St« 140 MHniMktt viAMSM tmcttoili
V
19. IVVlIfB

rrttM«. .AsN&ega pi.«ma M A u ton G« inate a 2« mczenratro

« EđtnoaL IM tiskara* EdiaosL NmMft 10.50, pol leta L 82.— In cdo Mo L — Tetefoa uredništva ka oprave flt 1147«
Posamezni ftevflka 20 cen u
Leinm ALIA

Mevttka v Trate ie okolici po 90 cenL — OgM ae ra£>ma)e v kolone (73 mm.) — Ogled togoece* ie obrtnikov mm po 40 ceaL OMVtnice* ohvele, poeleelee ie vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po LI — Mali oglasi po 30 cest beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina ta reklamacija ae po3il}a|o izključno uprav1 Edinosti, v Trata, alica en. Frančiška Aalikega ftev. 20, L nadstropje. — Telefea nrednižtve in upcave 11-J5L
Polom strahovlade
Ko so se začeli pojavljati prvi glasovi, da je poslanec Matteotti i-zginsl, ni še nihče slutil, kako bo ta dogodek pretresel vso javnost in spravil v resno nevarnost ves sedanji režim.
T lučaj Matteotti sam na sebi ni recimo osamljen in izvanredea, da bi mogel 1 slrašno pretresti moč vladajočega r. i :a, kot se je to v resnici zgodilo, Va-jeni smo poiKičnih umorov. Še celo v Trstu smo med mnogimi umori imeli dva slučaja, ki sta bila po svoji grozoti tudi za nase žalostne razmere zelo huda. Načia, kakor sta končala svoje življenje Miiller in Berce, nas še danes navdaja z grozo in studom, in v volilni borbi je bil v Italiji umorjen socialistični kandidat Picinini, ki je bil po smrti izvoljen. Poeuroveiost časa 6c je izkazala posebno v okolnosti, da ni h štela večina sedanje zbornice počastiti spomin umorjenca, dasiravno je bil izvoljen in zatorej član zbornice, četudi šele po smrti. V.kljub vsem obljubam in zatrdilom vlade, da se red vzpostavi, smo videli, da so se nasilja nadaljevala tudi potem, ko je bila nova zbornica otvorjena in je bilo torej v interesu vla-lajočega režima, da nastopi tako težko zaželjeni mir.
Kakor rečeno, smo torej vajeni vseh grozot do skrajnosii pobesnelih političnih metod. In vendar je slučaj Matteotti povzročil pravcato pcKtično nevihto. Končno je v javnem mnenju grozeče završala, jeza teptane in zaijene pravice je resno zagrozila vladajočemu režimu. Mera je polna, dovolj je.
Tragična smrt poslanca Matteottija je odkrila vso gnilobo, ki se je zajedla v fašizem. Zakaj vsakdo se je začel vpraševati, čemu ta umor? Če bi bil pokojni Aiatteotti padel na ulici v kakšnem pouličnem metežu, bi rekli, nezgoda, politični umor, žrtev demonstracije. Toda on je bi! že davno določen od zločincev, da bo umrl nasilne smrti. In zgodilo se je nekaj nečuvene^a: ob belem dnevu ugrabljen, odpeljan z avtomobilom, umorjen. Zakaj? Pokojnik je bil zmeren socialist Tci£>rmistične struje, ni bil revolucionar, ni bil komunist. Predstavljal je zmerno socialno demokracijo, ki je v zapadnih državah ravnokar na pohodu. Politični motivi niso torej odločevali. Pač pa je bil Matteotti neizprosen sovražnik korupcije in nasilnega režima, ki so ga izvajali v 1 središču države in na najvišjih mestih nekateri nrr.)\ somišljeniki im prijatelja M.U.&-solinija. In ta boj proti korupciji je Matteotti plačal z življenjem.
Toda njegova smrt je prinesla na dan stvari, ki bi morda nikdar ne prišle na svetlo. Vsekakor pa ne bi bila njegova razkritja v parlamentu, če jih je res mislil napraviti, povzročila toliko škandala kakor pa ta gorostasni zločin.
Kakor vse kaže, se je v notranjem ministrstvu, ki ga je vodil Finzi, ustvarila klika, ki je preganjala in strahovala ene, kateri so bili nevarni raznim visokim funkcijo-nariem v stranki in v vladi, ki so izrabljali svoja me_rla v osebne svrhe. Mnogi gospodje, ki niso imeli še pred par leti nobenega premoženja, posedujejo milijone. Mussolini sam je bil zaposlen z drugimi deli, posebno z zunanjo politiko, zato se ni mogel intenzivnejše pečati z notranjimi zadevami. Zaupal je pač svojim prijateljem, ki so ga pa varali. Vendar pa nosi Mussolini odgovornost, ker je on notranji minister. Ponovno je zatrdil, da ne da tega ministrstva iz rok za nobeno ceno. Toda zadnja dogodka so mu pokazali, da ne more biti vsemu sam kos. In tako smo dobili novega notranjega ministra v osebi Feder-zonija.
Dogodki so se razvijali z neverjetno naglico. Razburjenje je naraščalo posebno vsled tega, ker ne morejo najti trupla umorjenega poslanca Matteottija. Krivce, đrrektne in indirektne, so prijeli, toda vsa Mussolinijeva oblast ni mogla do sedaj prisifciti zločincev, da bi povedali, kam so dejali truplo nesrečnega parlamentarca. In tako je javnost v trajnem orgazmu in napetosti, kar še povečuje razburjenost m razdražljiv ost ljudstva.
Slučaj Matteotti je prizadejal fašizmu strašen udarec. Zaupanje v zveličavnost fašizma je padlo za precejšnjo stopnjo. Škandal, ki se razvija iz tega dogodka, zavzema takšen obseg, da se tudi prijatelji sedanjega režima vprašujejo, ali je blagor Italije zares v poštenih in trdnih rokah? Dasi ne bo nihče očital Mussoliniju, da je sokriv na tem zločinu in na korupciji, vendar se je zaupanje vanj omajalo, ker je pogrešil v izbiri svojih nevrednih svetovalcev. In tako je prišel najhujši udarec iz njegovih lastnih vrst.
Bili so trenotki, ko se je zdelo, da je fašizma konec, Mussolini sam je rekel, da pojde do dna in da pomete brezobzirno svoj Avgijev hlev. Nobena oseba, naj stoji 5e tako visoko na lestvici fašizma, ne bo pardontrana, če je kriva. In tako se je zgodilo, da so morale z vplivnih mest osebe kot je Finzi, C. Rossi, gen. De Borno, torej najožji Mussolinijevi pristaši. Na ta *>ačin je Mussolini kaznoval fašizem. Če se je že prej delala razlika med fašizmom in mussolinizmom, tedaj bo ta razlika zdaj še hujša. Bližnji dnevi bodo pokazali, ali se je Mussolini odločil za fašizem ali za mussolini<zem. Če se odloči za fašizem, tedaj se bo izvršila temeljita reforma vse organizacije, če se odloči za diktaturo, tedaj bo še bolj skrčil krog svojih prijateljev.
Slučaj Mattecrffi f» vzbu<H tuđ v inozemstvu veliko pozornost- Inozemsko časopisje sledi z velikim zanimanjem razvoju rimskega škandala, ki je postal državni škandal. Če pomislimo, da je na Angleškem in na Francoskem socialna demokracija odločujoč činitelj, tedaj si moremo misliti kako oštro se obsojajo sedanje razmere v Italiji Nasprotniki fašizma in njegovih metod zamorejo predočiti svetu pomanjkljivosti in nevarnosti diktature. Ponesrečeni poizkus fašizma* v Italiji je dokaz, ki drži. Tako inozemstvo.
Nasprotniki fašizma doma in v inozemstvu bodo* izrabili sedanjo slabost fašizma, da dokažejo nezmiselnost in škodljivost diktature m ne vzdržnost nasilnih metod sedanjega režima.
Nekaj dobrega pa nam prinese ta izkušnja. Najprej je jasno, da je trajno nasilje nevzdržno. Načelnik vlade je bil preveč popustljiv napram nasilnikom v svoji stranki. Znani morilci in požšgalci se svobodno kretajo. Ti individui tvorijo stalno nevarnost za celokupno družbo, /ker 90 na razpolago vsakomur, ki se jih hoče poslužiti. Vo4pi in Dumini nam tO dokazujeta, Danes prihajajo šel« na dan zločini, ki sta jih ta dva fašista izvršila. Sicer pa kaj bi govorili toliko o zločinih in zločincih, ko živimo že štiri leta v teh abnormalnih razmerah, ki smo se jim privadili kakor na neizogibno zlo.
Ugled opozicije $e v fceh pomembnih dnevih zrastel. Že dejstvo, da je opozicija zapustila zbornico je hudo zadel vladno večino. Bili smo priča grdim prizorom v zbornici, ko se je večina zaganjala v opozicijo za vsak opozicijonalen govor. Koliko
groženj je že tedaf padlo na račun opo-zacijonalruh govornikov. Pdšip je do dejanskih spopadov, general Bencivenga je bil ranjen, sploh se je zdelo, da hočejo fafisti onemogočiti opoziciji obstoj.
In glej, v trenotku, ko je opoeicija rekla, da ne pride v zbornico, dokler ne bodo prijeti krivci Matteottijevega umora, se je vladna večina prestrašila. Poslali so celo k opoziciji odposlanca in jo skoraj prosili, naj ne izvaja takih konsekvenc, Hkratu ae je fašistom « »točilo*po opoziciji.
To je razumljivo. Ob času, ko se je opozicija pripravljala, da razkrije korupcijo vladajočega režima, seje zgodil zločin, ki je imel to preprečiti. Toda grehi so prišli na dan, kar j« bil pritisk javnega mnenja močnejši od vseh bajonetov, ki jih ima fašizem na razpolaga Po tem škandalu zamore nastati v svetu sum, da je imel odpor vladne večfne prota crpozicijo-nalcecn namen zavarčvati ugledne sleparje in tatove pred zasluženo kaznijo. Tega suma pa se hoče večina otresti. Mnogi, ki so razsajali in vpili proti opoziciji, niso vedeli, za kaj gro. Sedaj, ko se je stvar razgalila v pravi luči, vstaja v večini spoznanje, da je bik> postopanje proti opoziciji zgrešeno. Opoziciji gre kontrola, kdor se kontrole hrani, pa je kriv. Vsled tega bo imela opoerierja v zbornici ugled in spoštovanje, ki p	Še tako huda
kritika je boljša kakor pa takšni škandali, ki utegnejo zapravi« ogled Italije pred zunanjim svetom. Tega se v polni meri zavedajo vsi pošteni ljudje v faSistovski stranki sami. Zato je najprej v njih interesu, da pometejo s korupcijo v svojih vrstah.
■ nec Matteotti u
„Junaška" Karijera Daminim — Stevtto ztotiMai se neto
RIM, 18. Že takoj drugi dan po zmanj-kanju Matteottija je imela policija na razpolago dokaze, da je bil on. Matteotti ugrabljen in odpeljan šz Rima z avtomobilom. V četrtek je ministrski predsednik že povedal v zbornici, da vse okolščine, v katerih je izginil poslanec Matteotti, kažejo, da je b3 izvršen nad njim političen napad. U grab ljenju Matteottija je prisostvoval odvetnik Capanni ter neki deček; avtomobil, s katerim je bil odpeljan Matteotti, je policija že takoj naslednjega dne zaplenila. Vsi aretirartci so bili do včeraj obtoženi ali ugrabljenja, ali pa olajšave bega zločincev, toda preiskovalni sodnik ni imel še dovolj dokazov na razpolago, da bi mogel obdolžiti kakega are-ii ranca umora
V zadnjem ča«u pa je zadobila žaioigra «Matteotti* — tako imenujejo to zadevo skoro vsi listi — popolnoma drugo lice. Kakor znano, je policija zaplenila Dumi-niju kovčeg, ki ga je imel s seboj v vlaku, s katerim se je hotel odpeljati vl Rima. Policija je izročila kovčeg preiskovalnemu sodniku. Včeraj je preiskovalni sodnik cav. Occhiuto v navzočnosti izvedencev prof. Ascarelli-ja in prof. Feretti-ja in treh braniteljev ofctoženca odprl zaplenjeni kovčeg. V njem so našli nekaj perila, dalje hišni jopič, ki je biE pred kratkim opran. V kovčegu so bili shranjeni tudi kosi blaga, s katerim je bil tapeciran avtomobil; kosi so bili namočeni s krvjo. Poleg tega se je nahajal v kovčegu nož, ki je bu oškropljen s krvjo, in tudi revolver ni manjkal. Čisto v kotu je tičala^ škatlja z naboji, poleg pa razrezani kosi blaga, tudi o škropi jeni s krvjo. To soJ bile po mnenju mnogih Matteottijeve hlače. Končno je preiskovalni sodnik izvlekel več vizitk, naslovljepih na Duminija'; na drugi strani pa nosijo označbo «Ufficio štampa del Ministero dellTntemo* (Tiskovni urad notranjega ministrstva). Te vizitke pač neizpodbitno zavračajo trditve načelnika tiskovnega urada comm. Rossija, da ni bil Dumini nikdar dodeljen tiskovnemu uradu ministrskega predsedstva. Dumini je imel še v kovčegu steklenico kolinske vode; mogoče je, da bo prišla tudi! ta steklenica prav policiji. Znano je namreč, da je neki socijalistični • poslanec našel v gozdu ob jezeru Vico zelo parfumiran svilen robec.
Kljub vsem tem oči vidnim dokazom Dumini odločno zanika sodelovanje pri ropu Matteottija ter se obnaša v ječi ponosno kakor najbolj nedolžen človek. Tudi ostali aretirane« skušajo dokazati svojo nedolžnost.
