ljali v tvojo palačo. Ali se zanašaš.^ i svoje ljudi? Ali ni med njimi izcai.M I cevr dalo pc lepote- zmaje z rameni in se še bolj zmrači. ;, Ne pozi:am sa in ne vem. kdo je. i Naomi mi ie"o ujem pricovedovala. iNebo mi ^ ---- . . , pogled, s katerim prodrem (juntiui dulo. Nikdar se ne varam v uoheu. človeku in zato nimam _ met. s\oji. zvestimi niti j- ini-ga. ki bi ne bi, zanesljiv. Nosikiea z Naomi bo prav^ c a-no in v redu prišla na svoje mesto i Dekleta jo bodo tam prevzela m jo ta ko i spravila na varno.. I še enkrat poljubi don Juau sestrine lroke in jej fionovno zagotavlja svn =o večno hvaležnost, potem zoj-' [ogrne in pokrije ter odide proti izho ;du. Na pragu pa še ;;o-tane. »Sesira-: pravi in Lukiecija poliiii zopet k njima, »sestra, ne morem oditi, da ti :. bi povedal še nekaj, kar se mi zdi- : J ■sem zapazil. Naj mi log odpusti g:: . I če se varam in če ne. delam prav. -i neugaja mi način, kako Cezar gu 1 tvoicgr zaročenca in kako gcaon : njim. Dobro bi bilo morda, da opoz ris svoieea ljubljenca, naj -e cir -voj' ga "svaka, kardinala.* . " ^ (Dalje orihodnuc.. Domače vesli * Sremski kmet pri kralju. Kmet Mate Božič iz Srema je bil te dni sprejet na kraljevem dvoru. Božič je znan kot dolgoletni in idealni delavec za narodno edinstvo. Avdijenca je traji-!a nad eno uro. Kralj Aleksander se • je zelo zanimal za razmere in položaj kmečkega ljudstva v Sremu. Božič je želel kralju mnogo sreče v zakonu in mu poklonil 20 litrov stare slivovke. Kralj je ob slovesu Božiču obljubil, da bo ob priliki obiskal »strica* Mateja na njegovem domu v Sremu. * Poročni dar Dalmacije kraljici. V obrtni šoli v Splitu je bil te dni do-gotovljen prekrasen dar. ki ga bo o prilik poroke darovala naši kraljici cela Dalmacija. Ta dar je šatulja, umetniško izdelana iz dragocenega lesa in dragih kovin. Ker bo to intimen del kraljičinega pohištva, jo bo spominja! vedno sa Dalmatince in na vse ono. kar žele. da ji povedo v simbolih. * Prenstroi poštne direkcije v Ljubljani. Po odredbi ministrstva za pošto in brzojav se mora vsaka poštna direkcija v naši kraljevini deliti na pet Odsekov. Na podlagi te odredbe so se morali pri ljubljanski direkciji ukiniti vsi prejšnji oddelki in se je direkcija nanovo razdelila v pet odsekov. Posameznim odsekom in pododsekom so se pridelili razni pomožni uradi. Odslej obstoječi odseki direkcije so: občni odsek, poštni odsek, brzojavni in telefonski odsek, gospodarski odsek in računski kontrolni odsek. * Zvišanje telefonskih govorilnih pristojbin. Ministrstvo za pošto in brzojav je^zvišalo telefonske govorilne pristojbine v medkrajevnem prometu, In sicer: v L pasu (zračna razdalja do 100 km) na. o dinarjev; v II. pasu (zračna, razdalja 100 do 200 km) na 8 dinarjev: v ITI. pasu (20 do 400 km) na 12 dinarjev in v IV. pasu (nad 400 km) na 15 dinarjev. Nova pristojbina stopi z danainjim dnem v veljavo. * Nov list v Ljubljani. V «oboto t-ričiie izhajati v Lju-ljani tednik < Zarja*, glasilo Peric - Kocmurjsve ljubljanske socijalno - demokratske frakcije. Izdajatelj in urednik bo bivši ljubljanski župan dr. Perič. List bo baje zastopal predvsem ideje ljubljanskih koalicijonašev. Glavnemu glasilu socijalno - demokratske stranke v Sloveniji, dnevniku »Naprejti*. pror> kujejo Kocmurjevi pristaši skorajšnjo smrt, ker so se blika je stara, samo namesto »Kraljevina Srbija*, stoji napis «Kraljevi- ko pisanje v enem izmed beograjskih listov. Ta evnuh pokojnega kralja Nikolc, mesto da bi ostal v inozemstvu s svoiim pobratimom, učenim gospodom Plamen-ccm. se sedaj še producira v naši lepi domovini. Ta najaktivnejši deietist iz dobe našega narodnega trpljenja in narodne borbe se dela sedaj nevednega in računa na našo pozabljivost. Isti Kamcna-rovič je pisal najškandaloznejše napade na Pašiča in na vse naše državnike takrat, ko je bil naš narod v najtežji krizi. Interesantno