2023 R A S T O Č I S L O V A R J I Marko Snoj Šolski etimološki slovar slovenskega jezika Marko Snoj Ljubljana 2024 ORCID: https://orcid.org/0000-0002-8641-6669 Šolski etimološki slovar slovenskega Publikacija je nastala v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS, programa jezika 2023 Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU, in s Zbirka: Rastoči slovarji sofinanciranjem Ministrstva za kulturo. ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili Tehnična urednica zbirke: Duša Divjak Race v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. COBISS.SI-ID 191098371 Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative ISBN 978-961-05-0854-0 (PDF) Commons CC-BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610508540 uredila Špela Petric Žižić ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7451-4264 Tehnološka podpora Janoš Ježovnik STrokovni pregled Simona Klemenčič, Maja Rotter oblikovanje in prelom Duša Divjak Race oblikovanje naSlovnice Brane Vidmar izdajaTelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša zanj Kozma Ahačič Založnik ZRC SAZU, Založba ZRC zanj Oto Luthar Glavni urednik Založbe Aleš Pogačnik Šolski etimološki slovar slovenskega jezika 2023 Uvod Šolski etimološki slovar slovenskega jezika 2023 je zasnovan na potrebi, da tudi mladostniki s še ne zadostnim jezikoslovnim in zgodovinskim znanjem dobijo vpogled v zgodovino in predzgodovino besed, ki jih vsakodnevno uporabljajo. Zato je slovarski geslovnik vezan na geslovnik Šolskega slovarja slovenskega jezika 2023, etimološke razlage pa podane na način, ki kljub poenostavitvam ustrezajo znanstveni resnici. Način predstavitve je kvartaren. Primaren je namreč v etimoloških znanstvenih člankih in monografijah (ki so namenjeni zlasti etimologom), sekundaren v znanstvenih etimoloških slovarjih (ki so namenjeni jezikoslovcem), terciaren pa v poljudnoznanstvenih etimoloških slovarjih (ki so namenjeni širši odrasli javnosti). Slovar sestoji iz 502 enot, od katerih vsaka predstavlja etimološko obravnavo ene slovenske besede. Naslovni lemi najprej sledi ugotovitev, ali je beseda domačega ali tujega izvora. Če je beseda domačega izvora in je nastala ali je motivirana znotraj slovenskega jezika, je v nadaljevanju povedano, iz katere besede je tvorjena, nato pa je po potrebi naveden njen prvotni, etimološki pomen. Če je beseda nastala v splošnoslovanskih ali praslovanskih časih, so v nadaljevanju navedene sorodne besede iz izbranih slovanskih jezikov in podana praslovanska rekonstrukcija, tej pa sledi etimološka razlaga. Če pa je beseda starejša, morda že praindoevropska, praslovanski rekonstrukciji sledi primerjalno gradivo iz drugih indoevropskih jezikov, navedba njihovega izhodišča ali vsaj korena ter sorodnih besed, temu pa etimološka razlaga, če je le mogoče tudi z navedbo prvotnega pomena. Če je beseda tujega izvora, je najprej navedena tujejezična predloga, tej pa sledi njena etimološka razlaga. Pri besedah domačega izvora je naveden časovni okvir nastanka, pri besedah tujega izvora pa časovni okvir prevzema. Metodološka izhodišča Šolski etimološki slovar slovenskega jezika 2023 je koncipiran na dveh temeljih. Prvi je etimološka stroka s svojim znanstvenim aparatom in spoznavnimi sredstvi, kot se udejanja v etimoloških razpravah, monografijah in slovarjih, drugi je pedagoška stroka, ki opredeljuje način izražanja razmeroma zapletenih dogajanj v jeziku opazovanega obdobja v zadnjih 5000 letih. Slovarski prikaz je sinteza obeh temeljev, saj skuša etimološko razložiti obravnavane besede tako, da se učencu ali dijaku razkrije povezava med formalnim in vsebinskim, zlasti pomenskim delom posamezne obravnavane besede. Izbor obravnavanih besed temelji na izboru za Šolski slovar slovenskega jezika 2023, pri razlagah posameznih besed pa je izčrpno upoštevano znanje, ki ga nudijo sodobna etimološka in primerjalnojezikoslovna znanost ter zgodovinsko jezikoslovje. Besede in njihove razlage so izhodiščno prečiščene in urejene tako, da slovar lahko uporablja in razume uporabnik, za katerega bi bil vpogled v etimološki slovar kakega drugega tipa morda 4 prezahteven. Etimološke razlage so zato kolikor je le mogoče