Dumini je bil glavni voditelj skrivne organizaeje, ki pa je bila — kakor poročajo rimski listi — javno znana. «Mo®ido» poroča, da je bil Dumini organizator vseh važnejših političnih napadov. Tako je Dumini pripravil napad na fašistovskega disidenta Forni-ja, (Tudi milanski «SecoIo» poroča, da je bil napad izvršen po nalogu comm. Rossi j a in Duminija). Ravnotako je imel vmes svoje prste pri napadu na poslanca Amendola v Rimu 26. decembra. Šofer avtomobila, Zaccagni, s katerim so se odpeljali napadalci Amendole, je v ječi izjavil, da je bil napadalec človek, ki govori z izrazitim toskanskim naglasom. Dumini pa je bil po vsem Rimu znan radi svoje posebne toskanščine. Tudi republikanskega poslanca Mazzolani-ja je skupina ljudi, kateri je načeloval Dumini, svoje Časno spravila v Rimu na avtomobfl, ga odpeljala ter mu dala piti ricinovega olja. Ravnotako je Dumini vodil napad na poslanca on. Misuri-ja, ki je bil stepen « oalicami 30, oktobra 1923 v Rimu. DU-
mkti ie bil L 1921. izključen iz fafeisiovske stranke, ker je naročil dvema mladeničema, naj zažgeta ljudski dom v Rifredi v bolonjski pokrajini. Ker se je pozneje Dumini zbal, da hi policija aretirala mladeniča, ki bi nato izdala tudi njega, je pisal nekemu uglednem« fašistu v Bologni, naj poskrbi, da se uma zavije vrat, ko se vrneta v Bologno. Oni ugledni fašist pa je vso zadevo javil stranki, nakar je bil Dumini izključen iz stranke. Isti Dumini se je svoječasno odpravil v Pariz, da organizira kazensko ekspedicijo proti ta-mošnjtm italijanskim komunistom. Načrt se mu je ponesrečil, pri spopadu je bil sam nekoliko ranjen in je komaj ušel francoski poHciji, ki mu je bila za petami.
Dumini je trii nameščen pri tiskovnem uradu ministrskega predsedništva od decembra 1923. dalje. Poleg tega sta prejemala ob in aretirani Putato 1500 lir od uprave fašistovskega Ksta «Corriere Ita-Hano», češ da eta nameščena pri listu kot potovalna agenta. Dumini je živel izredno razkošno; v gostilno, kamor je bil na hrani, se je pripeljal vedno v avtomobilu, odpeljal se je spet z avtomobilom. «Odkod ves ta denar?» se vprašuje rimska «Tribuna*. Odkod milijoni ca vzdrževanje dnevnika «Corriere Italiano*? On. Finzi, državni podtajnik v notranjem ministrstvu, ni bil na svojem mestu ravno idealen pod-minister. Popolarski «Popok>» piše: «Treba je takoj ugotoviti, kakina je bila* odgovornost, četudi negativna, on. Finzija. Državni podtajnik bo moral povedati deželi, aH je balo notranje ministrstvo popolnoma tuje pri financiranju «čeke», bodisi oddelka «Viminale», bodisi oddelka «Corriere Italiano». Dežela ne sme ostati v dvomu, da se je njen denar porabil za financiranje zločinskih podjetij. Ako ima on. Fim.1 sredstva in možnost za to, naj kar govori: edino na ta način obstoja upanje, da se nad vso zadevo posveti luč in da bo zadoščeno pravici*. In Finzi je govoril, odgovoril je «Tribuni^. On. Finzi zanika v pismu, ki ga je poslal ravnatelju «Tribune*, vse obtožbe m pravi, da bo nastopil proti obrekovalcem, kakor hitro pridejo s konkretnimi očitki na dan.
Izpoved Šoferja Cotint-ja -
Šofer ravnatelja lista «Corriere Italiano* avv. FilippelHja, Oodmi, ki se je sam javil na policiji, je izpovedal, da mu je Filippelli naročil v pondeljek, naj zahteva v garaži Trevi avtomobil. V torek je Co-Kni res najel v omenjeni garaži avto ter ga peljal po nalogu pred palačo Viminale, kjer je stopil na avtomobil Dumini, ki mu je naročil, naj ga odpelje na trg Sant'Igna-zio; tam je Dumini daroval šoferju par lir ter ga nato odslovil, češ da mora čakati Dumini neko žensko, s katero ima sestanek.
Dva dni pozneje, t. j. v četrtek je Colini spal do 18. ure, ker je imel prosto; nato se je kot navadno podal v neki bar, kjer so mu izročili listek, ki ga je napisal drugi šofer Filippettija, Sabbatini Na listku je stalo, naj gre Colini v palačo glavnega urednika Ostal «Corriere Italiano*, Qui-lici, kjer bo našel avtomobil, ki naj ga pelje v garažo Tattim-Majraga. Colini je res našel v hiši Quilici-ja avtomobil, ki pa je bil v zelo slabem stanju. Ms avtomobilu je bilo mnogo zemlje, suhih vejic in trave. CoJini je odpeljal avto v garažo Tattani ter iel nato v ravnateljstvo lista «Corriere Italiano*, da javi ravnatelju, da je avto vem pokvarjen. Ker m bilo FilippelHja v urada, ga je sprejel njego* tajnik, kateremu je Colini izraal strah, da so motfoče « tisthu avtomobilom odpeliali
Matteottija Tedaj ga je tajnik zavrnil:) «Ali si neumen?! Fašisti bi te ubili*. Tako! ga je tajnik prepričal, da je molčal, ter ga obdržal pri sebi celo noč in naslednji dan.
Colini je s svojo izpovedjo pojasnil! zelo težko uganko, kako je bil avtomobil, ki je bil najet v garaži Trevi, pripeljan v garažo Tattiia. Na drugi strani je razvidno iz izpovedi, da so bili poleg FilippelHja tudi drugi člani uredništva udeleženi pri ugrabljenju Matteottija. Končno je tudi jasno, da je izjava Filip-pellija, da nista njegova šoferja vedela za vso zadevo, popolnoma zlagana.
On. Finzi in odbor večine
RIM, 18. Danes je odbor večine sklepal o pismu državnega podtajnika Finzi-ja, v1 katerem prosi on. Finzi odbor, naj se iz- j reče o njegovem delovanju z ozirom na j dofcžitve opozicije ob priliki umora Matteottija. Odbor je izjavil, da se ne smatra kompetentnega za presojanje Finzifeve^a dela.	_
Demonstracije v lažni MU
radi umora poslanca Matteottija
CATAN1A, 18. V mestecu Caltagirone je prišlo do uličnih demonstracij in neznatnih uličnih spopadov. Socijalisti so v vrtale žalosti radi umora poslanca Matteottija razobesili na oknu svojega krožka rdečo zastavo s črnim trakom. Ker je podprefekt ukazal voditeljem krožka, naj snamejo zastavo, se je močna gruča demonstrantov podala z zastavo na mestni trg ter pričela razgrajati. Prihiteli so fašista in eden izmed njih je iztrgal demonstrantom zastavo. V metežu je padlo več strelov, ki so ranili nekatere demonstrante. Demonstranti, katerih število je med tem z^k- narasilo, so nato priredili hrupen obhod po uftcak prisiiiii trgovce, da so zaprli trgovine; paglavci so s kamenjem i-azbijali okna stanovanj najugodnejših fašistov skih prvakov. Konečno tio orožniki razgnaK demonstrante; rabili ^ tudi orožje, vendar pa ni bil nihče ranjen.
Incidenti v Napolju.
NAPOLJ, 18. Že v«Č dni vlada med prebivalstvom veliko razburjenje. Vse se zanima za tragično usodo poslanca Matteottija in t mrzlično napetostjo pričakuje novih vesti o zadnjih dogodkih. Ogromna množica Hudi čaka zvečer na kolodvoru Časopise, ki pridejo s vlakom iz Rima. Nekateri listi so hipoma raz-, prodani, medtem ko se za dru^e nihče n« zmeni. Nekatere časopise množica tudi uničuje.
Varnostno oblastvo si prizadeva na vse načine, da vzdrži red, vendar ne more preprečiti raznih incidentov. Na trgu S. Ferdinando jo prišlo do nekrvavih spopadov, vsled katerih je bilo aretiranih kakih 15 oseb.
Množica ljudstva je na ulici viharno pozdravljala poslanca Labriola. Vojni pohabljenci so odobrili zelo oster dnevni red, v katerem izražajo svoje ogorčenje nad zločinom, kaiererta je bil žrtev poslanec Matteotti, Dijaško udruženje «Corda Fratres» je izrazilo želio, naj bi naučno ministrstvo, upoštevajoč čuitva vseh italijanskih študentov, odredilo, da se v znak žalovanja zaprejo šole za 24 ur.
Nemiri v Lecce.
LECCE, 18. V mestu vlada veliko razburjenje radi tragičnega konca poslanca Matteottija. Na trgu Oronzo je demonstrirala gruča mladeničev, ki so vpili: «Živcla svobodna Italija, živel Matteotti, hočemo, da se morilci aretirajo!« Nekemu stotniku karabinerjev se je posrečilo demonstrante pomiriti. Toda kmalu potem so se mladeniči srečali z nekim častnikom državne milice ter ga začeli psovati. Častniku so priskočili na pomoč fašisti in prišlo je med obema skupinama do spopada, ki pa ni imel hudih posledic, kajti orožniki so še pravočasno posegli vmes, To-zn^je so nekateri fašisti napadli nekega mladeniča, ki je prej razdeljeval po trgovinah črnoobrobljene listke z napisom: Žaiovan;e za civilizacijo,» Udarili so ga s palico po glavi iako močno, da se bo mora! mladenič zdraviti 10 dni, _
Ras Tafari v Rimu ^
RIM, 13. Davi je prispel v Rim Ras Tafari, etiopski regent. Na postaji so ga >prejeli kralj, Mussolini in zastopniki vojaških in civilnih oblastev. Popoldne je obiskal grob neznanega vojaka.
Nastopna izjavo
Poslaništvo pri Vatikanu se odpravi — Zasedba Porurja ostane do izvedbe načrta izvedencev — Za obnovitev normalnih ounosajev z Kusijo
PARIZ 18 Včeraj se je predstavila! poleg tega tudi zato, ker hočemo ob^ aro-nova francoska vlada zbornici. Ministrski j vati pred novimi napadi ne samo r rancijo,
predsednik Herriot je prečital vladno izjavo. Kar se tiče odnošajev med Francijo in Vatikanom, pravi izjava sledeče: Će smo se odločili, da ne obdržimo svojega poslaništva pri Vatikanu in da bomo izvajali zakon o kongregacijah, ne pomeni to nikakor, da bi mislili na kako prega-
temveč vse države sploh — spričo vseg^. tega ne smatramo za možno, da bi izpraznili Porurje, dokler se jamstva, ki 50 označena v poročilu izvedencev, ne izročijo mednarodnim organizmom. Mislimo tudi, da je v interesu miru treba nadzorovati razorožitev Nemčije. Nadzorovanje
njanje ali nestrpljivost. Hočemo temveč le naj vršijo sporazumno vsi zavezniki, tod* zagotoviti suverenost republikanskih za- čim prej bi se^ morala prepustiti U naloga konov in pa ločiti področje vere od pod- 1 ^
ročja javnih zadev. Laična ideja, kakor jo zamišljamo mi, je jamstvo narodnega edin-stva m bratstva. Smatramo za svojo dolžnost, da gremo preko osebnih prepričanj, dokler ne zadevajo zakonov. Moramo jih pa priznati le v toliko, v kolikor je potrebno, da jih lahko brzdamo.
V izjavi nove vlade je dalje rečeno, da se bo priznala tudi državnim uradnikom pravica, da se smejo organizirati po sindikatih. Za slučaj skupnega nastopa uradnikov proti interesom države pa si vlada pridržuje vse dosedanje pravice. Dalje napoveduje vladna izjava preuredbo volilnega reda v smislu, da se bo zopet volilo po okrožjih. Zakoni republike se raztegnejo tudi na Alzacijo in Lotaringijo, pri čemer pa se bodo upoštevali posebni materijalni in moralni interesi tamkajšnjega prebivalstva.
Vlada bo strogo pazila, 4a se bodo svote namenjene za vzpostavitev razdejanih krajev pravilno uporabljale. Ne bo dopustila, da bi se kršila pridobljena prava delavstva. Osemurni delavnik ostane v veljavi in mednarodne pogodbe sklenjene v Washingtonu in Ženevi se bodo ratificirale. Vlada bo razvijala domačo proizvodnjo in krepila industrijsko moč države, pospeševala bo izvoz, uveljavljala bogastvo kolonij, modernizirala bo državno industrijo ter uvedla socijalno zavarovanje. Budno bo varovala kredit Francije. Predvsem bo odredila natančen popis
Društvu narodov.
Vprašanje varnosti bomo morali rešiti s pogodbami o jamstvu, ki bodo tudi postavljene pod nadzorstvo Društva narodov. Francija hoče dati vsem narodom zgled odkritosrčnega in trajnega mirc-Ijubja. Pri vseh narodih bomo podpirali demokratični duh, storili bomo vse mogoče, da se Društvo narodov okrepi, da se okrepijo vse meddržavne ustanove, da se doseže zbližanje med državami in prizna načelo razsodišča v spornih vprašanjih. Izvajali bomo politiko pravičnih trgovinskih pogodb, krepili bomo vezi, ki nas spajajo z zavezniki in prijatelji, ter bomo dokazali, da hoče biti Francija miroljubna in lojalna.