je, da je isti agresivni direktor Jadranske banke — kakor pripovedujejo — napravil pred kratkim časom zelo dobičkanosno bančno kupčijo. Nakupil je namreč na Dunaju za več milijonov orožja in municije in je vse to pustil preko Trsta transportirati v neko državo, ki se imenuje — Albanija. Te puške in to munidjo je plačala ista tuja sila, ki je finansirala tudi aklejo I. Pla-menca in tovarišev. Municija iz teh pušk je pobijala naše vojake in orožnike ter naše mirno prebivalstvo v Južni Srbiji. Mi se bomo še povrnili na to interesantno stvar, ko dobimo še nekatere podatke. * Propagandni izlet na Pohorje priredi o binkoštnih praznikih turistovski klub «Skala». Zeleno Pohorje s krasnimi pla-ninicami, obširnimi gozdovi in romantičnimi soteskami polnih lepih slapov gotovo zasluži ve£ prijateljev. Sodelujeta tudi Mariborska in podravska podružnica S. P. D., ki bosta preskrbeli vse v zadovoljstvo izletnikov. Udeleženci izleta imaio na lužni železnici 50 odst popusta. Izletniki se odpeljejo Iz Ljubljane v soboto 3. junija ob 23.52. Na binkoštno nedeljo dospejo gostje v Maribor, kjer je v kavarni »Central* zajutrek. Ob 5. uri odhod k Mariborski kočf ob 9.30 okrep-čilo; ob 10.30 izlet k slapu ob Mariborski koči: ob 12. obed v Mariborski koči: ob 14. izlet čez Sv. Bolfenk k Ruški koči; ob 18. večerja v Ruški koči: ob 19. povratek k Mariborski koči in počitek. Binkoštni pondeljek: ob 4. odhod iz Mariborske k Ruški koči: 5.30 odhod iz Ruške koče čez Reber po novi poti v Lob-nico, mimo slapov k Stari Glažuti in čez Mirni vrh na Klopni vrh; ob 11. otvoritev koče na Klopnem vrhu; ob 12. obed; cb 14. planinska slavnost; ob 17. odhod v Falo; ob 21. prijateljski sestanek v restavraciji kolodvora ob 23. slovo gostov. — Vsak izletnik naj kupi cel vozni listek do Fale in ga mora skrbno shraniti in ne oddati v Mariboru, ker velja tudi za vožnjo nazaj in sicer v zvezi z izkaznico, ki se bo izdala v Mariborski ali Ruški koči. Neobhodno potrebno je, da se vsak udeleženec prijavi najkasneje do 1. jnnija zaradi prenočišč. Prijave se sprejemajo v pisarni Športne Zveze. Ponovno se opozarjajo vsi planinci, da pohitijo na Pohorje! " Jubilej dela. Dance dne 1. junija je minulo 25 let odkar je otvoril prvi v Ljubljani g. Oton Fettich-Frankheim če- lt. 18; Kos Frane ▼ Ljubljani: Ralme j Franc r Goričici; Verbie Anton v Sinji ' gorici; Lavrič Ivan ▼ Cerknici: Burgar Josip v Sp. Berniku; Mravlje Anton v Podpeči; Meden Anton v Begunjah; 2u-mer Anton v Javorniku; Zadrgal Fran v Kapljavasi: Svet Andrej t Rakeku; Slavinec Ivan v Smartnu; Globočnik Josip v Železnikih; Sribar Alojzij v Litiji; Benkovič Kari v Kamniku. Novi trg 12; Tičar Ignacij v Litiji: Bidovee Ivan v Zalogu:Prudič Fran v Cerknici; Klinar Fran na Dovjem; Jurca Vinko v Kranjski gori; Perko Andrej v Zg. Šiški; 2e-leznikar Josip v Iški vasi. — Porotno zasedanje bo trajalo najbrže šest dnu Porota bo obravnavala o naslednjih kazenskih slučajih, in sicer: dne 6. junija: Josip Hafner "zaradi posilstva in Rudolf Skorja zaradi ropa: dne 7. junija: Frane Bregar zaradi tatvine in Marija Globočnik zaradi goljufije: dne 9. junija: Andrej Pelan zaradi umora; dne 10. junija: Milan Matjašič in Aleksander To^kanoric zaradi zlorabe nradne oblasti ter Franc Vidmar zaradi uboja; dne 12. junija: Peter Zupančič in Anton Poznik zaradi tatvine in dne 13. junija: Andrej Pajk zaradi umora, • Zdravstveno stanje v Ljubljani V dobi od 21. do 27. maja se je v mestni občini ljubljanski narodilo 25 otrok, umrlo pa je 7 moških in 11 žensk, skupaj torej 18 oseb in sicer 7 za jetiko, 2 za pljučnico, po t za možgansko kapjo in srčno hibo. 6 vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Ena oseba je v tem času obolela ua trebušnem legarju. * Industrializacija Maribora. Za občinska stavbišča v Mariboru se poteguje več industrijcev, ki hočejo zgraditi nova podjetja, med drugim livamo zvonov. tvornico za izdelovanje vodovodnih cevi itd Občina je pripravljena odstopiti primerna zemljišča po 60 K kvadratni meter, toda samo pod pogojem, da se zemljišča ne bi prodajala naprej in bi se na njih zgradila tudi stanovanja za delavce, ki bi se eventualno priselili v Maribor, Gospodarstvo MAD24RSKA ZUNANJA TRGO-'*'li *>vine in mesa. Mares Je dosegel it-VINA V LETU 1921 vn7 'n mesa ekoro 50 odstotkov Bilanca madžarske zunanje trgovine v letu 1921. ie za 20.6 milijarde madžarskih kron pasivna, in se je proti letu 1920. poslabšala za 6 milijard kron. Uvažala je Madžarska največ industrijske fabrikate in polfabrikate. kar je znašalo 79 odst. celokupne vrednosti uvoza oziroma vrednost 34 milijard kron. Iz voz živine in mesa ekoro 50 odstotke* celokupne vrednosti izvoza, dočim je izvoz lesa in lesenih izdelkov dosegel komaj vsoto 35 milijonov dinarjev. = Mariborska sekcija Zveze industrij cev. Danes ob 15. uri se vrši v Mariboru sestanek industrijcev in delegatov Zveze industrijcev v Ljubljani. Pri te priliki se ustanovi po»ebna mariborsk.? voz ie naras el od o2 na 8.4 _mih,ona ^ j ^ ^ v meterskih stotov a ,e ta po^oj,, * dni'razglas finaacne manjš. nego 23.3 milijona meterskh sto-; M A j 6 3 ex 1922. ki zaxic. Ki" o davku na poslov- Češkoslovaško. Cim pa je madžarski promet z Avstrijo vsled približanja avstrijskih cen svetovni pariteti ponehal, se je precej povečal trgovinski promet s Češkoslovaško. V letu 1920. izkazuje madžarska zunanja trgovina 55 odst. prometa z Avstrijo, 24 odst. s Češkoslovaško, v letu 1921. pa 45 odst. s Češkoslovaško in 21 odst. z Avstrijo. Ta sprememba izvira v prvi vrsti iz naraščajočega lesnega uvoza iz pokrajin, ki jih ie Madžarska odstopila. Od uvoza odpade 52 odst. na Češkoslovaško, 15 odst. na Nemčijo. 14 odst. na Rumunijo, 8 odst. na Avstrijo in 11 odst. na različne dežele. Uvoz premoga v Madžarsko je znašal 6 miljonov meterskih stotov, od tega 3.6 milijona mtc kamenega premoga. 1.6 milijona mtc briketov, skoro 0.8 milijona mtc rujavega premoga in 0.5 milijona oglja. Dve tretjini uvoženega kamenega premoga izvirata iz Nemčije, rujav premog in oglje kakor tudi dve tretjini briketov pa Iz Češkoslovaške. Železa in železnih izdelkov se je uvozilo v približno enakih delih iz Nemčije, Avstrije in Češkoslovaške, v celem okoli 732.000 mtc. Potreba soli v Madžarski se je pre- ni promet. Ker je razglas važen, opozarjamo nanj prizadete kroge, da se točno ravnajo po izdanih navodilih in ? tem varujejo svoje pravice- p red v* "t,-pravico pritožbe. = Vzgoja In zaščita obrtnega in industrijskega naraščaja. Spisal inž. M. A. Stebl Natisnila tiskarna M. Hrovatin. Ljubljana. Knjiga ki šteje 62 strani, iun sledečo vsebino: 1.) Delavne sile pre.l vstopom v delo. 2.) Strokovni pouk v delavnici. 3.) Vzgoja in pouk izven de lavnice. 4.) Današnje ustanove za vajeniško nego v državi. 5.) Enotna organ^-zacija za- nego in skrbstvo vajencev ir, mladoletnih delavcev. Knjiga je pi«-na ?trokovnjaško in jo priporočamo. = Tvornlško podjetje za vlasnice v Kamniku. Poročajo nam: V Kamniku sta brata Pohlin počela izdelovati ko-glavni predmet vlasnice v vseh velikostih in debelostih. Postavila sta najmo deniejše avtomate za izdelavo ter bosta v stanu kriti ves jugoslovanski trg. Vodstvo tega oddelka je v strokovnjak kih rokah Čeha- kar jamči, da bo proii vod enakovreden inozemskemu uvozu. Razpečavali se bodo izdelki pod ime nom »Vesna*. V kratkem pa bosta na Srbs. Hrvata i Slovenaca*. * Odklonjeno vabilo. Mariborski žu- salni sal°n za dame, s čimer je odpo-pan je radi bolezni odklonil povabile, moSel za takratne razmere občutni po-k slavnostni otvoritvi zagrebškesra ve tečeno leto povišala na 648.000 mtc, ka-!stana kriti tudi potrebo jugoslovanske tera količina se je uvozila iz Nemčije, j (ra prebivalstva z rinčkami in kljukk-a-Papiria in papirnatega blaga