Francija, katera ne pozna sovraštva in se naslanja na pravičnost, pa bi ne mogla kazati nikake popustljivosti napram tistim krogom v Nemčiji, ki bi radi ponabili mirovne pogodbe in ki gojijo duh revanic in vzpostavitve monarhije. Želimo, da bi se nemška demokracija utrdila, že sedaj izjavljamo, da smo pripravljeni za blagohotne ukrepe, nameravamo odrediti končne pomilostitve, odgoditi kazni in preklicati odloke o izgonih. Ta naš hklep dokazuje, da bo francoska vlada znala upoštevati napore Nemčije, ako krene ta poslednja po poti miru in demokracije.
Kljub tragičnim dogodkom in razlikam v nauku, ki nas ločijo od moskovske vlade, ne moremo pozabili, da se je ruski
rrectvsem	narod dolgo boril na skupnem bojišču. Ze
sedanjega^položaja tet; bo skusala uravno-	pripravljamo obnovitev normalnih
težiti državni proračun, da zadobt ar- 3tUtt'v y Lr > .	^-l;
£vnk blagajna stalnost. Vlada bo napra- odnošajev * Ru^o, in s.cer pod pogoj^ k. vSa^ vse mogoče, da se zmanjša tekoči | ^m „h narekuje spostovanje pogodb, dolg, ter bo dala občinstvu ob pravem Preden pa se more določiti formula, ki bi času priložnost, da svobodno podpise novo posojilo, ki se porabi za konsolidacijo razmer v državi Armada se bo preuredila v smislu skušenj, ki so se stekle v svetovni vojni, in v skladu s potrebami dežele. Doba aktivne vojaške službe se skrči, toda na način, da ne bo Francija v nobenem hipu brez obrambe ali oslabljena.
Vlada bo odločno branila pravice Francije, ki izhajajo iz mirovnih pogodb. Imamo pravico do vojne odškodnine in jo zahtevamo v imenu pravičnosti. Nov meddržavna red, kakor ga zamišljamo, ne more sloneti na krivici Le od Nemčije same bol odvisno, ali pristopi k Društvu narodov, potem ko prej uredi svoje sta-liftče mpm mirovnim pogodbam in z ozirom na varnost Francije. Dasi smo nasprotniki politike zasedb in zaseganja ozemelj ▼ svrho jamstva* ne smatramo spričo sedanjega ooloiaja v Nemčiji in
bila koristna za Francijo, bo treba zbrati nekatera obvestila, ki smo jih v ostalem že začeli zbirati.
Edina politika, ki je dostojna Francije, je politika, ki sloni na poštenju.
Herriot poide o London o soboto
PARIZ, 18. Danes predpoldne sta se francoska in angleška vlada dogovorili glede obiska francoskega ministrskega predsednika v Londonu. G. Herriot odpotuje iz Pariza v soboto predpoldne ob 8. tiri ter prispe v London popoldne. Takoj po svojem prihodu se poda v Chequers, kjer ostane v soboto zvečer in v nedeljo pri MacDonaldu. Sestanek bo imel strogo zaseben značaj. V pondeljek odpotuje angleški ministrski predsednik v Glasgovv, a g. Herriot odpotuje Še isti dan v Bruselj, kjer bo imel sestanek z ministroma Theu-ms-om in Hymansom.
Mtott i Nimcnen položaju i JososlavlH
RadUevi stranka v nosalo — Pribičević bkJjučuje moiaost koncentracijske vlade
BEOGRAD, 18. Zadnjo rešitev vladne krize v Jugoslaviji smatra vae javno mne-Die za začasno. Položaj naj bi razjasnile voBtve, ki te imajo razpisati v oktobru. Seveda je izredne važnosti, kakšna vlada bo vodila volitve; kajti od barve vlade zavisi v veliki meri pač tudi izid volitev. Za volilni mandat se poteguje »e danja vlada in pa tudi opozicija, ki upa vsaj, da bo vodita volitve koncentracijska vlada. Ker se je njen položaj radi odhoda Radića v Moskvo izredno poslabšal, ne računa več na lastno vlado.
Dokaj zanimive so izjave prosvetnega ministra Svefcozarja Pribičevića o sedanjem pol. položaju, ki jih je dal uredniku zagrebških «Novosti*. Minister je rad odgovoril na stavljena vprašanja.
1.)	»Kako stališče zavzemate, g. mi-ni<rter, napram razvoju novih političnih prtfik med hrvatskimi strankami?«
Odgovor: «Na to vprašanje odgovarjam, da se o hrvatskih strankah ne more govoriti kar v množini. Obstoja Raćfićeva stranka in ona Hrvatje, ki so v samostojni demokratski stranki, vse ostalo je — hrvatska zajednica in srednja linija — ♦ quantite negiigeable» (skupine, ki se prav lahko prezrejo). Te se morajo izpustiti iz računa brez vsakega vpliva na rezultate. V Radićevi stranki se v zadnjem času razvija velik proces. Če se bo današnji kurz državne politike odločno nadaljeval, povzroči ta proces razpad te stranke*.
2.)	«Ivaj mislite, gospod minister, o posledicah Radićevega potovanja v Moskvo 7»
Odgovor: < Radičeva pot v Moskvo dokazuje našo dosedanjo tezo, da je Radičeva stranka v stvari in v bistvu socijalno razdiralna aH bolje boljševiška. O tem naj malo več razmišljajo oni kapitalisti na Hrvatskem, ki so podpirali to gibanje ali pa ž njim simpatizirali. Netočna in izmišljena je bila tudi trditev, da je sedanji
ladi predložen predlog za razpust Radi-
eve stranke in da je radi tega prišlo v v adi cb ko~fiiktov».
3.)	-sKatcre cilje in kako taktiko namerava voditi sedanja vladna koalicija za razplet situacije?«
Odgovor: «Današnji režim koalicije želi razplet v znamenju edinstva in sporazum v okviru edinstva. Povsem neutemeljena je trditev, da današnji režim vlade znači srbijansko fronto, nasprotno, -ta režim je koalicija vseh državotvornih sil Srbov, Hrvatov in Slovencev, odnosno. Jugoslo-venov, ki imajo cilj edinstvo naroda in ravnopravnost vseh narodnih delov. Koalicijska vlada je proti vsem separatistom, je proti srbskim, srbijanskim, šumadijskim, črnogorskim, hrvatskim in slovenskim separatistom^
4.)	«A!i pride do volitev? Ali so volitve j edini izhod iz situacije?*	i
Odgovor: «Ne morem reči in znati, da; skoraj pride do volitev. Verujem, da so voKtve edini izhod iz situacije. Sam narod more rešiti probleme, ki jih je sprožila; sedanja politična situacija. Odločiti se ima med obema frontama, med državotvorno in separatistično^.
5.)	«Kaj mislite, g. minister, o ideji koncentracijske vlaae?»
Odgovor: «Mislim, da je ideja koncentracijske vlade neizvedljiva med diame-tralno-nasprotnimi programi, med programom vladne koalicije na eni strani in na drugi strani programom opozicijonal-nega bloka. Tu ne more biti kompromisa. Ne verjamem niti v novinarske vesti, da Ljuba Jovanović vodi akcijo za tako koncentracijo, posebno ne v tem smislu, kakor to predstavlja opozicijonalni tisk. Edini cilj teh vesti je intriga. Pogajanja za sestavo današnje koalicijske vlade je vodil Ljuba Jovanović. Pri tem nismo mislili na koalicijo «ad hoc» za gotov moment, temveč smo mislili na izvedbo stalne državne politike. To smo posebno podčrtali. Iz sodeiovaiija nismo izključili nobenega, ki priznava politično edinstvo.
Koncentracijska vlada, o kateri toliko piše opozicijonalni tisk, bi bila vlada, ki bi ne mogla kreniti niti na desno niti na levo, niti naprej niti nazaj. Vlada bi bila impotentna m sterilna. Vlada koncentracije bi pomenjata najnesrečnejšo rešitev pcKtičnih sporov. Glavna rešitev je, dati naroda priliko pri volitvah, da se odloči za gotovo stran državne politike.
Vdor u sisnsrt lu$osl.wjo!Re$a Mm v Sofiji
BEOGRAD. 18. (A). V nedeljo sta obiskala stanovanje jugoslovenske£a vojaškega atašeja v Sofiji, polkovnika Miljkovića dva neznanca. Ker ni bilo v stanovanju žive duše, sta vdrla v neko omaro ter brskala po listinah. Ravno ko sta hotela vdreti v predal, sta bila presenečena ter sta zbežala. V naglici sta odnesla s seboj le revolver, ki je bil last sluge. To pač priča, da nista imela namena krasti, ampak iztakniti kake važne listine.
Bolgarski zunanji minister se je opravičil pri jugoslovenskem poslaniku.
Strašna tramvajska nesreča
ISERLOHN (Westfa!sko), 18. Tramvajski voz, poln potnikov, je na neki strmini vsled nedelujočih zavor skočil s tira ter priletel s strašno silo v zid. Pri tem je našlo smrt 21 oseb, 40 pa je težko ranjenih.
ATENE, 18. Atenski brzojavni urad potrjuj« vest, da j« podal ostavko miutoter državnega gospodarstva Mipaotakiz. — Rendis je bil imenovan za ministra zunanjih zadev. _
izprazni SahaHn
TOKIO, 18. Zdi se, da je nova vlada zelo naklonjena Rusiji V najkrajšem času bo določila dan izpraznitve SahaKna, nakar se bo vršila rusko-japonska konferenca.
BilgHsIri senat ari* eožalje radi Matteottija.
BRUSELJ, 18. Po zelo burni seji je senat sprejel predlog socijalistične stranke, da se izrazi italijanski zbornici sožalje radi ugrabljenja Matteottija.
„Spomini" Mlinskega
V Varšavi so izšli «Spomini* pred letom dni umrlega pcijskega polkika Bilinskega, ki je igral veliko vlogo v pokojni monarhiji kot zaupnik cesarja Frana Josipa, v raznih važnih upravnih fcmkcijah, kot svojedobni načelnik mogočnega poljskega «KoIa», kot finančni minister in skupni finančni minister. Bilinskemu se je splošno priznavalo, da je bil eden najboljših upraviteljev finančnega resora, kolikor jih je imela monarhija. Pa tudi z zlomom monarhije ni bila še zaključena politična in državniška karijera tega odhčniaka. Tudi v novi Poljski je bil Bilinski v letu 1919 finančni minister.
Prvi zvezek «Spominov* Bilinskega zajema znamenito dobo od leta 1848. pa do zloma monarhije: od leta torej, ki ga označajo kot « pomlad narodov», oznanje-valko njih svobode, preko poznejše reakcije, absolutizma v petdesetih letih, potem: začetka ustavnega življenja po nesrečni vojni leta 1866., proglasitve državnih temeljnih zakonov — sloviti § 19 v njih, ki je na papirju zagotavljal avstrijskim narodom « enakopravnost v šoli, uradu in javnem življenju* — pa do konca.
Tu nas posebno zanima sodba, ki jo izreka Bilinski o Habsburgovcih in njihovi politiki napram Srbiji. T» sodba je — iz-vzemši cesarja Frana Josipa — uprav porazna. Nesrečnemu nadvojvodi Franu Ferdinandu in njegovi soprogi govori Bilinski grenke resnice.
Rekli smo že, da je bil Bilinski eden najboljših finančnih ministrov, kolikor jih je imela monarhija. Zla usoda pa je hotela, da mu je bila poverjena služba skupnega finančnega ministra, torej tudi upravitelja Bosne in Hercegovine, ravno v času tragičnega dogodka v Sarajevu. To je najzanimivejše poglavje v « Spominih® Bilinskega. Bilinski podaja dokumentaričen dokaz, da edini aH vsaj glavni krivec na tem dogodku, in vsled tega na veliki svetovni tragediji, je bila ravno žrtev sarajevskega atentata — nadvojvoda Fran Ferdinad sam! Bilinski ugotavlja, da je Fran Ferdinad na naravnost zadirčen način, z avtokratstvom, Sd mu je bilo v naravi, odkleni 1 vse previdnostne ta. varnostne odredbe r ki jih je hotel ukreniti skupni finančni minister kot edini organ, poklican v to. Kot posebno zgovoren dokaz za to svojo trditev navaja Bilinski oficijelni program potovanja nadvojvode v Sarajevo — zlasti pa seznam oblastev, ki se jim je imel dostaviti ta program. V rečenem -seznamu so bila zabeležena vsa osrednja oblastva avstro-ogrske monarhije
—	izvzemši edino le skupno finančno ministrstvo, ki ga je vocEl Bilinski in ki je hotel ukreniti potrebne varnostne odredbe. Tako daleč je šel — naglasa Bilinski
—	nadvojvoda v preziranju tega oblastva, ki je bilo spojeno z Bosno in Hercegovino kakor nobeno drugo v monarhiji.
Bilinski govori tudi odkrito o pogreŠkah od strani Avstrije napram Srbiji! Pripoveduje, kako je v letu 1912. srbski ministrski predsednik Pašič prišel na Dunaj, da bi se pogajal z Berchtoldodn, tedanjim avstrijskim ministrom za vnanje st^*"« Berchtold pa niti sprejeti ni hotel Pašiča! Radi tega se je pritožil pri Bilinskem tudi predsednik čehoslovaške republike Ma-saryk. Ko pa je Bilinski na to poizvedoval pri Berchtoldu o vzroku, da ni sprejel Pašiča, je odgovoril avstrijski minister za vnanje stvari dobesedno: «da ne bi Ma-saryk zaslužil «provizijo*! (Tako postopanje dostojanstvenika, ki mu je bila poverjena usoda države v najtežjih in grozilnih časih, je tako nezaslišano, da ga ne more primerno označiti tudi najostrejša beseda).