je uvozila ■ mj 2a čevlje v vseh velikostih in bar Madžarska 339.000 mtc, in sicer dve j vah. Nadalje izdelujeta cinkaste figure tretjini iz Avstrije, ostanek pa večinoma i za, igrače v 160 različnih velikostih ter lsenu v Marmor , - ovaške> Uvoz tekstilij ic zna- j 3ta v stanu v izvršitvi in ličnosti ino * Razstava ogledal v Manboru. Druz- I to jn sjcer jz Avstrije, Uemske proiz- daleč nadkriliti. Zn , »Kristal*, tovarna ogledal m ^,^10.000 g* ^ Precej ^ ^ „ rabi izkl]nicno do nprrn »tekli v Mariboru, ie v korist | Nemčije iu Precej »Proti tube r k u lo zni ligi™ razstavila svo-S uvozila Madžarska riža, strojev, apara-j ma&l sur0vn rabi izključno ir je tudi korak napre;. za zaarebški velesejem namenjene j tnv- umetniške izdelke v veliki dvorani ta- j mošnje kazine. Razstava ostar.e odprta 1 ve. sv nega Od madžarskega izvoza ie šlo 57 odst. , „ , „ 0 la\,'"c j v Avstriio 27 odst. v Češkoslovaško, b dopoldne in od 3. do 6. ure ^^ ! ^ v J „'g o s 1 a v i j o. 5 odst. v Nem- U SO fl.ll- 14 peke varne proti ognju, volne, ka- = Oddaja državne cinkarne v Celju v injske masti, paraiina in kor.zum-; I2kup. Pri generalni rudarski direkrij sladkorja. v Beogradu se vTŠi dne 12. .junija ob do vštetega S. junija od 9. do 12. ure Razstavljeni umetniški proizvod ni te vrste v Jugoslaviji. * V pojasnilo. Na naš včerajšnji dopis iz Planine o sodni obravnavi gg. inž. Hoffmana in Korbla proti g. Rističu nam sporoča g. dr. Luckmann kot zastopnik čiio. Izvoz moke iz Madžarske znaža 1.4 milijona mtc od tega ie šlo tri četrtine v Avstrijo. Od 8.34.000 mtc izvoženega sadja in sočivja je šlo istotako več nego tri četrtine v Avstrijo, od koder se ie prevozilo nekaj tudi dalje v Nemčijo. 11. uri ponovna ofertalna licitacija zn oddajo celjske državne cinkarne v zakup. Natančnejše glej v »Uradnem listu* št. 57. potrebi Podjetje, ki ga je g. Fettich v Jesejma. Poslal tudi ne bo nobenega tej dobi še znatno izboljšal in povečal, svojega- zastopnika, ker se bo vršila vodi še danes z vso strokovnjaško spretnostjo. * Velik koncert v Postojni Na binkoštno nedeljo bo v Postojni koncert kakor ga to mesto še zlepa ni bilo deležno. Koncert priredi pevski zbor »Zveze*, ki se je tako lepo izkazal pri kon- ieseni v Mariboru obrtna razstava. * Gradnja džamije v Zagreb«. Predvčerajšnjim, na prvi dan bajrama, so imeli zagrebški muslimani s svojim muftijem g. Muftičem prvo molitev v dvorani «Kola». Po molitvi so se muslimani zbrali na kavo v vrtu »Kola*. Včeraj je g. Muftič izročil mestni ob-i-ini prošnjo, da bi mesto dalo na razpolago stavbišče za. gradnjo džamije. * Avtonomisti tolčejo sami sebe po sobeh. Slovenski trgovec nam piše: Boj ravnatelja Kamenaroviča, ki ga je napovedal zadnje dni v Ljubljani, je očigleden slučaj, v katerem bi morali avtonomisti ostati svojim principom zvesti. Kamenarovič je namreč rcp-3-•/entant onega vodstva »Jadranske banke*, ki je Slovence malone docela izrinilo iz vodilnih mest v zavodu. Predsednik »Jadranske banke* je g. Dubokovid. ki ga od vlagateljev slovenskega denarja, ki znaša r1" «Ja-«Iranski banki* okoli 500 milijonov, menda nihče ne pozna, kakor je tudi od Kamenaroviča znano, da je bil poslan v Ljubljano, da »varuje interese* kapitalistične gospode iz Dalmacije, ki ima v »Jadranski banki* absolutno večino in moč- Položaj v »Jadranski Ivanki* je danes faktično skrajno ne-ralrav in krivičen, ker tjrezira interese naše pokrajine tako, da mu je vsa naša industrija z ogromnimi denarnimi vlogami izročena na milost in nemilost Par statistov, ki sede pri sicer bogato obloženih koritih upravnega sveta (v upravnem svetu sta gg. Knez in dr. Ažman) in nadzorstva »Jadranske banke* niso niti senca pravega zastopstva slovenskih interesov v banki. Svoj čas je bivši predsednik Bogda-novic že pristal na paritetno zastopstvo v tem zavodu in uvidel opravičenost da imajo v njem Slovenci sood-Točujočo besodo. Pozneje so pa poslali v Ljubljano Črnogorca Kamenaroviča. da razžene Slovence nri tem zavodu in prenese vso smetano slovenskega dela in truda v druge kapitalistične žepe. Glovenski avtonomisti. ki vedno vpijejo po avtonomiji in to tudi tamkai, kjer je treba ni. sedaj -trle ne molče, temveč celo odobravalo. ko črnogorski br-.t drži Kranjca za — vrat Nebo i se brate! * Gospod Čiro Kamerarovič. Vče nišnja cDemokratiia" piše v rubriki ■ Politična smotra»: Famozni gospod Či-ro Kamenarovič. generalu direktor Jadranske banke, je sestavil in objavil ne- prvih dveh. da pri obravnavi ni šlo za , jzvozii0 se le krompirja: 209.000 mtc, dokaz resnice glede očitka tatvine, am- ' ^ule in česna 130.000 mtc, sliv 122 ti- pak za to, ali jc g. Ristič to oMožbo res j J0Č rnlCi jaboik in hrušk 86.000 mtc. Iz- izrekel ali ne. Ker je pri.-el sodnik na vina je pade! lani proti 1920. za podlagi obravnave do prepričanja, da g. Ristič gg. Hoffmanu in Korblu ni očital tatvine, je tožbo zavrnil ln g. Rističa oprostil. Toliko v pojasnilo, ker bi se mogla naša včerajšnja notica lahko napačno razumeti. * Čuden duhovnik. Neki Janko Lov-rec iz Polenšaka se je leta 1920 precej premožen vrnil iz Amerike v svoj rojstni kraj. Ko je doznal, da je padlo v svetov-ni vojni veliko domačinov, jim je sklenil postaviti skupeu spomenik. To pa župniku Podplatniku nikakor ni bilo po vo- Sorza Zagreb, devize: Berlin 25.50 — 3o Bukarešt 47, Milan 370 — 372.50, Lon don 315 — 317, Pariz 640 — 650. Praga 136.50 — 137.25, Dunaj 0.625, Budimpešta 8.1H — 8.75, Švica 1335 — 154s. Newyork 69 — 70, valute: dolar — 6925, češke krone 135, napoleoni 22r. marke 26.75. Banka za Primorie 165 — 175. Trg. obrtna banka 62.50 — 63. 340.000 mtc na 621.000 mtc. Na račun icparacij je izvoziia Madžarska 334.000 mtc kamenega premoga v Jugoslavijo. Nadalje se je v pretežni večini v Avstrijo izvozilo 177.000 mtc pšcnice, Brodska banka 89 — 91.50 116.000 mtc ovsa, 288.000 mtc koruze, j Hrvat, eskomptna banka 175.50 — 106.000 mtc prosa in 216.000 mtc fižola.; jadranska b;:nka 450 — 460. Izvoz živine iz Madžarske je znašli j jUg0s|0venska banka 109.50 — 110. CS.170 komadov, od tega ie šlo okoli dve j piub. kreditna banka 240 — 243. tretjini v Avstriio in ena tretjina v Nem-: sjavenska banka 110 177. 111. certu v Gorici. Program je skrbno iz- i ljl Prigovarjal jo Lovrecu, naj dd raje I ma v Nemčijo. čijo. Žive perotnine se je izvozilo 252.095 | praštediona 1190 — 1215. komadov, od tega polovico v Italijo, dru- g lov. eskomptna banka 180. ga polovica pa deloma v Avstrijo, delo- bran in umetniško popoln. ; napraviti nov oltar za župno cerkev, v * Prešernova koča na Stolu (2193 m)ikar Pa ta ni Jlotel P"voIiti in je ostal bo v dneh 3. do 6. junija odprta in za-;Pri ^lePu. SPom.mk je izdelal silno oskrbovana, ker je bilo radi raznih! manboJ!ikl mo^!er Pa er n težkoč nemogoče spraviti provijant In ino tuJ P^avljen na pokopah$ce. Žup-posteljino opravo vanjo. Stalno bo od- n,ka Podplatmka je .pravilo to iz sebe prta in oskrbovana od 18. junija t. I. in je M!)ravd naravnost neverjeten ko . .. , , , ...7. l>.Mn,n1 irt T},«ni'Al' TflflflVfl nhln^tl iT dalje do srede septembra. - Razvoj tujskega prometa v Sloveniji Takoj začetkom letošnje kopališke sezone moremo ugotoviti velik razmah tujskega prometa. Tujci z najrazličnejših krajev kontinenta, predvsem naši južni bratje, se zelo zanimajo zlasti za naša gorenjska letovišča. Tujcem bo vsekakor treba iti na roko in jim nuditi ugodnosti, kakoršnih so svetovnih letoviščih. Lep napredek v tem pravcu ie otvoritev vožnje z avto-om-nibusi, ki vozijo od 1. junija t. 1. dalje redno med Bohinjsko Bistrico in Bohit.j-skim jezerom. Avto-omnlbusi imajo rve-zo z vlaki, ki prihajajo na Bohinjsko Bistrico ob 10.22 in ob 15., a ob nedeljah ob 8.30, daije z vlaki ki odhajajo iz Bohinjsko Bistrice ob 13. in 