Bilinski prihaja tudi z razkritji, kako so si izvestni politični voditelji prizadevali v Srbiji, da bi se Karadjordjevici nadomestili s Habsburgovci, kar tudi dokazuje, kako brezglava je bila avstrijska vnanja politika!
Bilinski pripoveduje tudi o tisti sloviti ministrski seji, na kateri je bil sklenjen ultimat Srbiji. Pisec «Spominov» ugotavlja, da je bil na tej seji ogrski ministrski predsednik Tisza edini, ki je hotel, da bodi slučaj vojne vsled ultimata izključen že v naprej. To je bil — pripominja Bilinski
—	tisti Tisza, ki so ga pozneje umorili na bestijalen način kot pretveznega povzročitelja svetovne vojne!
Najneugodnejšo sodbo izreka Bilinski o baronu Gieslu, zastopniku monarhije v Srbiji. Odreka mu diplomatske sposobnosti in mu očita, da je (po ultimatu) zapustil Beograd, čeprav je Srbija odnehala v mnogih točkah!
Najhujšo obsodbo izreka Bilinski o pro-
slulena generalu Potioreka, fcft je istotako brezglavo kakor brszvčno pošiljal svoje vojaštvo v klavnico, fatotiko ostra je sodba Bilinskega o vsem avstrijskem voj-skovodstvu, na sploh pa o nadvojvodi Frideriku in generalu Conrad-Hdtzendorfu še posebej. Bilinski priofcčuje tudi posnetek nekega poročila nadvojvode Friderika iz leta 1914, ki ga je prejel z vojaške kabinetne pisarne. To poročilo je polno nezaslišanih sumničenj in podtikanj na škodo poljskega prebivalstva v Galiciji Bilinski označa nadvojvodo Ludo vika Ferdinanda naravnost kot rabljevega hlapca, kx je dal v Galiciji postaviti gozdove vislic, ki je dal obešati nanje nedolžne ljudi.
Bilinski se bavi na to s takozvanim av-stršjsko-poljskim vprašanjem. Prihaja z razkritji, kako je avstrijski minister za vnanje stvari Burian enostavno po4ajil nemško noto, s katero je Nemčija ponudila monarhiji kraljestvo Poljsko. Nemški poslanik Tschirski je slovesno zagotovil Bilinskemu, da je Burian to noto povrnil v Berlin «z obratno pošto» m brez vsake rešitve, doČim je Isti Burian napram Bilinskemu sploh tajil obstanek take note, čeprav je Julij Andrassy kategorično izjavil, da je čital rečeno aoto pri — Buri anu! (Ta epizoda iz delovanja avstrijske diplomacije v naj krit ičnejših časih, ko je bila v igri bodočnost monarhije, priča o najodvratnejši neiskrenosti m zavratnosti te diplomacije).
Z neizprosno strogostjo §oS Bilinski o cesarju Karlu. Označa ga kot največjo nesrečo, ki je mogla zadeti Avstrijo. Bilinski pravi, da je cesarju Karlu nedostajalo zrelosti. Tudi neodkritosrčnost da je oila posebno karakterno svojstvo tega mladega vladarja. Nikoli ni mogel trpeti odkrite moške besede. Naravnost sovražil je ministre — na primer Banhausa —, ki so imeli toliko poguma, da so ga opozarjali na njegove naravnost otročje naredbe.
Tako sodbo izreka Bilinski o Habsburgovcih, o njih politiki in o avstrijski diplomaciji! In Bflinski ni bil morda kak «pan-slavist*, rovar, prevratnež in sovražnik monarhije in nje dinastije. Saj je bil državni funkcijonar v važnih službah, finančni minister, skupni finančni minister, upravitelj Bosne in Hercegovine, predsednik — pred zlomom — poljskega «Kola», parlamentarne skupine torej, v kateri so imeli vsi režimi zanesljivo oporo na škodo drugih slovanskih narodov v državi. Slednjič je bil Bilinski notoričen zaupnik cesarja Frana Josipa! Le resnica, ki jo je gledal na lastne oči, je mogla Bilinskemu potisniti pero v roko, da je pred svojo smrtjo tako razgalil dunajske mogotce. «Spomini* Bilinskega so dokument sramote za vse tiste, ki jih je razgalil ta odlični politik in državnik tako neusmiljeno pred svetom.
DNEVNE VESTI
Sprememba na vodstvu tržaške prefekture
Vse kaže, da bo imel zločin proti poslancu Matteottiju velike in globoke posledice. In to ne le za osebe, ki so ali utegnejo biti še prizadete, marveč tudi v upravni hierarhiji države. Več visokih funkcionarjev je odstavljenih od dosedanjih mest. Tudi na vodstvu ministrstva za notranje stvari se je izvršila sprememba. Doslej je vodil to ministrstvo ministrski predsednik Mussolini sam. Sedaj pa je imenovan na to važno mesto dosedanje minister za kolonije Federzoni. Vsi ministri so dali svoje portfelje na razpolago, da nudijo s tem ministrskemu predsedniku možnost za preosnovo vlade v tistem obsegu m tisti meri, ki se mu bosta zdela primerna. In ker vsi listi govorijo o izdatni spremembi v sestavi vlade, mora biti še rsmično, da j« to v namenih Mussolinija. Vendar se adi, da se mu sedanji trenutek ae zdi Se primeren za tako globoko segajočo preosnovo.
Iznenada pa je priiel ukrep, ki se prav živo dotika aeše tržaške pokrajine še posebej. Vrhovni voditelj politične uprave v tej pokrajini zapušča svoje mesto. Tržaškega prefekta Crispo-Moncada fe imenoval ministrski predsednik za glavnega ravnatelja javnega varstva v Rimu. Na njegovo mesto pride dr. uff. Amadeo Mor oni.
Vprašanje velikega pomena je za nas; kake posledice bo imela ta spiemesuba na vodstvu tržaške prefekture v postopanju napram slovanskemu življu v pokrajini?
Ne bi govorili resnice, če M hoteli reči, da je bil dosedanji prefekt naklonjen stremljenjem Slovanov v Julijski Krajini. Dovolj je, če ugotovimo, da je fašist, da je verno izvrševal ukrepe sedanje vlade, naperjene proti pravicam našega naroda, ter da nam je še v Sivem spominu njegov odurni nastop proti zastopnikom našega vodstva povodom zažiga ^Narodnega domti. Vendar moramo dosedanjemu prefektu priznati, da fe bil pozneje boljši nego videmski m Micki prefekt. Bil ie človek uglajenih oblik; korekten v občevanju tudi z zastopniki našega ljudstva in je vsaj poslušal pametno besedo. Vsaj v oblikah ni bil tako edvraten, kakor je, ial, marsikateri drugi visoki funketjonar. Vsaj poslušal je mirno in odgovarjal je istotako mimo. Opozarjamo tudi na ostre javne polemike med Trstom in Vidmom ravno rad! metod v postopanju z našo narodno manjšino.
S tega vidika obžalujemo odhod prefekta Crispo Moncada iz Trsta. Njegov naslednik je za nas neznana veličina, bel, nepopisan list. Kdo more vedeti, kake posledice utegne imeti za nas ta sprememba na vodstvu politične uprave v pokrajini?! S kakimi razpoloženji pride med nas novi mož? To je tisto veliko vprašanje.
Obžalujemo pa to spremembo tod! zato, ker je z vsako prehitro osebno spremembo na vodilnih mestih prekinjena potrebna kontinuiteta. Upravičeno se trojimo, da je novi prefekt, Če že ne popolnoma, pa vsaj nezadostno poučen o razmerah v naši pokrajini, čemur bi mogla biti posledica ta, da bo novi prefekt, predno pride do orijentacije, potrebne za tako visoko službo, izložen raznim vplivom in da ga bodo nepravilne ali celo tendeocijozne informacije zavajale v ukrepe, ki bi mogli itak že težki položaj našega ljudstva Še poslabšati.
Po tolikih grenkih izkustvih so te naše bojazni razumljive. Morda pa pokaže bodočnost, da so bile neopravičene. In če bo novi prefekt kazal razumevanje za potrebe pokrajine in razmere v nji — tudi glede našega slovanskega prebivalstva, zlasti tudi v nacijonalnem in kultunem pogledu — potem tem bolje. Novi prefekt bo videl, kako so naše ljudstvo in njegovi predstavniki vsekdar pripravljeni za lojalno m iskreno sodelovanje z državo in sodržavljani druge narodnosti v skupno korist in blagor vseh!
Bilo bi naivno in nespametno, če bi pričakovali kakršnegasibodi posebnega povspeše-vanja naših stremljenj. Kar smemo zahtevati, pa je: strogo pravičnost in objektivno presojanje naših želja, zahtev in pritožb — brez vsakih tistih znanih predsodkov!
Žalostni polavi
«Piccolo» je priobčil razsežao poročilo o poizvedovanjih in izsledovanjih v okolici mesta Ron cigli one, oziroma jezera Vaco v rimski pokrajini, da bi našli truplo nesrečnega poslanca Matteottija. Poizvedovanja da so ugotovila, da je v torek minolege tedna vozil ob jezeru ^vtoarabU, ki je istoveten s tistim, ki
je odpeljal rečenega poslanca. Poročilo pa ugotavlja tudi, da je skupina novinarjev in socialističnih poslancev, ki so poizvedovali, naletavala na velike težave.
Gia la psicologia degli abitanti del luogo, molto chiusi e selvatici, non ci prometteva un grande aiuto alle nostre indagini.» (Že po psihologiji tamošnjih prebivalcev, zelo nedostopnih in divjih, ni bilo pričakovati mnogo pomoči za naša poizvedovanja.)
Ali ne spominja to obnašanje na svojedobne slučaj« v južni Italiji, ko se je prebivalstvo, udaso vražam, nasilno upiralo zdravnikom, ki jih je vlada povodom epidemij poslala tjakaj ljudstvu v pomoč?! V sedanjem slučaju ne gre sicer za javao telesno zdravje, pač pa za neko drugo, še hujše javno zdravje: za varnost osebe in življenja državljanov, za to, da bi se krivci, ki so — bodi Že iz kateregakoli vzroka — položili zločinsko roko na sodržav-žavljana in mu ubili življenje, izročili roki
Kovice! Saj naglaša ministrski predsednik
assolini z vso slovesnostjo in odločnostjo, da pravica, čast in ugled Italije in italijanskega naroda zahtevajo neodklonljivo, da zločin, storjen na poslancu Matteottiju, ne ostane aekažnjen. Zahteva božje in človečanske pravice, čk>večanske ideje in čaati države je torej, da bi šli vsi na po k o oblastvom, da pride zadoščenje za storjeni zločin... Zato napravlja mučen vtis obnašanje prebivalstva, kakor je ocn&čeno v poročil« «Piccola». To pa tem bolj, ker se nt dogodilo v kakem kulturno zaostalem južnem predelu Italije,' marveč v bližini prestolice države, pri večnem Rimu, ki zahteva za-se sloves zibeli evropske civilizacije! To so res žalostni pojavi.
Bog ne daj, da se je kaj takega zgodilo med
Oprostitev (Mrodnfti dUnkoo od uftlh pristojbin
Glede oprostitve dijakov druge narodi □osti na «KevoReIH» od plačevanja stojbin poroča nam poal. Wiuan, da je v rastrstvu nacšjonaJne ekonomije dc
sledeče: Ministrstvo je res odredilo, na? se na zavodih, ki so njemu podrejeni, po<j stopa nasprorti dijakom druge narodnosti enako, kakor je bilo določeno za vseučW lišća, ki zavisi jo od naučnega ministrstva*, Ker se je pa pokazalo, da bi se po te^ odredbi dohodki tržaške «RevoltelIe» tale« zelo skrčili, da bi bilo ogroženo njenoT daljnje delovanje, je zavod zahteval od-r govarjajočo državno podporo. Stvar je že sklenjena, samo se še mora urediti s finančnim ministrstvom. Odtcd torej za* muda, radi katere naši dijaki trpijo občutno škodo, ker se jim ne samo še niso vrnile že plačane pristojbine, nego so moi raK zadnjič plačati še daljnje.
Vprašanje je, dodaja poslanec NVillan, ali ne bi mogli naši dijaki nastopati sodno pot, ker gre za pristojbine, za katere je odpadel vsak pravni naslov, oziroma za katere je tajništvo že, ko jih je terjalo in inkasiralo, vedelo, da jih dijaki niso dolžni plačati. Ob vsem priznanju za zavod in upoštevanju njegovih potreb, ven* dar ni lepo, da se izsiljujejo od revnih dijakov neupravičena plačila.
Dva pogreba. V Veprincu je umrl minul* nedelje župnik Kazimir Mandić. Pokojnik je bil iz srede tistih čestitih svečenikov v na$i težko preizkušeni Istri, ki smatrajo kot nalogo svojega poklica, da so ljudstvu duševn". voditelji v cerkvi in modri svetovalci tudi v njegovi javni borbi za svoje koristi in pravice. Pokojni Kazimir iMandić je Čustvoval z narodom, posebno še v sedanjih časih, ko se je zvalilo nanj težko in nezasluženo zlo. Kot narodnjak je bil pokojnik nezlomljiv, neustrašen. Vse tamošnje ljudstvo žaluje po tem svojem dobrotniku in borcu. Svoji globoki žalosti je dalo ganljivega izraza povodom pogreba, ki se je vršil minoli petek. Vse, kar je le moglo, je spremljalo tega uzornega svečenika in plemenitega človeka na njegovi zadnji poti. Narod mu ohrani svitel in hvaležen spomia.