18.30. a ob nedeljah cb 20. Vožnja iz Bohinjske Bistrice do hotela cSv. Janez«- stane 8 dinarjev do hospica »Sv. Duh* 15 Lin iu do hotela «Zlatorog* 15 Din za osebo. * Desinfekcijske obmejne postaje. Ministrstvo za narodno zdravje prejme v kratkem od reparacijske komisije 45 lesenih barak, ki se bodo postavile v raznih obmejnih krajih, kjer bodo služile kot desinfekcijske in bakteriološke postaje. * Ljubljanska porota. Prihodnji torek se prične pri ljubljanskem deželnem sodišču dru!ro Ietošn:e porotno zasedanje. Za porotnike so bili izžrebani naslednji gospodje: Jenko Ivan v CerkPah; Kiso-vee Ivan v Jevnir-i; Dolšek Albin v Gr-binn; Pogačnik Filip v Sv. Dobravi; Rožič Matevž v Kamnju: Malej Frane v Koroški Beli: Besman Janko ^ Radovljici; Detela Anton v Tumu; Resman Valentin v Zapužah: Rode Fran v Zapriči: Košir Josip v Kranjski gori; Kunčič Fran rak. Prijavil je namreč zadevo oblasti in zahteval odstranitev spomenika s cerkvenega zemljišča. * «Steir!$c!'.e Bauembund-Zihicer» se Jugoslavija, kakor je razvidno iz gor-njih podatkov, ni mnogo trgovala z Madžarsko, čeprav smo si sosedi. Trgovina med našo državo in Madžarsko se najbrže tudi v bodoče ne bo mnogo povečala. ker konkuriramo z Madžarsko na zunanjih trgih v glavnem z enakim izvoznim blagom. TRŽNA POROČILA. _________j Lesni trg v Trstu. V zadnjem času so prodajajo po ljubljanskih trafikah. To je t bile v Trstu sledeče cene (za nr): topo-v današnjih razmerah ko imamo dovolj | lova debla 120 — 135 lir. topolove dc- v današnjih domačih in precej dobrih vžigalic, gotovo več kot nepotrebno. Menimo, da je samoumevna dolžnost vseh prodajalcev Eksploatacija drva 120 — 125. Dubrov. parob. družba 1325 — 1350 Goranin 147. Narod. Sumska industrija 120 — 124. Našička industrija drva 117 — 120. Gutman 320. Slavonija 125 — 126. Trbov. premog, družba 250 — 255. Beograd, devize: Berlin 25.65, Budimpešta 8.75, Bukarešt 52, Milan 377 London 320, Pariz 653. Praga 140, Ženeva 1371. Dnnai, devize: Zagreb .38.47 — 36.5'. Beograd 153.88 — 154.12, Beriin 40.7'', — 40.80, Budimpešta 13.42 — 13.48, Lor-don 497.75 — 498.25, MIlan 581.70 -552.30. Newyork 11.169 — 11.181, Pari 1022 — 1023, Praga 216.40 — 216.*' ske 235 — 275, bukove deske 320 — 375, bukove deske za pohištvo 395 — 445, „ _______ hrastove deske 795 — 950, orehove de- _ navaieni^no vžigalic, da imajo v zalogi 'domače iz- ske 600 - 1185, kostanjeva deske 300 82^.05. Varšava 2.74 - red-k v tem deIke- povsem eirilmetodove, ki po j — 320, jelova debla 175 — 2i0, jelove,2„ Cudh 215_375 _ 215.625, valute: kvaliteti prav nič r,e zaostajajo za dru- j deske prvovrstne 280 — 320, drugovrst-, do(ar H_094 _ n.106, marke 40.70 " - " ne 180 — 200 lir. Madžarski žitni trg. (Naraščanje cen.) Vsled slabe ponudbe cene zelo narašča- gimi. tudi ne za inozemskimi. * Smrtna nezgoda pri delu. Na pogo- j rišču Franzovega mlina v Mariboru za- 40.80. funti 494.75 — 495.25, iranki 101-— 1020. lire 577.70 — 578.30, dinar 153."i 153.82, poljske marke 2.71 — 2.7,-, posleni delavci" so dvigali v petek po- ': JO- Pšenica se prodaja ab predaina po- Ie„ ^ 75 06< če5ke krone 215.70 -poldne staro železo in stroje. Pri dviga- j staja po 3580 — 3600 Km, parireta liu-, 215 90> madžarske krone 13.42 — 13-4>. so ga v bolnico, kjer pa je med \ 48 Km. Pšenica je presegla ponekod ze j -operacijo umrl. Zapušča vdovo in tri ne- i 3700 Km. - Zadnje poročilo - ' -preskrbi-'ene otroke. ! posevkov * Pogreša se mehanik Bermrt. Gospo- i šniega. Vreme ie bilo deloma ugodno. dinja Marija Zorman na Glincah je po- ' licijskemu ravratebstvu prijavila, da se j ilo o stanju'sreb 1.88 Sofija 3.87 Varšava 013 D-iše od nrei- naj 0.04^4, žigosane 0.0?, Bruselj i4.lt, 'll! ' Stockholm 135.50, Kristijanija 94.25. not šel v soboto kopat in da se ni več •---..- . . .sk i vrnil. Sumi se, da je pri kopanju v Sa- Snarjev m marca 278,585.891 Din. -kupaj Berlin, devize: Rim 1443.15 — 1446.Š-= Vrednost našega izvoza v prvem , London 1235.95 — 1239.05, Nevvyor. ---- 277.35. Pariz 2524.30 — 2530.'. lunaj 2.43 33.65, Prag, S?feLa^lSiaS \cS 5268.40 _ 5281.60. Dunaj 2.4, vi utoniL * Nesreča vsled neprevidnosti. Poročajo nam iz Hrastnika: V torek je peljal Maicenov hlapec, iz Dola voz premoga, na katerem je sedel llletni učenec Peter Sentočnik. Deček je bil nepreviden. pa je padel pod kolo. ki mu je zdrobilo stopalo. Poškodba je tako j težka,- da mora deček v bolnico. * Zaradi suma ropa so aretirali orož- ' niki v Sv. Lenartu v Slov. Goricah 22- j letnega Konrada Žvajkarja, 251etnee zbralotam i ogrcjes. ' da bi se ii pridružila, i notri. Kakor blazna se je valjala ženska po tleh, vriščala, t Zapazua sem. Nobene moči' bila s pestmi - ob prsa in pulila lase. ! Odpela sem obleko, da b: našla v»j koscek suhe cunjice, s temo čeprav I -Prekleta, mi duša na tem hi na onem svetu,* vpije jadnica; čkner bi lahko obrisala otrokovo obličje. Toda vsa obleka ja ki so risale za ' in okoli stoječi io tolažiio brez topline in zaupanja. Njihova bila premočena do gole kože. "Vzamem ga v naročje in mu z menoi do nebu svetle črte ' ^ 1 uteha je hladna, kakor pozna jesen. ' ^ Zagledala sem naposled majhno hišico, planila sem kvišku, j ražan> e. odgoi.r;. I., »ko !• vpr*žtn|a priložs« zrumlt. z. oiiroror. —— !v;to 3. junija na Taboru ob 8. uri Isra popolni orkester Sokola 1. pod vi stvom br. L. Pahorja. vsi prijatelji Tražlm slugo vsa-1 stanek, ki bo danes dne 1. junija t ! ob pol 8. uri zvečer v gostilni »Novi Prešernova soba, da se pogovo-! za treovačku kuču, ko.i i se i rimo o nadaljnih korakih. — Sklicatelji. | kod Io ; in vsi. ki te dni prihite v Ljubljano, da- j jj potnic po celi Jugoslaviji a- . rujte za oni del naroda, ki trpi. Vse &> j in ki bi bil pripravljen pre- vodbine in stcpn.nc m. ^ name~sžencev j„ vpoko- j ekskurzijo na Cerkniško jezero, ki je eno icnccv ima prvo nujno sejo širšega od- najlepših kraških , ^ . bora po občnem zbor« v petek, dne 2. ta se je cerkniško županstvo izkasalo Umita t 1 ob 20. uri v posvetovalnici i zelo gostoljubno m slo izletnikom v vsa mestnesa magistrata. Dnevni red: Kon-{^.n oziru na roko. za kar mu pro e-stituiranje ožiega odbora, volitev odse- porji m izietmk, izrekajo toplo zahvalo, kov razprava in sklepanie o strokov-' * Slovensko planinske društvo nazna- j ob 8 nem' glasilu in slučainosti. Ker ie ta pr- j nja svojim članom, da odpade namera-, va seia odločilnega pomena za vse na-Ivani izlet na Plitvička jezera zaradi dalnie delovanje O. Z., naj se je vsi de- i prezidav tamkajšnjih hotelov, ker je za legati brez izieme zanesliivo udeleže, j Priglašene člane nemogoče dobiti preno _ Predsedstvo. i čišč in prehrane. Izlet odnosno sestanek i . '* Pevsko društvo «Slavtja> Vič-Glhi- - priredimo po možnosti v septembru t ). Ira vabljivo izletišče zaradi izredno lepe ce priredi dne 4. junija t. I. vrtno vese-1 kar bomo tudi pravočasno poročali. 1 in senčnate položne poti (s kolodvora v senčnatem vrtu gostilne! * Gasilna društva pozor! Gasilna dru-) Kranju na vrh gore je pičlo uro), prekrasnega razgleda in konja razume. Aleksa ešeric, lovaca, Hrvatsko. 1632 1 proda radi opustitve trgovine ' na drobno, v popolno dobrem stanu. Ojleda ee pri Antonu Maver (Hot;l Vegi), Ljubljana 7, Celovška cesta 26. 1S70 * Kareise s koroške meje. .Gosposvet- j Vranešeri^ Obae preko Km-ski Zvon--> priredi oba binkošma prazni- j ka cvetlični dan z narcisami, v prid za- j pojavov. Pr! tej pri!!- j tiramm bratom v Koroški. Ljubljančani J Potnik, spode in gospodične, ki so pripravljeni sodelovati, pa vabimo v nedeljo zjutraj uri v- magistralno posvetovalnico. Izlet na Sr.iarjctr.o goro pri Kranju priredi pevski odsek šentjakobskega na- vzeri par predinetoT v prodajo se išče. Nsslov pove uprava »Jutra.«. 