— V minulem tednu pa se je vršil v Krnici pogreb — drugačnega duhovnika. Umrl ie tamkaj kapelan Mate Skabić, o katerem ^e bilo nedavno govora v našem listu n.di njegovih denuncijacij na škodo lastnega župnika in našega ljudstva. Spričo veličastva smrt" nočemo pisati, kar in kakor nam sili v peso. Ugotavljamo le, da ga je spremljalo do groba le par sorodnikov in 7 svečenikov, ter da ie bila krsia pokrita z italijanskimi trobojnicaini. Žalujočih vernikov — ni bilo!	*
V tem je sodba na tem svetu. Bodi mu milosten večni Sodnik!...
Znižanje vozain v prid kandidatom za pite. Organizacija Štefani javlja: Ministrsvo za prometna sredstva je dovolilo dijakom kr. učnih zavodov in dijakom zasebnih enakove-Ijavnill učilišč, ko gredo poiagat zrelosine ali sposobnostB« izpite, vojaško železniško larilo s kolkom, in sicer iz krajev, kjer se nahajaio njihova učilišča, v kraje, kjer se vršijo pismene ali ustmene skušnje, in nazaj. Slična navodila izda v kratkem naučno ministrstvo ter pošlje obenem učiliščem potrebne vzorce za
našim ljudstvom! Vse bi se zgražalo in govo- prošnje.	^ ,
rilo o kulturni zaostalosti in moralni nižini Pozor pri plačevanju uzitniuel Uprava oo-
našega ljudstva.
činske užitnine v Trstu opozarja plačevale« te pristojbine, da se mora plačati vsaka užit-nina le v užitninskih uradih. V nobenem slučaju se ne sme užitnina iztirjevati na domu.
da vložijo za prihodnje leto svoje prošnje točno v roku, ki bo objvljen v listih.
DruStifene vesti
Današnja prireditev na Opčinah. Marljivi diletanti dram. odseka MĐP - Opčine uprizorijo danes v Kettejevi dvorani, kakor že naznanjeno, ob 20. uri enodejanko -Ne kliči vraga» in pa žaloigro v treh dejanjih <Na dan
nm zadužnica za pos!. Matteottija_____________
V torek »e je vršil« na željo sorodnikov j Občinstvo se opozarja na to, ker se že vedno poslanca Matteottija tiha maša za nje- j dogaja da se osebe, ki
F , ,	* .c m__i*11] z užitmnsko upravo, izda a^o za riZitninsKe
govo. dušo v cerkvi S. Mar^ del Po pol o iztirjevalce t„ spkušajo iztirjati užitnino na
v Rimu. Kljub zgodnji uri m nezadostni dom'u Kdor lača kakršnokoH užitnino na
razglasitvi se je zbralo veliko število oseb; domu postanc enostavno žrtev sleparjev.
iz vseh slojev, ki so z očitnim globokim; Dijaška Matica v Trstu naznanja, da ne
sočustvovanjem in v pobožni zbranosti Sprcjme ^ tekoče šolsko leto, od danes
sledile svetemu opravilu pred stranskim | napfe^ nobene prošnje za podpore ali
oltarjem, nad katerim se dviga razpelo s posojila, več. Opozarjamo dijake že danes,
podobo križanega skoraj brez nobenega	T^k^ni«. «vnip nrnSnfe
drugega umetnostnega okrasa, ki je sicer
v tej cerkvi tako bogat in obilen. Med
navzočnimi so bili razni poslanci, z njimi
tu<H naš poslanec dr. Wilfan, Po končani
maši se je na stopnišču, ki se spušča pred
cerkvijo k mestnim vratom «Porta del
Popola» odigral pretresljiv prizor. Neka
sorodnica Matteottija je, obdana od raznih,
gospa, med tem ko je čakala voz, da se j sodbe*.	,
TOe. -krat začela kričati z obupnim | .^'^P^^To^nr.J're glasom, vjjoc roke: «Cercatelo, cercatelo>>. j ^^ sq nadejamo obi]ne udeležbe s strani Zbrani so bili do solz ginjeni in so hiteli občinstva.
spremrti gospoi, da je vstopila v voz in se Predstava gre v korist fonda za nabave naglo odpeljala. Žalost in ogorčenje sta kulis in pa za potrebščine nogometr.' sku-prišla med ljudstvom do izraza v vzklikih na čast Matteottijevega spomina in proti krivcem.
Pokojnine državnih nameščencev novih pokrajin
Že pred časom je naš poslanec Wilfan opozoril razna ministrstva v Rimu na počasnost, s katero se likvidirajo pokojnine nameščencev izpod bivše vlade. Naš poslanec je tudi opozoril na pristojnih mestih, da se včasih kratkomalo prezirajo pravice, ki so si jih pridobili prizadeti nameščenci na podlagi službene pragmatike. Plod teh posredovanj našega zastopnika bo poseben odlok, ki se v kratkem objavi in s katerim se natančno uredi upokojitev uradnikov in uslužbencev izpod bivše vlade. Odlok bo vseboval tudi določbe o izenačenju (asimilaciji) omenjenih nameščencev, o njih plačah in drugih prejemkih. Na ta način «e bo dala dolofiiti srednja plača zadnjih treh let, kar je po italijanskih predpisih potrebno za likvidacijo pokojnin. Pravica, na podlagi katere se je upokojitev lahko izvr-gla pred potekom 19 let, 6 mesecev m 1 dneva, ostane v veljavi.
pine.
Konto vel. Domači diletanti ponovijo v nedeljo, 22. t. m. priljubljeno Jurčičevo narodno igro s petjem v petih dejanjih Domen». Med dejanji svira znana proseška godba. Začetek točno ob 5.30 (17.30). Predprodaja vstopnic od 11. predp. v dvorani.
GLASBENI VEČER ŠOLE ^GLASBENE MATICE» V TRSTU. S tem šolskim letom zaključuje šola «Glasbene Matice« petnajsto šolsko leto. Ob petnajstletnici tega važnega kulturnega zavoda naj bi mu izkazalo naše občinstvo svojo naklonjcnoot s tem, da poseti v velikem številu sobotni glasbeni večer. Spored bodo izvajali stro-kovno zrelejši gojenci zavoda, šolski cn-semble in Matičin pevski zbor. Opozarjamo našo javnost na skladbo našega rojaka skladatelja prol. Mirka «Ze)eni Jurij«, katero bo izvajal poleg Adamičeve «Za-man pod oknom» pevski zbor «Glasbene Matice ».
Športno društvo «Adria» opozarja vse kolesarje, da se bo vršila dne 29. t. m. 4a-kilo-metrska dirka na ež navecfeni progi. Rok vpisovanja poteče 25. t. m. ob 7. zvečer. Dirke se lahko udeleži vsak kolesar, ki je član S. D. A. in ima poravnano članarino tekočega meseca. Kdor ni član in kdor ni Se poravnal članarine, lahko to poravna pri predsedniku, (via Torre bianca št. 39, I.) do zgoraj nave=
(lenega roka. — Vpisnina k dirki znata 3 lire,
več 1 liro za kavcijo številke, katero se po končani dirki vn«. Pravila dirke M bodo pravočasno javila.
Podpisani odbor aaproša vse one, ki bi hoteli sodelovati pri dirki (posebno so naproŠeni moiociklisti in avtomobiliiti), naj se blagovolijo javiti, za kar jim bo odbor prav hvaležen. — Odbor.
Vrdelski Sokol ima svoj redni občni zbor v soboto, 21. t. m. ob 9 uri zvečer v Narodnem domu pri Sv. Ivanu.
Šolsko društvo, podružnica pri Sv. Ivanu, priporoča, naj nikdo ne pozabi, da pride ▼ nedeljo, 6. julija t. I. na ljudsko vrtno veselico na vrtu Narodnega doma s sodelovanjem raznih pevskih in godbenih društev. Spored se objavi pravočasno.
Iz tržaškega iivllenla
Nezaslišan čin umobolnega moža. Sinoči okoli 22. ure je bila rešilna postaja telefoni-čnim potom obveščena, da se na orožniški postaji na Prošeku nahaja mož, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se je nemudoma podal na lice mesta, kjer je našel 42-letnega hlapca Vincenca Milica, stanujo
nevarno ranjen ma trebuh«. Zdravnik je ranjenca preiskal in z velikim presenečenjem dognal, da ima nesrečnik popolnoma odrezan spolni organ. Kljub tema, da je izgubil veliko množino krvi, je bil mož zelo miren. Vedel se je, kakor da bi ga vsa stvar nič ae brigala. Zdravnik je takoj u videl, da nesrečnik ne more biti pri zdravi pameti. Dal ga je nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je Milič čisto ravnodušno izjavil, da je sam izvršil blazni čin. Sinoči da je šel v neko stranišče v domači vasi, kjer je videl nek napis, iz katerega je sklepal, da mora storiti tako. Zato je potegnil žepni nož ter si odrezal organ, katerega je potem spravil v listnico! Pri teh besedah je izvlekel iz žepa listnico ter pokazal, da ne laže. Pokazal je tudi ves okrvavljeni nož, s katerim je izvršil blazno dejanje.
Nesrečni blaznež je bil sprejet v nevarnem stanju v kirurgični oddelek.
Nesreča pri dela. Pri graditvi nove ceste v Grijanu se je včeraj popoldne ponesrečil 48-letni podajač Peter Schiapassa, stanujoč v Grijanu št. 140. Pri delu se je zvrnil z gramozom naložen vagon ter ga zasul. Ubogi mož je zadobil številne poškodbe po hrbtu; poleg čega v Vel. Repnu št. 22. Mož je bil ves krvav I tega si je zlomil tudi levo roko. Prepeljan je po spodnjem delu telesa; zdelo se je, da je | bil v mestno bolnišnico.
Vesti z Goriškega
Iz Idrije.
Di diče vi
V pondeljek zvečer se je vršil dvorani koncert našega goriškega umetnika tenorja Josipa Rijavca. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev vseh slojev. Tudi tu naseljeni Italijani so bili zastopani v obilnem številu, posebno pa se je udeležil koncerta ves oficirski zbor. Idrijcam smo imeli po dolgem času zopet enkrat poseben umetniški užitek, ki nam ga je nudil g. Rijavec s svojim izredno lepim glasom. Poslušalci so bili kar elektrizirani in aplavza ni hotelo biti ne konca ne kraja. Ponoviti nam je moral par točk ter je dodal še Pavčičevo «Pred durmi*, a občinstvo je še kljub temu težko zapustilo dvorano, kajti rado bi ga poslušalo še dolgo, dolgo...
Po koncertu se je zbrala večja družba v « Slomškovi® sobi hotela Didič v katere krogu sta bila oi>a naša goriška umetnika Rijavec in Srečko Kumar, na katera smo s ponosom gledali. Kakor miT sta se gotovo tudi ona dobro po-čutila v naši prijateljski družbi ter upamo, da nas še večkrat razveselita s svojo umetnostjo. Koncerta se je udeležilo obilo inteligence iz bližnjih krajev, posebno iz Cerknega in Črnega-vrha.
Rijavčev koncert v Ajdovščini. Za goriškim koncertom, ki je bil v soboto zvečer in ki je pokazal RijavČevo umetnost v vsem njenem blesku in sijaju, se je vršil v nedeljo tudi koncert v Ajdovščini. Tudi tu z ogromnim moralnim uspehom, tudi tu je bilo občinstvo vzhi-čeno od lepote Rijavčevega glasu in prepri-čevalnosti njegovega izražanja. Oder in dvorana sta bila eno: občinstvo je z umetnikom doži-^Vjalo vso poezijo mescCinc v izbi, v duhu ie šlo na božjo pot devojčici pod okno, pozabilo je vse in plamenelo v ljubezni do nje; žarele so zvezde pokojno, opojno so rože duh tele — ljubica, lahko noč!... Rijavec po-'egne človeka iz vsakdanjosti za seboj in naj tolmači slovenske koncertne skladatele ali operne melodije, ki jih prednaša z neko nepopisno gorkoto in kakor je muzikalno povsem opravičeno, v originalnem tekstu Ker pa naše občinstvo v veliki večini tujega jezika ne razume in tudi ni imelo prilike slišati katerihkoli oper, bi bilo umestno, da bi se prej popolnoma na kratko pojasnilo besedilo. Izmed slovenskih skladb je kakor v Gorici. najbolj ugajala Prochaskina -Zvezde žarijo*, ki jo je moral umetnik ponoviti in dodati še Pavčičevo "Pred durmi». Med ogromnim odobravanjem sta mu bila poklonjena dva šopka. — Občinstva se je bilo nabralo precej, tlasi je bilo komaj v zadnjem hipu obveščeno o koncertu. Nekaj krivde nosi v tem pogledu nedoslednost reklame: dočim je bil pričetek na plakatih napovedan za 4. pop,, je še nedeljska »Edinost* beležila pričetek ob 20.30. Kljub temu in vsemu menda tudi gmotni uspeh ni ravno slab. — Koncerta v Ajdovščini se je udeležilo precej Goričanov, In prav je tako: ne le da bi človek Rijavca poslušal vse dni, udi Ajdovci zaslužijo, da se jim obisk vrne.
Z Dolnjega Krasa, «Nova Doba» je priobčila |z Komna dva dopisa-, v katerih -kušata učitelja Steinmayer in Ščuka opravičiti progon g. Štreklja in dokazati, da mesto šol. voditelja v Komnu ne more nikomur drugemu pripasti, kakor edinole g. Ščuki. O tem so pisali razni časopisi, razpravlja se med učitelji in veljaki in soglasna sodba tudi med narodom je, da :e šolska uprava zgrešila, ker je odrinila zaslužnega moža in to celo brez disciplinarne preiskave.
Steinmayer se zvija in hoče utajiti dokazano mu nizkotno ovaduštvo. Iz tega iedi. koliko naj gre vera takemu človeku, kar naj vedo tudi tam gori, kjer so, sklenili nezakonito premeščenje.