1878 Vrtnar 1686 za i prednega društva na binkoštni ponde- star 25 ;et. inteligenten, ki o-jljek. Odhod iz I.iubljane z vlakom ob 7. razume brratsko, češko in jutraj z juž. kol. Ker je Šmarjetna go- izvrstne gostilne, posebno Apno is opeka naprodaj po znižani ceni. Rimska cesta H. 2, pritličje desno 1G41 Par boljiih gospodov i se sprejme na stanovanje in I tndi na brano v sredini mesta. I Naslov pove uprava »Jutra*. _ 1870* Ugodna prilika I Enovpraina kočija ' in sani naprodaj. Naslov pove j Enonadstropna, skoraj nora uprava »Jutra*. 1643! hiša t Celja se vsled pre- ____L gelitve proda: 13 sob, o kn- _ .lt a+_j..i„iv hinje, velike kleti, elektrika, Velik Štedilnik, j ^^iška koncesija, krasen dobro ohrsnjeu, se proda, i kostanjev vrt, velika veranda, Hotel Štrukelj. 1633 j 6 1 sadnih dreves. Poleg pri- __j tlično zidsno poslopje za 1657 ' manjšo tovarno ali veliko obrt. Kupe -, dobi takoj sta-noTauje. Kompleks meri tri Stroji za izdelavo sakna-lodna Opekarskega dola Razpisano pisarniško mesto. Pri de-' vešče dražiue te sprejemajo Polovična vožnja | želnem sodišču v Ljubljani se sprejme i za trajno delo ob akordni co na lepem —......- =----- Slamič na Glincali. Začetek ob 15. uri. i šiva, katera se vdeleže zleta Jugoslovan Vabljeni ste vsi in vse! ; ske gasilske zveze in proslave 40 letni- i vabimo napredno občinstvo posebno pa * Deseto javno predavanje Zvonimira\ ce gasilnega društva v Kamniku dne 4.,'Sentjakobčanc, da se pridružijo izictu, hernota, glavnega urednika «Napreja»: j junija se naprošajo, da prijavijo nemu- Kapitalizem na višku in obramba proti doma svojo udeležbo. Polovična vožnja j rirflf,tem nicmn Po predavanju ima vsak pravico jc preskrbljena, društva naj izdajo ude-1 pisarniški pomočnik, odnosno se cada^la«, vroetem na -p-ašauie al' na dališi govor vendar I ležencem legitimacije, katere se bodo v j mesto pisarniškega oiicijanta. rc rad 10 minut. — Petek. 2. iunija t. 1' Kamniku od Jug. gas. zveze vidirale in; naj se vlože do 14. junija. ■ ' «Mestnega doma* v! bodo veliale kot vozovnice za nazaj. — | * Izgubila se je listnica (notes) z vaz-^ konec najpozneje i Vlak vozi iz Ljubljane g!, ki. ob 8. url i nirni spisi. Najditelj dobi 200 K nagrade, Cena vstopnicam običajna, (zjutraj. ; odda naj se Glincs 267,11.______ nemško nastopi mesto v vsakem kraju Jugoslavije, Vešč je vseb vrtnarskih del. Po-i - , . . ,,__...--------- —-r „ ._ uuube je poslati na upravo i prodajo pn Manji Gra- orale. Cen, 1,600.000 k^n - -v ■ I mer, Crmosnjice pn Semiču. ponUQbe ua poštni predal !--—-i št. 5, Celje. 1650 Jutra pod »Samostojni vrtnar* Prošnje razsvetljavi iii kurjavi 7 ope-1 karui v Lajterštorgu pri' Mariboru. 1655 Traplctovakl sir: baranjski Ug E 112-—, Maria Stern kg K 210-—, Parme»an I ke K 400'— razpošilja vsako 1 - ~ Plal Salo posestvo 1avnafcelj b soppogo. Ponudbe pod šifro ^Elegantno stanovanje 27" na anončno družbo ALOMA C0KPA«Y, Ljubljana. Kongresni trg št. 3. »m imata v zalogi ter prodajata po sledečih najnižjih cenah stresna lepenka od K 205 - do K 290 - izolir plošče .... „ 70'--vatproof.... karbolineum. . . . „ 16 »0 drvocement .... „ 15 oO itd. itd. Pri večjem naročilu popust cene veletrgovina 1659 Kosta Novakovic in drug, s stavb, matenjaiom LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 13. ■v sredini mesta, is6e velepodjetje. Ponudbe pod šifro ^Velepodjetje 333" na anončno družbo ALOMA C0MPANY, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. i 515 li? Š^s^ Sremska banka, d, d, n potrebuje nekoliko mladjih čino^mka, fcoji su več bili n bankarsko] praksi. - Rok pismenim ponndama se oznakom uslova do 15. juna o. g. 1030 Lahki 1603 3639 ima trajno po najnižjih - cenah" na razpobgo - Družba Zora* skladišče Balkan i i Tražimo više željezostrugača (Dreher) na stalni posao. Osijedka Ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d. Osijek: Zastopstvo Gajšek,