G. Ščuka si najprej našteva zasluge iz ruskega ujetništva, ki so toliko vredne, <olikcr zasluge vsakega voj. skladiščni-trdi, da ni bil komunist. Prinaša
naj
na. m
tudi izjavo zastopnika lipe, s katero bi bilo dokazano, da ni vnet fašist
Povemo mu pa, da se presedlanje in celo zavzetje mesta zaupnika nikakor ne strinja z vzvišenim poklicem učitelja in vzgojitelja značajev. Pokazal se je omah-Ijivca. Ta njegova premena1 barv je čist dokaz, da je iz strahopetnosti in koritar-stva poteptal svoj narodni ponos, ako ga je kaj imel, in da je zašel daleč od ciljev, kateri so svetinja slovenskemu uči tel jat vu in najlepša dedščina slavnih pradedov.
Ali je torej resnična trditev g. Ščuke, da ni napravil «najmanjšega* koraka? Ako bi bil g. Štrekelj fašist, bi ostal na mestu do konca svojih dnL On pa ni delal takih korak ov»t zakaj njegoiv značaj ni na prodaj!
V goriški okolici je bil nedavno enak slučaj. Starejši učitelj je bil prestavljen in na njegovo mesto je bil imenovan mlajši učitelj fašist. Slednji pa je imel toliko to-variške časti in ponosa, da ni hotel sprejeti mesta, od koder so pregnali njegovega starejšega tovariša. Vsled tega sta ostala vsak na svojem mestu!
Namiga van je proti dopisom v * Edinosti« o lažnjivi denuncijaciji zavračamo v oni brlog, od koder prihaja. Na nadaljno trditev g. Ščuke v «Novi Dobi» ga pozivamo, da imenuje učitelja, ki si je pri narodnem delu tako napolnil žepe, da se lahko požvižga na plačo in penzijo!
Kaj je g. Ščuka, je pokazal zadosti s tem, da se je zatekel pod krilo «Nove Dobe» in je torej naravno, da ga ljudstvo sodi, kakor zasluži.
Na tolminskem učiteljišča se bodo vršile skušnje iz telovadbe 18., 21. in 25. t. m. ob 14. uri za vse one, ki so se priglasili k sprejemnim in sposobnostnim skušnjam, in sicer za vse razrede od 2. do 7.
Cesta Solkan — Trnovo. Že večkrat smo omenjali, v kako obupnem stanju da se nahaja cesta Solkan, Preval, Trnovo, ki je vsled vojne strašno trpela in za katero se nihče ni brigal, Konečno je Rim vendarle uslišal neprestane prošnje za popravo, kajti ministrstvo je dovolilo ža popravo ceste znesek 183.000 lir m dela so se že pričela.
Poglavje brez konca. Angelj De ve tak iz Dola je bil zaposlen pri zbiranju in uničevanju vojnega streliva, katero nakladajo v posebne jame in potem razstreljujejo. Tako je ▼ preteklem tednu tudi Devetak zapali! kup nabranega streliva, ni se pa še pravočasno pred eksplozijo odstranil, vsled česar so ga zadeli razni drobci in ga ranili po celem telesu. Prepeljali so ga v goriško bolnico, kjer bo moral ostati Itake tri tedne.
Črešnje je trgala. Zorka Pavšič iz Bukovice je pri trganju črešenj padla z drevesa ter se močno udarila na desni nogi.
Tatinska kronika. Železniškemu Čuvaju Antonu Zorzut iz Sovodenj so odnesli neznani zlikovci v času njegove odsotnosti razne dragocenosti in 4 pare rjuh v skupni vrednosti 1800 lir.
Avgust Vuga in Štefan Jug iz Solkana sta bila djana pod ključ, ker sta ukradla gostil-ničarki Josipini Kabler Velik bakren kotel, ki ga je hranila v kleti-.
— Oreste Nicola, prebivajoč v via Scalo Merci št. 19, je pustil za nekaj Časa kolo pred stanovanjem. Ko se je črez nekaj časa vrnil iz stanovanja, kolesa ie ni bilo več.
Skesani grešnik. V torek se je javil v vojašnici prvega gorsko-artiljerijskega polka Josip Kokavec ter izjavil, da je že od 1. 1922. dezerter. Bil je izročen orožnikom,- da ga odpošljejo pred vojaško sodišče v Trstu.
Vojna odškodnina. Marsikak čitatelj se bo z zanimanjem ustavil ob gornjem naslovu, misleč, da se pod njim skriva kaka vesela vest o vojni odškodnini, pa se bo kruto varal in le naj se pazi, da se tudi njemu ne zgodi tako kot se je dogodilo Mariji Krašček iz So* vodenj, ki se je tako dolgo mučila z nerazrešljivim problemom vojne odškodnine, dokler ni naposled te dni znorela. Zategadelj ne raz-
mišljajte preveč o vojni odškodnini! Če jo ae dobite vi, jo morda dobijo vali potomci.
M hi vsak ftndtt, pbfid pa ML 26-letni Kari Kogoj iz Goječ-je romal po vipavski dolini. Truden, lačen in žejen je prispel v Šempas in iz gostilne Karla Komel ga je prijazno povabila «fraska»: -pridite k meni vsi, ki ste lačni in žejni, jaz vas bom nasitila in napojila.» Kogoj se je odzval prijaznemu vabilu in se je najedel m napil, čeravno ni imel niti ficka v žepu. Ker ni imel s čem plačati, so prišli šem-paski orožniki in mu zapeli ono znano pesem o Mici Kovačevi.
Sport
INTERNACIJONALNI HAZENA TURNIR U BAKRU.
Na Duhovske praznike odigrala se četiri natjecanja u Hazeni na Bakarskom igralištu izmedju Š. K. Vesna, Zagreb, Š. K. Viktorija, Zagreb i Š. K. Bakar, Bak ar, te Š. K. 01ymp, Opatija. Natjecavanje se je vodilo o dva krasna pokala, a interes, koji je vladao za ova natjecanja svjedoči broj prisutne publike, koja je nadmašila 2000.
Prvi dan nastupa Viktorija, Zagreb - 01ymp, Opatija. Prema elegantnoj i skupnoj igri 01ym-pa bilo je izgleda, da če Viktorija podleći — no pristalost suca i umornost od putovanja djelovala je na družinu Opatije tako, da je rezultat ispao 7 : 2 u korist zagrebačke Viktorije.
Družina Viktorije razvila je oštru i surovu igru — čemu opatijska nije navikla. Incident sa goalnim sucem zaslužuje posebni članak. Viktorija raspolaže dobrim silama, no nema skupne igre. Najbolja centerica, desni hali te back. — Opatijska družina u igrama, no nema odlučnosti i fali joj rutine. Najbolja, centerica i lijevo krilo. Ostalima treba trainmga u trčanju.
Druga utakmica izmedju zagrebačke Vesne
i Bakra svršava 7 : 5.
U toj smo igri imali prilike vidjeti, da ne ovisi jakost družine u korpulentnosti već samo u brzini, odlučnosti i opet brzini. Vesna je družina pero lake kategorije, dok je Bakar Herkulove. U prvih par minuta Vesna polu-čuje 2:0 pa je bilo izgleda, da će Bakar strašno podleći; no dogodilo se obratno. Ba kar pritišće i izjednačuje 5 : 5. Pod konac igre polučuje Vesna 7 : 5. Sudac bez cvikera. Isticati pojedine igračice Vesne suvišno bi bilo, jer je svaka na svom mjestu, te odlučna, brza i rutmirana. Bakar pak raspolaže obranom, koja predstavlja visoku klasu i a kojom mora svaka družina ozbiljno da računa. Fali im uigranosti i izdržljivosti
Drugi dan nastupaju Viktorija, Zagreb Bakar, Bakar. Igra počima u mlohavom tempu te svršava bez osobitih efektnih poteza sa 5:4. — I kod Viktorije i kod Bakra opažala se ovog dana neka tromost. Uzrok tome bio je podcjenjivanje protivnika. Ovakvi slučajevi ne bi se smjeli dogadjati na turnirima Viktorija ie nastupila sa rezerve bačkom, koji je svoju dužnost izvrsno shvatio.
Iza njih nastupaju Vesna i 01ymp 6 : 5
Najljepšu igru obiju dana pružile su nam ove dvije družine, te se do konca nije moglo ustanoviti tko će ostati pobjednikom. 01ymp, koji je ovog d »sa shvatio svoju zadaću nastupa sa vrlo živahnim tempom. Igralo se naizmjence u obim polama. Vesna navaljuje izvanrednim kombinacijama no razbija ih obrana 01ympa. Vrataricz Ohympa ima da se pripiše mnogo, jer je svoje mjesto upravo majstorski zapremala. Najbolje igračice Vesne centerica i lijevo krilo, Što vrijedi i za 01ymp, a osobito za njegovo desno krilo. Olvmp zaslužuje nadasve posebnu pohvalu Ito je iznio skoro neodlučan rezultat sa favoritom jug o si. Hazene i podpunim se pravom može reći, da će postati na Som najboljom Hazena-družinom u Julijsko j Krajini.
Budu li naše primorske družine posvetile više pažnje lakoj atletici, uvjereni smo, da će uz svoj kremeniti u južnjački temperamenat domala zapremati prva mjesta u ovoj grani športa. Preporuča im se racijonalno traini-ranje u trčanju, skakanju, odlučnosti pucanja te izdržljivosti, jer im je to kod ovog turnira uveliko falilo.
v2ke govorijo za naše gospodarstvo žalosten govor.
Kakor je bilo že ugotovljeno v «<Edinosti* minulega četrtka, je bilo samo-' v sežanskem okraju izplačanih v preteklem letu 172 posojil v skupnem znesku L. 800.000, tako da pride povprečno na vsako posestvo 5.000 lir novega posojila. Ne pretiravamo, če trdimo, da je teh 172 posestev za našo narodno posest izgubljenih, če ne pride — in sicer kmalu — iz naših vrst rešitev. Kako pa naj kmet vrača tako velika posojila, če s težavo zmaguje drage obresti pri bornem zaslužku, ki mu ga nudijo nove gospodarske razmere. Kako naj ga vrača, če pa postaja denar od dneva do dneva dražji, obresti se zvišajo celo večkrat v letu in se valuta, v kateri so se zadolžili, lira, stalno popravlja z napredujočo konsolidacijo italijanskega gospodarstva, državnega in privatnega?
In če bi se državi posrečilo, da bi ji zavezniki vsaj deloma brisali 90-milijardski dolg na vojnih dobavah, ni dvoma, da *e
Borili« poročila
Tuj« valuta mm tržaškem trga.
ogrske krone . . . . . avstrijske krone . . , češkoslovaške krone .
dinarji ......
lejl........
marke.......
dolarji........
francoski franki . . . , švicarski franki . . . angleški funti papirnati
. U.i/250
. 66 20 . 27.25 .10.—
. 22.02 .123.50
.40*.— . V9.65
0*0! 0.0332 tiO
27.55
:o.5#
23,*«6
124.26
99. £0
Mali oglasi
se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno.
GOSTILNA -Stara scarpa» se je na novo odprla Šalita Greta Cisternone 1. Izborna kuhinja. Izbrana domača vina. Krasen razgled. Priporoča se lastnik Gabrijel Martelanc.
.	783
bo lira v hitrem tempu bližala svoji zlati »rRrnVFr
uronnncl! nrtcoKmj-t čo L-ot- in Ar uo -to	^
vešč italijanskega, slovenskega in nemškega jezika, dvojnega in enostavnega knjigovodstva, izurjen v mešani in vinski trgovini, želi mesta vodje trgovine z mešanim blagom ali vinske zadruge. Sprejme tudi mesto potnika za Julijsko Krajino. Cenjene ponudbe na upravništvo -Edinosti:*
pod -Izurjen in vesten«. 784 m<-- ——-
MEHANIK - šofer, z dobrimi spričevali išče mesta. Naslov pri upravništvu.	785
DEČEK za buffet se išče. Via Tiziano Vecel-lio 11, vrata 7.	786
Gospodarstvo.
Zadolževanje nate nardone posesti
Zadolževanje naše narodne posesti je zavzelo v zadnjem času že tak obseg, da bi moral človek obupati, ako ne bi imel vere v naš narod, ki je v najbolj kritičnih Časih s svojim zdravim razumom našel vedno pravo pot, ki ga je rešila pogube.
Toda problem zadolževanja je dobil že tako resno obličje, da mu moramo* posvečati vso 6voj o pozornost predvsem radi tega, ker je po premirju radi denarne krize, ki jo je bila zakrivila v glavnem ne zamenjava kron, dobil premoč nad našim kapitalom italijanski, ki ga vodijo pri investicijah v agrarnih posojilih nameni, ki so delovanju našega zadružnega kapitala v popolnem nasprotstvu.
Številke v bilancah italijanskih zavodov, ki jih je vsilila v naše kraje italijanska getspodarska politika na tem našem ozemlju, ona politika, ki hoče uničtii našega gospodarja, našega samostojnega kmeta, ki je dika in ponos našega naroda, ona politika, k® razume £x>d asimilacijo našega ljudstva s koloni, ki tvorijo s kmetskimi delavci Se danes v Italiji pretežno večino kmetskega ljudstva, te šte-
IŠČEM gostilničarja s kavcijo in poznanjem v okolišu Molin a vento - Rozzol. Dotičnik dobi na razpolago sobico in vrt, Dobri pogoji. Zglasiti se pri Tomažič-u, Caprin 4.
787
KOZA, mlada, se proda, karna.
Via Udine 25,
pe-
788
vrednosti, posebno še, ker je država že pričela amortizirati notranji dolg. V tekočem proračunskem letu se je znižal za 1,800.000 lir.
V zadnjem času pa pripravlja italijanski kapital še hujši napad na naše gospodarstvo s takozvanim agrarnim kreditom, ki se dovoljuje kmetom za obdelovanje zemljišč, žetev, predelavo agrarnih pridelkov za nakup živine, strojev, orodja itd. Za vsa ta posojila, ki dospejo v plačilo v enem odnosno v petih letih, jamči posojilojemalec z vsemi pridelki dotičeng?. leta oziroma z nakupljeno živino, stroji in orodjem.
Če dolžnik ne more ob dospetku popolnoma poravnati dolga, ima upnik pravico, da zahteva od okrajne sodnije takojšnjo prisilno prodajo pridelkov, ki jamčijo posojilodajalcu.
Ni treba biti dober poznavalec naših gospodarskih razmer, da se človek prepriča o vsej resnosti tega sunka italijanskega kapitala. Kako pa je mogoče misliti, da bi mogel naš kmet točno v enem letu poravnati dolg, kol pa tako težko vnovči
svoje pidelke, kadar mu je sploh narava SLUŽKINJO, pridno, z dobrimi spričevali, mila. In ker ni pričakovati pri naših na-:	*
sprotnikih potrpežljivosti in usmiljenja, je j jasno, da se bodo prisilne prodaje v vedno hitrejšem tempu vrstile in prisilile kmeta, j da najame konsumptivna posodila, ki so! že znak propadanja, in tako vedno globlje zabrede v dolgove.
Evo primera, kako lahko postane dober zakon, ki mu je bil namen zboljšati ma- j terijalni položaj italijanskega kmeta in ki! posebno v Južni Italiji tudi zaznamuje lepe uspehe, poguben v rokah narodnih nasprotnikov, ki napravijo iz njega ofenzivno orodje proti našemu narodnemu gospodarstvu.
Značilno je namreč, da se ni dovolilo našim zavodom, da bi naši kmetje preje-
NA HRANO IN STANOVANJE sprejmem osebo, zaposljeno v Trstu. Naslov pri upravništvu.	7&9
DEKLE, 18-letno, z dežele, želi vstopiti v službo k slovenski družini v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu.	747
išče družina treh oseb, stanujoča v vili, 5 minut oddaljeni od tramvaja. Predstaviti se v via S. Lazaro 19, zaloga papirja Tenze ali pa v via Commerciale 353, v popoldanskih urah.
APNO, Dne 23. t. m. se bo pričelo razproda-jati apno iz apnenice pri Kozini ob državni cesti. Vse nakupne ponudbe sprejema edinole Žerjav Anton, gostilničar, v Krvavem potoku,	780
KRONE, goldinarje, srebro, plačujemo dosti več kot po objavljenih cenah. Prodajalna dragocenih kovin, via Borsa 2, telefon 12-97.
769
KRONE srebrne 1.88, goldinarje 5.05, petkron-ski komadi 9.85, via Pondares 6, I., desno.
20
mali agrarne kredite iz njihovih rok, ker
bi imeli v teh zavodih dovolj jamstva, da BAfiICA aviorizirana sprejema noseče. Nizke bi se spoštoval tudi nasproti našemu Ijud
stvu namen, ki je vodil zakonodajalca pri njegovem delu; dočim italijanski zavodi ustanavljajo nalašč za to agencije, da vsiljujejo našemu ljudstvu posojila. Naši ljudje pa jim grejo na limanice, ker, nepoučeni, vidijo samo nižje obresti, neposredne koristi, ne vidijo pa več ali manj oddaljenih posledic, s katerim« ti zavodi ravno računajo.
Ta nevarnost, ki grozi našemu gospodarstvu, zahteva od naših posojilnic, da ostanejo zveste prvotni funkciji, radi katere so bile ustanovljene, da rešijo te nesrečne vsega pomilovanja vredne gospodarje, ki so se dali zapeljati od italijanskih zavgdcav, zveste morajo ostati naše posojilnice oni funkciji, radi katere so jih pred Šestdesetimi in več leti budili k življenju velikani zadružništva. Naši kmetje morajo priti do cenega kredita, tako da jim bo pri sedanjih razmerah omogočena tudi amortizacija dolgov. To pa je mogoče samo potom naših malih posojilnic, potom raj-fajzenovk, katerih zgodovinski ciklus ni še zaključen; prešel je šele v drugo fazo našega gospodarskega snovanja, ki je veliko važnejša od prve, ker bodo morale sedaj posojilnice rešiti našega kmeta pred tujim kapitalom. In to nalogo bodo, o tem srna prepričani, srečno rešile.
cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giu-lia 29.	542
Trgovsko-o&rtno zadruga v Trstu
reg. zadr. z neomej. jamsivom
DAROVI
Za neopravičeno pobrane češnje plača neimenovani 5 L v prid D. M. Z veselja, da je lastnik tako slučajno zasačil tatu, prilaga tudi on v ta namen 5 L.; Dr. L. Čermelj in soproga v počastitev spomina pok. dr. N. Slaviko-ve L 10.
V počastitev spomina pok. dr. Nade Slavik in Karmele Veselove daruje pisarna dr, Ferfo-lja in dr. Sedmaka L 100, in sicer L 50 Šol. društvu in L 50 Dijaški matici. (Denar za D. matico hrani Sol. društvo).
Darovateljem najprisrčnejša hvala.'
Podpisano načelništvo vabi gg. zadružnike na
11. redni olnii idol
ki se bo vršil
v četrtek, dne 26. junija 1924, ob 7. url zvečer, v zadružnih prostorih ul. Pierlulgi da Palestrina št. 4
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrditev računskih zaključkov za I. 1923.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Sprememba pravil.
6.	Sprememba in spopolnitev poslovnika.
7.	Volitve odbora.
8.	Čitanje revizijskega poročila.
9.	Slučajnosti.
(423)	Načelništvo.
P. s.: § 35 zadr. pravil: V slučaju nezadostne udeležbe se vrlil za 14 dni drugi občni zbor z istim dnevnim redom, kateri bo sklepal brezpogojno.
Krone, srebro, zlato, platin in zlat denar Kupujem.
Plačam vedno vae kot drugi.
Zlatarna ALBEST POUH
Trst, Via Kazzini 46.
(25
PODLISTEK
W. Collins:
0REZ IMENA

Roman.
• Tepci!» si je mislil gospod Clare. *Ali ni-«aajo oči, da bi videli, da pojde ona svojo
po«?»
♦Meni pa pravi nekaj, da je vendarle zmi-*el pri tem,» je odgovorila Magdalena. «Ta odločitev je zelo resna, in zame —» pri tem ?e pogledala gospoda Clareja, ki je ni spustil iz oči — zame že bolj resna kakor za mojo •estro iz posebnih vzrokov. Do sedaj ne vem drugega kakor to, da nama je očetov brat odvzel premoženje. Zato je imel svoie razloge in čut pravičnosti do njega in sebe nam nalaga, da se seznanimo s temi razlogi. On je namenoma oropal mene in Noro in zato mislim, da imava pravico zvedeti, zakaj.«
Jaz ne zahtevam tega,» j« rekla Nora.
♦Jaz pa,» je izjavila Magdalena in iztegnila roko po papirjih.
Tedaj je vstal gospod Clare in se vmežal.
«Svojo vest ste dovolj poslušali,* je rekel odvetniku, -sedaj napravite, kar zahteva, ona ima pravico na to.»
Odvetnik je vzel ven spis in ga podal Magdaleni s pripombo: -Svaril sem vas.»
Eden izmed listov je *>il zganjen, in na tem mestu se je zvezek odprl, ko tfa je Magdalena vzela v roke.
«Ali je to tisto mesto, ki se nanaša name in sestro7» je vprašala.
Gospod Pendril je prikimal. Zravnala je liste in rekla: «Ako naj berem glasno ali samo zase, Nora?»
«Le zase beri,» je odgovorila gospodična Garth namesto Nore, ki jo je pogledala dvomljivo in boječe.
•Kakor hočete,» je rekla Magdalena in brala sledeče:
• ...Sedaj poznate moje Želje glede gotovine in izkupička za opravo, vozove, konje itd., Zadnja točka, o kateri vas moram Be poučiti | se nanaša na osebe, ki stanujejo v hiti in na'
neokusne zahteve, ki jih ostavlja neki odvetnik po imenu Pendril. Ta se je bržkone iz osebnih razlogov name obrnil.
«Moj umrli brat yt zapustil, kakor sem zvedel, dva' nezakonska otroka, dve mladi dekleti, vendar pa dovoU odra s tli, da si moreta sami kruh služiti. Njih odvetnik se je razbesedil na način, ki je proti vsem pravilom. Bodri* tako prijazni fe refke mu, da ne jaz in ne vi nimava veselja do aakakih čuvstvenih izlivov. Tudi mu razložite, kateri razlogi so me napotili k mojemu postopanju in kakino podporo sem pripravljen dati dekletoma. Natančnejša navodila o tej točki dobite v naslednjih odstavkih.
-Želim, da si omenjene osebe enkrat za vselej zapomnijo, kako promatram jaz okolnosti, po katerih sem prilel v posest bratovega premoženja. Te okolnosti smatram za direktni vpEv Previdnosti, ki mi je naklonila dedič ino, katera mi \e vedno pripadala. Ta denar ne sprejmem samo kot svoje pravo, ampak izrecao tudi kot odškodnino za krivico, ki mi j« je oče napravil in kot očitno kazen, ki jo ie moj brat zaslužil za svoje
! podle spletke, s katerimi se je polastil moje dedičine. V svojih mladih letih je živel zelo razvratno in po navedbah njegovega lastnega pravnega zastopnika je nadaljeval to življenje tudi potem, ko sem jaz prekinil vsako zvezo z njim. Vpeljal je v družbo neko žensko, ki jo je izdajal za svojo ženo, ki pa ni bila njegova žena, in je ta prestopek proti nravnosti fie poostril s tem, da se je pozneje z njo poročil. Tako življenje je priklicalo božjo jezo nadenj in njegova otroka. Nočem, da bi padel name delež prokletstva s tem, da bi otrokoma pomagal varati svet in ju pustil Še nadalje zavzemati v družbi mesto, do katerega nimata nobene pravice. Sama naj si služita kruh, kakor odgovarja njih rojstvu. Ce se bosta sprijaznila s svojim položajem, jima bom pomagal, da se bosta polteno prerila skozi življenje. V to svrho darujem vsaki po sto funtov,- Pooblaščam vas, da izplačate na njuno zahtevo to vsoto proti pobotnici pod izrecnim pogo-1 jem, da je to začetek m konec mojih odno-j Sajev napram njima. Kdaf naj gresta iz hiše, i prepuičam vaši prevdsrnosti K temu imam i dodati samo 9e to, da je ta moj sklep v tej
točki kakor v vseh ostalih točkah nepreklicen in končen.»
Vrsto za vrsto, ne da bi iyti enkrat dvignila pogleda, je Magdalena brala te neusmiljene stavke do konca. Navzočni, ki so jo v strahu opazovali, so pač videli, kako so se ji prsa pod obleko hitreje in hitreje dvigala, videli so, kako je roka, ki je spočetka papir nalahko držala, močneje prijela in mečkala papir proti koncu — sicer pa niso videli nobenih drugih zunanjih znakov o tem, kaj se je vršilo v njeni notranjosti. Ko je končala, jc vrgla papir od sebe in si pokrila obličje z obemi rokami. Ko jih je odstranila z obličja, so vsi štirje zapazili u njenih potezah izpremembo, nekaj posebnega, tujega, ki je moralo ostati v neizbrisnem spominu, in kar se ne da popisati.
Prva je izpregovorila napram gospodu Pendrilu: «Ali vas smem še nekaj prositi, predno greste po svojih opravilih?»
Gospod Pendril se je hladno priklonil. Dekletova zahteva po spisu ni naredila dobrega vtisa na starega moža.
More U človek napraviti del?
V poslednjih dneh so nekateri naši listi objavili kratko vest o «tovarni dežja* in o nekem Hatfieldu, ki zna pričarati dež iz
jasnega neba. «Tovarna dežja* je sicer ne-zmiseln izraz, ker vode je na naši zemlji dovolj in ne bo je treba umetno izdelovati še mnogo, mnogo miljonov let, vprašanje jp le, kako jo prisiliti, da bo prišla v obliki dežja tja, kjer je potrebna. To vprašanje pa je baje rešil Američan Hatfield, ki zatrjuje, da priča-ra na nebo oblake in iz njih dež tudi v takih krajih kjer ni dežja sploh nikoli. Naj takoj tu povem, da ameriški znanstveniki gledajo jako skeptično na njegove zatrditve in dvomijo o njegovem uspehu.
Si; o mnenje mnogih je, da velikim bitkam, sledi dež. Tudi če gremo nazaj v staro rimsko zgedoVino in verujemo Pliniju in Plutar-hu, je^po bitkah tistih dni padal dež. Težko je pač razumeti, kako bi bile bitke povod dežju, ko pa niso poznali tedaj nikakega streljanja. Nekateri sicer trdijo, da so pšice, ki so včasih «zatemnele nebo» in pa kamenje s fiač povzročile v ozračju tak nemir, da je nastal dež, a ta teorija se zdi neusmiljeno šibka.
Pole m se je prikazal zlobni soliter, ki je glavni in bistveni sestavitelj smodnika in nenadoma so se pojavili mnogi, ki so svečano ozn .in ili, da grmeči topovi povzročajo dež. T t ko za ir; u jejo naprimer, da je v Napoleonovih časih kanonada pri Lignyu povzročila dež. To se ie zgodilo neposredno pred za Napoleona porazno bitko pri Waterloo. Dež je namreč oviral napad in omogočil, da je prišel na površje Bliicher s svojimi Prusi, in Napoleon je bil docela in za vselej poražen.
V bitki pri Solferinu je bil zopet dež, ki je
omogočil Avstrijcem umik, da so srečno odnesli zdravo kožo.
Tekom krimske vojne je hudo deževje v Franciji naznanjalo bitke pri Inkermannu in Sebastopolu in francoski vojni minister je celo spoznal (?) po tem, katera stran je zmagala-
Tako je mnogo trditev, ki brez dejanskih dokazov podpirajo teorijo, da kanonade povzročajo deževno vreme celo v oddaljenih krajih. Iz zadnje vojne imajo meteorologi zaznamovanih mnogo nenadnih dežjev, ki so začeli brez barometrične spremembe. In znanstveniki res ne vedo. kakšnemu vzroku naj jih pripišejo.
Davno pred vojno so v Italiji, Franciji in Avstriji praktično poskušali s streljanjem proti s točo grozečim oblakom. Dolgi, ozki, lijakom podobni «topovi» so biii postavljeni tudi po mnogih slovenskih vinskih goricah in rr a rsa k a t e ri k r aJfc eo «pihnilU "z njimi nebu, a rezultatov je bilo le malo ali pa nič. Tisto streljanje ni preprečilo toče niti ni povzročilo dežja. Pre.d mnogimi leti so v Ameriki poskušali napraviti dež s tem, da so s primernimi baloni poslali visoko v zrak tovore eksplozivnih snovi, ki so v določeni višini eksplodirale, Pokadilo se je in zagrroelo je, dežja pa Ie ni bilo.
Za dež so pred vsem potrebni oblaki, ki so igeščena zračna vlaga. Oblak je sestavljen iz neskončnega števila izredno malih vodnih delcev, od katerih vsako ima «jedro» in to jedro je skoro vedno en sam neizmerno droben prašek. Gibanje zraka dvigne s seboj ta skoro breztežni prah v višine. Če z vlago nasičen zrak pride do mrzlejših zračnih piasti, se viaga nekako prilepi na plavajoči prah in tako nastanejo oblaki, kajti če je zrak v višini popolnoma prost prahu, ne bo oblakov, čeprav ^ vlage dovolj in temperatura nizka.
Obiak je torej sestavljen iz neštetih drobnih delcev vode, katerih vsak ima v sebi droben prašek. Ti delci so sicer lahki, nekaj teže pa le imajo in če je ozračje mirno padajo proti zemlji s hitrostjo kakih petnajst centimetrov na minuto. To je jako počasi in zato more to padanje ustaviti vsak še tako rahel veter, ki bi vlekel od površja zemlje kvišku. Ce se pa ti delci pod gotovimi pogoji združujejo med seboj in napravljajo tako večje kapljice, bodo te s svojo težo premagale odpor dvigajočega se zraka in padle na tla kot droben dež.
Toda oblak sam na sebi ne bo dal dežja in ta trditev ni tako paradoksn. kakor bo morda kdo sodil. Velik oblak lahko zgostimo pa bomo dobili tako malo vode, da nas bo sram. Po računanju ameriških znanstvenikov je namreč v tisoč kubičnih čevljev oblaka (ali megle) komaj ena stopetdesetinka unče vode, dasi je na milijone in milijone oblačnih delcev. Oblak nam da dež samo tedaj, če se pomeša z zrakom, ki je zadostno nasičen z vlago. Ta vlaga se namreč zgoščuje in prijemlje oblakovih delcev in napravlja kapljice. In čc dež traja več časa, je znamenje, da prihaja k oblaku stalen tok z vlago nasičenega zraka.
Na podlagi te teorije vidimo, da oblaka ne more biti brez prahu, dežja pa brez oblaka ne more biti. Vsekakor pa bi vlaga ne ostala za vselej v zraku, če bi se oblaki ne mogli tvoriti. V takem slučaju bi se v nočeh vle-gala na zemljo v obliki rose, kakor «e v jasnih nočeh tudi zgodi.
Čim hladnejše so zračne plasti v višini, tem rajši se tvori dež. Razlog za to je v tem, ker mrzel zrak ne more držati v sebi toliko vlage kot topel.
Zdaj imamo tukaj nekaj pogojev, od katerih je odvisno, bo li padal dež ali ne. In ko to vemo, se najdemo pred vprašanjem, moramo li sami ustvariti katerega teh pogojev? Znanstveniki so napravili že nešteto poskusov in eksperimentirajo še danes, uspehov pa niso dosegli do danes še nikakih, ki bi imeli kaj praktične vrednosti.
Tekoči zrak je silno mrzel, skoro tristo stopinj pod ničlo. Stisniti in ohladiti zrak, da postane tekočina, je danes povsem lahka stvar. Radi nizke temperature takega tekočega zraka je neki znanstvenik predlagal, da bi spustili v višine balone, ki bi nosili s seboj tovore tekočega *aka. V višini bi slednjega automatično razpršili in tako ohladili dotične zračne plasti. Praktični računi so pa pokazali, da bi bila procedura tako draga, da bi se nikakor ne izplačala, čeprav bi bila uspešna, izračunali so naprimer na podlagi statistik ki so Hh dobili pri napravijanju umetnega ledu, da bi bilo treba uporabiti 2000 konjskih sil ener-giie za vsak palec dežja na 4000 kvadratnih metrov velikem prostoru na dan. Ce bi torej hoteli povzročiti palec dežja na pokrajini, ki bi merila v premeru stopetdeset kilometrov, bi morali porabiti okoli osemdeset milijonov ton premoga.
Za produciranje enega palca dežja na sto miljah površine, bi potrebovali maso zraka, ki bi bila 660 metrov debela, 1440 kilometrov dolga in 320 kilometrov široka. Vso to maso eraka, ki bi bila nasičena z vlago pri šestnajstih stopinjah Celzija, bi morali ohladiti na deset stopinj, poleui bi šele dobili tisti palec dežia iz nje. Če b« to bUo soloh mogoče, bi bili
stroški tako ogromni, da jih ni mogoč« primerjati niti z« najdražjimi Namakalnimi napravami.
Neki znanstvenik je patentiral posebne balone, ki so na zunanji strani kovinski in nasičeni z elektriko. S seboj bi ti baloni nosili aparate za proizvajanje žarkov X. Ti poslednji in elektrika balona samega naj bi inonizirali (z elektriko nasitili) molekule zraka, posledica tega bi bil dež. Patent je bil izdan, take balone in aparate so spustili v zrak, dežja pa 1« ni bilo.
Pred nekoliko leti j« neki J. G. Balsillie v Avstraliji vzbudil nekaj pozornosti v znanstv«-nih krogih, ko je predlagal, naj se spusti v zrak neko število balonov, ki bi bili omotani z žico, nosečo silovito močan tok elektrik«. Slednja bi se izgubljala v zrak in povzročala .dež. Tudi avstralska vlada mu je pomagala pri jijegovih eksperimentih. Žal, da je bil uspeh odvisen od drugih pogojev in tako se je ideja izkazala brez praktične vrednoati.
Nekdo drugi je zopet predlagal, da bi n* kak način poslali v višje plasti zraka velike oblake prahu, ki naj bi služili za jedro oblačnim delcem. Toda noben prah ne da dežja, Če ni dovolj vlage v zraku in če ni slednji tudi zadostno ohlajen. Tudi ta predlog je odvisen od pogojev, ki jih je treba istočasno obvladati, če se hoče doseči kaj uspeha.
Pred nekaj leti se je pojavil v Ameriki neki Hatfield. ki zatrjuje, da more napraviti dež takorekoč pod vsakimi pogoji. In resnično, mož je doslej imel uspeh skoro povsod. V okrožjih, kjer je bila huda suša, so poklicali Hatfielda in teden dni pozneje so imeli dežja več nego so ga potrebovali. V nekem kraju v osrednjem zapadu Združenih držav je vsako letni dež komaj dosegel palec višine. Ljudje so si morali pomagati z visokim zajezenjem oddaljenega potoka v hribih, da so dobivali vodo za domačo rabo in za namakanje svojih polj. V enem poslednjih let je pa zavlada-a taka suša, da niti za jezom ni bilo več vode. Tedaj so slišali o Hatfieldu in pisali takoj ponj. Obljubili so mu osem tisoč dolarjev nagrade, če jim napolni z dežjem njihov vodni rezervoar. Hatfield se je takoj podal na delo in v teku štirinajstih dni je padlo toliko dežja, da je Hatfield moral pobegniti od tam, ne aa bi iztirjal obljubljeno nagrado. Posrečilo se mu je namreč odpreti «zatvornice neba», zapreti jih pa ni znal. Dežja je bilo toliko, da so hudourniki podrli jez in poplava je pobrala s seboj neko število kmetskih poslopij in mnogo desetin raznih domačih živali.
V Alberti (Kanada) se je Hatfield pogodil s kmeti, da rau plačajo dva tisoč dolarjev za vsak palec dežja. Padlo ga je nad štiri palce in mož je spravil osem tisočakov.
Še več drugih podobnih uspehov je imel in danes se še vedno ne ve, je li mož pretkan slepar ali res kaj zna.Kjer hoče napraviti dež, zgradi najprej visoko ogrodje in na tega pritrdi mnogo kvadratnih metrov ob-
segajoco plitko posodo. Slednjo napoto« z nekakimi kemikalijami in jih ptiifca. Se takom gorenja se začnejo aa nebu tvoriti oblaki in dež je tu. Da j« slepar mu ni Je nlkče dokazal, vsekakor j« mad znanstveniki U malokdo, ki mu veruj«. Hatfield skrbno čuva svojo tajnost in ba« to j« povod skepticizmu. On bi lahko svoj« okritj« patentiral in prinašalo bi mu milijon« namesto tisočakov on povrhu tega bi postal svetovno znamenit.
Do danes torej Srn nismo odkrili pravega načina za produciranja dežja. Vsekakor ne more nihč« trditi, da a« todi to o« bo posrečilo človeštvu v bodoče. Marsikaj imamo danes,
nega razloga ni dvomiti, da bo človeštvo v teku časa obvladalo vsaj do gotove mere tudi tiste pogoje, ki so vzrok lepega, viharnega ali deževnega vremena. — F. M.
mm HL0D6
od 2 do 6 metrov, premer v sredi najmanj 16 cm., klipan v vefiki množini Ponudbe na upravnistvo »Edinosti* pod «Borovi
hlodi»	(418)
ft ABADIE?
Evo! Naposled s« je vendar povrnil izborni cigaretni papir.
Zahtevajte ga povsod. (5
naftna flimtt imaiai umi
Tržaška posojilnica
in hranilnica
tegistrovana zadruga z omejenim poroštvom
uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
ii Hi & F.I - Legra
Podružnica v Trstu 411
Prodajalna Via Milano 18, Telefon 19-89. Delavnica za poprave Via Milano 29.
in
velik«.
Tehtnice vsake vrste majhne Medeni uteži In iz litega želera.
Vse blago je nacijonalno in izdelano po predpisih italijanskega zakona.
Tvrdka izdeluje vsa popravita in preskrbi tudi perijodične preglede na merosodnem uradu.
V takem slučaju nadomesti materijal, ki se ima pregledati, z lastnim materijalom.
Vozni red železnic.
JUŽNI KOLODVOR Trst, Tržič, Červinjan, Benetke. Odhodi: 0.25, 5.20, 6.05, 8.30, 10.—, 14.20, 15.15, 18.—, 19.30.
Dohodi: 0.25, 5.30, 8.10, 9.55, 13.20, 15.15, 18.45, 19.15, 23.07.
Trst, Gorica, Kormin, Videm. - Odhodi: 5.35, 6.25, 8.30, 13.30, 17.15, 19.45. Dohodi 7.45, 10.40, 12.30, 16.17, 19.15, 22.47. Trst; Divača, Sv. Peter, Portojni, Dunaj. Odhodi« 0.05, 5.01, 6.50, 9.25, 11.05, 13.50,
16Dohofi:15ilO, 7.05, 9.40, 12.10, 16.52, 18.30, 20.12, 21.20, 23.45.
DRŽAVNI KOLODVOR. Trsi, Bujs, Poreč.
OdhodiJ 5.05, 9.—, 14.—, 18.30. Dohodi: 7.50, 12.15, 17.55, 21.20.
Trst, Gorica, Podbrdo.
Odhodi: 5.30, 6.10, 11—, 17 55, 18.50. Dohodi: 7.40, 11.25, 15.45, 21.10, 23.4?.
Trst, Herpelj«, Pol*. Odhodi: 5.20, 12.40, 18-20- _ Dohodi 7.30, 10-05. 15.30, 21.—,
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni promet, ter jih obrestuje
l^jT" po 4°o
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradae ore za stranke od 9 do 13«
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št telef. 25-67.	8
PETE
PODPLATI
M
iz pristnega kaučuka.
„PALMA" Trsi, Uia Coroneo 9.
Inserlmlte « „Edinosti
ii
Fgiusep

Via S. Catarina 7, vogal Via Mazzini
naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel
(10)
Veliko izbero tu- in inozemskega blaga
za moSKe in žensko obleke po konkurenčnih cenah
Specijaliteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana« Glavni sedež: TRST, Via S. Nicol6 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZI4 — FIUME — MILANO — ZARA.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo
J—N ttrttt*®ske kredite v Jugoslaviji in jugoslovanske kredite ▼ Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte.

Otvacja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prod?ja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije.
vloge v Dinarjih ter |Ui obrestuje najbolje po dogovoru.
□;
o
h-□
□
a a
a □
□ □
a o a
a □
□ □
a □
o o
HliO previdna gospodinja „ŠIRITE EDINOST"	°	a ° °	0 0 0