eksplicitne. Podan je čas nastanka ali prevzema obravnavane besede, nakazan je besedotvorni postopek in, če je le mogoče, opisan njen prvotni pomen na način, da postanejo jasna razmerja do sorodnih besed. Etimološke razlage so povzete po sodobnih etimoloških priročnikih, kjer pa ti zaostajajo za časom, iz najnovejših spoznanj etimološke stroke, objavljenih v periodičnem tisku, zbornikih ali monografijah. Analiza gradiva je večstranska, osredinja pa se na zgodovinski, besedotvorni, pomenotvorni in etimološki vidik. To pomeni, da je vsaka obravnavana beseda opredeljena glede na čas, ko se je začela uporabljati v slovenskem jeziku ali njegovem predniku, da je v nadaljevanju navedena njena motivirajoča beseda in da je v slovarskih sestavkih kolikor je mogoče eksplicitno povedano, kakšen je bil njen prvotni pomen ter kako se je razvijal do današnjega. Slovarski sestavki skušajo iz teh zornih kotov osvetliti posamezno besedo na zlahka razumljiv način. Za razumevanje slovarskih besedil zadošča jezikoslovno in zgodovinsko predznanje na osnovno- ali srednješolski ravni. Branje sestavkov je mogoče stopenjsko: šibkejše predznanje bo omogočilo manj poglobljeno razumevanje, boljše pa več. Način pisanja je naravnan tako, da skuša zbuditi radovednost, ki je pogoj za poglabljanje dolgoročnega znanja. Etimološke razlage ne prinašajo novih spoznanj, saj prinašanje vsebinskih novosti za ta tip slovarja ne bi bilo primerno. Pač pa slovar prinaša etimološke razlage na inovativen način, ki v slovanskem prostoru po naših podatkih nima para, pa tudi v širšem kulturnem prostoru so tovrstni poskusi redki in našemu samo deloma podobni. Slovarska baza je strukturirana v formatu XML, vendar sta tako izbor besedja kakor tudi sestavljanje etimoloških osvetlitev izpeljana brez avtomatiziranih postopkov. Baza vsebuje še več neobjavljenih etimoloških podatkov, ki bodo koristni za statistične raziskave slovenskega besedja. Njena spletna objava omogoča povezavo s Slovenskim etimološkim slovarjem in drugimi spletno objavljenimi slovarji, predvsem s Šolskim slovarjem slovenskega jezika, ki ga druži enak geslovnik. Slovar skuša besede z zelo različno etimološko problematiko reševati na koherenten način, in sicer tako, kot je uveljavljeno v slovaropisni in etimološki stroki. Slovarska baza zato sestoji iz vnaprej določenih strukturnih elementov, ki so v prikazu v formatu PDF vidni le deloma. Uporabni so predvsem za objavo v formatu HTML na portalu Franček.si. Besedilo v slovarju je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. 5 Slovar adijo pomeni predvsem ‘kdor obira sadeže’. Ta pomen se Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta še ohranja v naših vzhodnih govorih, kjer pomeni iz italijanske addio, ki se je razvila iz latinske ad ‘trgač’. V današnjem knjižnem jeziku prevladujoči Deum, ta pa dobesedno pomeni ‘k Bogu’. pomen ‘kdor prosjači’, tj. ‘nabira darove usmiljenih ljudi’, je v osrednji Sloveniji prvič zapisan v začetku 18. stoletja. ajda Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju ali prej je beračica prevzeta iz starejše nemške Heiden, ki je tvorjena iz samostalnika Heide v pomenu ‘pogan’. To žitarico Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je so v 12. stoletju v Evropo prinesli križarji, zato so izpeljana iz samostalnika beráč. jo Nemci poimenovali po nekrščanskih, poganskih, torej ajdovskih deželah, iz katerih izvira. beračiti Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je ajdov izpeljana iz samostalnika beráč. Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika ájda. beraški Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je basist izpeljana iz samostalnika beráč. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz prevzetega samostalnika bás. bergla Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je begati prevzeta iz nemške fërla, ta pa iz latinske ferula, ki Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pomeni ‘palica za oporo pri hoji’, prvotneje pa je bosanska, črnogorska bjȅgati in srbska bȅgati se je pomenila ‘tanjša veja’ in ‘šiba’. razvila iz 1200 let stare praslovanske * běgati, ki je izpeljana iz predhodnika glagola bežáti. bežen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je begunec izpeljana iz samostalnika bég ali iz sorodnega Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je glagola bežáti. izpeljana iz samostalnika begun, ki prav tako pomeni ‘begunec’, ta pa iz samostalnika bég. bik Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, begunka srbska, bosanska, črnogorska bȋk, ruska býk in češka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je býk se je razvila iz 1200 let stare praslovanske izpeljana iz samostalnika begúnec. * bykъ, ta pa iz še starejše * būko-, iz katere se je razvila tudi litovska bū̃kas v pomenu ‘bukač, ptica Botaurus stellaris’. Beseda je tvorjena iz glagolske belouška osnove * būk-, ki je sorodna z našo bučáti. Njen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej prvotni pomen je torej *‘bučeč, hrumeč’. je izpeljana iz pridevnika beloùh, ki je zložen iz pridevnika bél in samostalnika uhó in pomeni ‘ki bizon ima belo uho’. Ta kača ima namreč med glavo in trupom dve beli lisi, ki spominjata na dva bela uhlja. Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške Bison in francoske bison iz latinske bisōn v pomenu ‘tur, zober’, ta pa je prevzeta berač iz neke germanske besede, ki se ohranja v Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej starovisokonemški wisant, tvorjenki iz 5000 let je izpeljana iz sedanjiške osnove glagola bráti starega praindoevropskega korena * u̯ei̯s-, ki je v prvotnejšem pomenu ‘nabirati’. Njen prvotni pomenil ‘smrdeti, oddajati vonj’. Bizon je tako pomen je torej ‘kdor nabira’. V starejšem jeziku poimenovan zaradi vonja, ki ga oddajajo njegove 7 spolne žleze. brbotati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, blagoven srbska, bosanska, črnogorska brbòtati, ki pomeni Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je isto kot naša, narečno ruska borbotátь in slovaška izpeljana iz samostalnika blagó. brbotat' , ki pomenita ‘mrmrati’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * bъrbotati, ki je izpeljana iz blagovnica glagola * bъrbati. Ta je izpeljan iz medmeta * bъrb, ki posnema brbotanje. Razvil se je iz starejšega Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je * br̥b, iz tega sta se razvila tudi litovska burb in birb, izpeljana iz pridevnika blagôven. Njen prvotni iz katerih so tvorjeni glagoli bur̃bti, bir̃bti ‘brenčati’ pomen je torej ‘kjer je (trgovsko) blago’. in burbė́ti ‘mrmrati’. bledica brenčati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška izpeljana iz pridevnika bléd. brȇnčati, hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska bréčati, ki pomeni isto kot naša, ruska brenčátь, ki bližnji pomeni ‘brenkati, žvenketati’ in češki řinčet, břinčet, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, ki pomenita ‘brenčati, zveneti’, se je razvila iz 1200 srbska, bosanska, črnogorska blȉžnjī je izpeljana iz let stare praslovanske * bręčati, ta pa iz še starejše 1200 let starega praslovanskega pridevnika * blizъ, ki * brin-kē-, ki ima isti koren kot praslovanski glagol je prav tako pomenil ‘bližnji’. * brьněti, iz katerega se je razvil naš brnéti. bližnjica buča Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika blížnji. Njen prvotni pomen prevzeta iz neke romanske besede, ki se je razvila iz je torej ‘bližnja, tj. krajša pot’. ljudskolatinske buttia v pomenu ‘okrogla posoda za vino, steklenica’, ta pa je izpeljana iz latinske buttis, bobenček ki je pomenila ‘sod’. Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica bučka samostalnika bóben. Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica bobnar samostalnika búča. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je bučen izpeljana iz samostalnika bóben ali glagola bóbnati. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je bobnati izpeljana iz prevzetega samostalnika búča. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je cekar izpeljana iz samostalnika bóben. Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta bradlja iz avstrijsko nemške Zecker, ki pomeni približno to kar naša. Nemška beseda etimološko ni zanesljivo Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta pojasnjena. iz češke bradla, ki je izvorno množinska oblika od bradlo. Ta poleg ‘bradlja’ pomeni tudi ‘ograja, cepiti prepreka’ in ‘pečina’. Razvila se je iz 1200 let stare praslovanske * bordlo, ki je pomenila ‘branik’, tj. Beseda je domačega izvora. Pomen ‘vnašati v telo ‘sredstvo za obrambo’. Izpeljana je iz glagola * borti cepivo’ se je razvil iz prvotnejšega ‘požlahtnjevati (sę), ki je pomenil ‘boriti se’. drevo z vstavljanjem cepiča’, ta pa iz prvotnega ‘razsekovati’. Drevo se namreč cepi tako, da se les divjaka malo razcepi in v razcep vstavi cepič. 8 Cepljenje proti virusnim boleznim spominja na črnogorska trȅšnja, ruska čeréšnja in češka třešně se vstavljanje cepiča v drevo. Beseda se je kakor je razvila iz 1200 let stare praslovanske * čeršьn'a, hrvaška cijépiti, ki pomeni ‘požlahtnjevati drevo ta pa je (pod vplivom * višьn'a) nastala iz starejše z vstavljanjem cepiča’ in ‘vnašati v telo cepivo’, * čerša, ki je prek ljudskolatinske * ceresia prevzeta bolgarska cépja, ki pomeni ‘razkoljem’, in rusko iz grške kerasía ‘češnjevo drevo’. Grška beseda je cerkvenoslovanska cěpiti, ki pomeni ‘sekati verjetno prevzeta iz nekega starega maloazijskega (drevesa)’, razvila iz 1200 let stare praslovanske jezika. * cěpiti, ki je tvorjenka iz 5000 let starega praindoevropskega korena * skei̯p/b- v pomenu češnjev ‘rezati, klati (les), ločevati’. Iz tega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: litovska skiẽbti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je ‘razparati, preluknjati’, latvijska šķibît ‘tolči, rezati, izpeljana iz prevzetega samostalnika čéšnja. sekati veje z debla’, starovisokonemška scivaro ‘iver’ in iz te nemška Schiefer ‘skrilj’, staroangleška činčila sciftan ‘deliti, ukazovati’, grška skoĩpos ‘bruno, na Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta katerem ležijo zidaki’ in latinska scīpiō ‘palica’. prek nemške Chinchilla in italijanske cincillà iz španske chinchilla, ki pomeni isto kot naša. Španska cepivo beseda je izvorno manjšalnica argentinsko španskega Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je samostalnika chincha, ki pomeni ‘smrdljivec, dihur’. izpeljana iz glagola cepíti. čreda cepljenje Beseda je domačega izvora. Tako kot danes Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola zastarela hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska cepíti. čreda, ki pomeni ‘jata’ in ‘čreda’, ruska čeredá, ki pomeni ‘vrsta (ljudi)’ in češka třída, ki pomeni ‘vrsta, kategorija’, se je razvila iz 1200 let stare cvetličar praslovanske * čerda v pomenu ‘vrsta (enakih živali), Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je čreda’, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske izpeljana iz samostalnika cvetlíca. besede * k'erdhah , iz katere so se razvile še 2 naslednje besede: gotska haírda, angleška herd, cvetličarka starovisokonemška herta in iz te nemška Herde, ki vse pomenijo isto kot naša, pa tudi staroindijska Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju ali prej je śardha-, ki pomeni ‘čreda, množica’. Iz te besede je izpeljana iz samostalnika cvetličár. izpeljan tudi predhodnik litovske besede ker̃džius, ki pomeni ‘pastir’. cvetličarna Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je čredica izpeljana iz samostalnika cvetlica. Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika čréda. čelo Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta črepinja iz nemške Cello, ki je okrnjena iz Violoncello, ta pa Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je je prevzeta iz italijanske violoncello, ki pomeni isto izpeljana iz samostalnika črép, ki pomeni ‘glinena kot naša. Italijanska beseda je izvorno manjšalnica posoda’. samostalnika violone, ki označuje večje godalo, ta pa je izvorno večalnica samostalnika viola, iz katere smo prevzeli našo vióla. črv Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, češnja srbska, bosanska, črnogorska cȓv, ruska čérvь in češka červ se je razvila iz 1200 let stare praslovanske Beseda je tujega izvora. Prvotneje se je glasila * čьrvь, ta pa se je kakor albanska kri, ki pomeni čréšnja. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, ‘lesni črv’, razvila iz 5000 let stare praindoevropske 9 besede * ku̯r̥-u̯i-, ki je prav tako pomenila ‘črv’. Iz deževnik njene besedotvorne različice * ku̯r̥-mi- se je razvila zastarela slovenska beseda čŕm, ki pomeni ‘vranični Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prisad’, pa tudi litovska kirmìs, staroindijska kŕ̥mi- in pridevnika dežev, ki je nekdaj pomenil ‘deževen’. staroirska cruim, ki vse pomenijo ‘črv’. Njen prvotni pomen je torej ‘deževni črv’, tj. ‘črv, ki jih je veliko zlasti ob dežju’. Beseda dežévnik je v starejšem jeziku pomenila vrsto vodne ptice. Ta črviček pomen je nastal iz izhodiščnega ‘deževni ptič’. Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika črvìč. Njen prvotni pomen je torej dleto ‘majhen majhen črv’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska dlijéto, srbska dléto, ruska črvičiti dolotó in češka dláto se je razvila iz 1200 let Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je stare praslovanske * delto oziroma * dolto, ta pa je izpeljana iz samostalnika čŕv ali črvìč. Črviči namreč izpeljana iz glagola * del(b)ti, ki je pomenil ‘dolbsti’. človeka, ki ima notranje zajedalce, gliste, ki so jim Njen prvotni pomen je torej ‘kar dolbe’. rekli tudi črvi, črviči. dolbsti črviv Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je srbska, bosanska, črnogorska dúpsti, ukrajinska izpeljana iz samostalnika čŕv. dovbtý in narečna slovaška dl̥'bst' se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * dьlbti in * delbti, ki delfin sta pomenili isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena * dhelbh- ‘kopati, Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju ali prej je dolbsti’, iz katerega so tvorjene še naslednje besede: prevzeta iz nemške Delphin, ta pa prek latinske litovski délba in dálba ‘železen drog, vzvod, lomač’, delphīnus iz grške delphín, ki pomeni isto kot naša. spodnjenemška dölben ‘tolči’, starovisokonemška Grška beseda je izpeljana iz samostalnika * delphýs bi-telban ‘zakopati’ in staroangleška delfan ‘kopati, ali * délphos, ki je pomenil ‘maternica’. Delfin zakopati’. se tako imenuje zato, ker je sesalec in koti žive mladiče, ker ima samica maternico. domislek detel Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola domísliti. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska, črnogorska djȅtao, srbska dȅtao, ruska djátel in češka datel, se je razvila iz 1200 let stare domislica praslovanske * dętьlъ, ki je pomenila ‘detel’ ali Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je ‘žolna’. Prvotno se je domnevno glasila * delbtelъ in izpeljana iz glagola domísliti se. je izpeljana iz glagola * delbti v pomenu ‘dolbsti’. Beseda je torej prvotno pomenila ‘kdor dolbe’. domišljati Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je deževen izpeljana iz glagola domísliti. Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je prek pridevnika dežev izpeljana iz samostalnika dèž. domišljav Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je deževje izpeljana iz glagola domíšljati si. Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika dèž. domišljavost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika domišljàv. 10 dozoreti elastičen Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta predpone do- in glagola zoréti. iz nemške elastisch, ki pomeni isto kot naša, ta pa iz novolatinske elasticus, ki pomeni ‘poganjajoč, dren prožen, raztegljiv, upogljiv’. Latinska beseda je izpeljana iz enakopomenske grške elastós, ta pa iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, grškega glagola eláunō v pomenu ‘ženem, gonim, bosanska, črnogorska drijȇn, srbska drȅn, narečno raztezam’. ruska derën in češka dřín se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * dernъ, ki je pomenila isto kot naša. Verjetno je izpeljana iz glagola * derti, ki je elastika pomenil ‘trgati’. Če je domneva pravilna, je prvotno Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta pomenila *‘kar trga, trnje’. iz nemške Elastik, ki je izvorno novolatinski posamostaljeni pridevnik elasticus ‘poganjajoč, drevored prožen, raztegljiv, upogljiv’. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz samostalnikov drevó in réd v pomenu ‘vrsta’. frnikola Njen prvotni pomen je torej ‘v vrsto posajena Beseda je tujega izvora. Verjetno je prevzeta iz drevesa’. beneško italijanske frignòcula, ki pomeni ‘krcljaj, lahen udarec’. Njen prvotni pomen ni znan. drnulja Beseda je domačega izvora. Prvotno se je glasila fuj drenúlja. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz Beseda je domačega izvora. Tako kot nemška pfui, samostalnika drèn. latinski phui in fū, grški pheũ in phỹ, francoska fi in angleška fie, ki vse pomenijo isto kot naša, drzen posnema pljuvanje, saj ustnice pri njenem izgovoru spominjajo na oblikovanje ustnic pri pljuvanju. Beseda je domačega izvora. Tako ali podobno kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska dȑzan in dȑzak, staroruska derznyj, ruska dérzkij in češka fužina drzný se je razvila iz 1200 let stare praslovanske Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta * dьrz(ь)nъ oziroma * dьrzъkъ, ki sta pomenili isto ali iz beneško italijanske fusina, ki se je kakor knjižno podobno kot naša. Tvorjeni sta iz pridevnika * dьrzъ, italijanska fucina ‘topilnica, kovačnica’ razvila iz ki se je razvil iz 5000 let starega praindoevropskega latinske officīna v pomenu ‘delavnica, kovačnica, * dhr̥su-, , iz katerega sta se razvila še staroindijska ognjišče’. Ta je sorodna z latinskim samostalnikom dhr̥ṣú- in dhr̥ṣṇú- ter grški thrasýs, ki vsi pomenijo officium ‘služba, urad’, ki se je razvil iz * opifaciom, ‘pogumen, neustrašen, drzen’. Praindoevropski zloženke iz predhodnikov latinskih besed opus ‘delo’ pridevnik * dhr̥su- vsebuje koren * dhers- ‘upati si, in izpeljanke iz glagola facere ‘delati’. Njen prvotni drzniti si, biti pogumen’, iz katerega so tvorjene še pomen je torej *‘mesto, kjer se opravlja delo’. naslednje besede: staroindijska dhr̥ṣṇóti ‘on si upa’, litovski drį̃sti ‘upati si, drzniti si’ in drąsùs ‘srčen, gaber pogumen’ ter latinska infēstus ‘sovražen’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, bosanska grȁb, srbska gràbar, gàbar, ruska gráb drzniti si in češka habr ter hrab se je razvila iz 1200 let Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je stare praslovanske * grabrъ. Beseda etimološko ni izpeljana iz pridevnika dŕz, iz predhodnika katerega pojasnjena. Morda je prevzeta iz nekega neznanega je izpeljan naš pridevnik dŕzen. predslovanskega jezika, iz katerega sta prevzeti tudi latinski samostalnik carpinus in litovski skrõblas, ki drznost oba pomenita ‘gaber’. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika dŕzen. 11 gekon god Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prek Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, nemške Gecko in angleške gecko prevzeta iz srbska, bosanska, črnogorska gȍd, ki pomeni malajske gekok, ki pomeni isto kot naša. ‘obletnica’, ruska gód, ki pomeni ‘leto’, in češka hod, ki pomeni ‘velik praznik’, se je razvila globus iz 1200 let stare praslovanske * godъ, ki je domnevno izpeljana iz glagola * goditi v pomenu Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta ‘pogoditi se, pogajati se, skleniti (ženitovanjsko iz nemške Globus, ki pomeni isto kot naša, ta pa iz pogodbo), dogovoriti se’. Beseda je prvotno latinske globus, ki pomeni ‘krogla’, prvotneje pa pomenila *‘pogodba, sporazum, dogovor’, nato ‘gruda, kepa’. ‘(za ženitovanjsko pogajanje) primeren čas’, ‘ženitovanjsko slavje’ in končno ‘praznik’ ter glog ‘leto’. Praslovanski glagol je tvorjen iz 5000 let Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, starega praindoevropskega korena * ghedh-, ki je srbska, bosanska, črnogorska glȍg, narečno ruska pomenil ‘združiti, skupaj držati, biti tesno povezan’. glóg in češka hloh se je razvila iz 1200 let stare Iz tega korena so se razvile še naslednje besede: praslovanske * glogъ, ki je pomenil ‘trnov, bodičast starofrizijska gadia ‘združiti’, starovisokonemška grm’, torej ‘glog’ ali ‘dren’. Praslovanska beseda se bigatōn ‘skupaj priti, ustrezati drug drugemu’, je razvila iz 5000 let stare praindoevropske * glǝgho- staroangleška (ge)gada ‘(zakonski) tovariš’, nemška v pomenu ‘trn, bodica’, ki je sorodna z * gloHgho, iz Gatte ‘soprog’, pa tudi germanski pridevnik s katere so se razvile grške glō̃khes ‘rese pri klasu’, pomenom ‘dober’, ki se ohranja v gotskem gōþs, glōkhī́s ‘konica’, glō̃ssa ‘jezik’, prvotno *‘konica angleškem good in nemškem gut. jezika’, in morda s staronordijsko kleggi, ki pomeni ‘brencelj’. godovati Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je gobar izpeljana iz samostalnika gód. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika góba. golob Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, gobček srbska, bosanska, črnogorska gȍlūb, ruska gólubь Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica in češka holub se je razvila iz 1200 let stare samostalnika góbec. praslovanske * golǫbь, ta pa verjetno iz 5000 let stare praindoevropske besede * kólonb(o)-, gobec iz katere se je razvila tudi latinska columba, ki pomeni isto kot naša, in grška kólymbos, ki pomeni Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna ‘ponirek’. Navedene besede so morda tvorjene iz hrvaška gȕbac, ki pomeni ‘gobec, rilec’, se je razvila praindoevropskega korena * kel-, ki je označeval sive iz izhodiščne * gǫbьcь. Iz izhodiščne * gǫbica pa in črnikaste barvne odtenke. se je razvila hrvaška gȕbica, ki prav tako pomeni ‘gobec’. Obe besedi sta izpeljani iz 1200 let stare golobček praslovanske * gǫba, iz katere so se razvile ruska gubá, ki pomeni ‘ustnica’, poljska gęba, ki pomeni Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica ‘usta, gobec’, in češka huba, ki pomeni ‘gobec’. samostalnika golób. Praslovanska beseda * gǫba̋ v pomenu ‘ustnica, gobec’ je bila v imenovalniku naglašena na končnici, golobica domnevno sorodna praslovanska beseda * gǫ̋ba Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je v pomenu ‘(drevesna) goba’ pa na prvem zlogu. izpeljana iz samostalnika golób. Pomensko in besedotvorno razmerje med obema domnevno sorodnima besedama ni dokončno pojasnjeno. gorat Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika gôra. Njen prvotni pomen 12 je ‘ki ima mnogo gora’. gramofonski Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je govedo izpeljana iz prevzetega samostalnika gramofón. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gòvedo, narečno grba ruska govjádo in češka hovado, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, praslovanske * govędo, ta pa je tvorjena iz 5000 let srbska, bosanska, črnogorska gȑba, ki pomeni isto stare praindoevropske * g kot naša, in podobno kot ruska górb in češka hrb, ki u̯ou̯-, iz katere so se mdr. razvile še naslednje besede: staroindijska gáuḥ, pomenita ‘grba’ in ‘hrbet’, se je razvila iz 1200 let armenska kov, grška boũs, latinska bōs, staroirska stare praslovanske * gъrba oziroma * gъrbъ. Tvorjena bó, starovisokonemška chuo in iz te nemška Kuh, je iz 5000 let starega praindoevropskega korena staroangleška cú in iz te angleška cow, latvijska * ger(H)b-, , ki je pomenil ‘viti, kriviti’, iz katerega gùovs, ki vse pomenijo ‘krava’ ali ‘govedo’. so se mdr. razvile še naslednje besede: staropruska garbis ‘gora’, litovska gárbana ‘koder’, staroirska gerbach ‘naguban’, islandska korpa ‘guba’ in goveji armenska karth ‘trnek, kavelj’. Njen prvotni pomen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, je *‘nekaj ukrivljenega, upognjenega’. srbska, bosanska, črnogorska gòvēđī, ruska govjážij in češka hovězí, ki pomenijo isto kot naša, se je grbančiti razvila iz 1200 let stare praslovanske * govęd'ьjь, ta pa je izpeljana iz predhodnika našega samostalnika Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je govédo. izpeljana iz samostalnika grbánec v pomenu ‘guba’, ta pa iz gŕba. gozdar grbast Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika gòzd. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika gŕba. gozdič grbavec Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika gòzd. Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika gŕbav, ta pa iz samostalnika gŕba. gozdiček Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica grbina samostalnika gozdìč. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika gŕba. gozdnat Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je grbiti izpeljana iz pridevnika gôzden. Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika gŕba. gramofon Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta grča iz angleške gramophone, ki je prvotno komercialno ime izdelka, zloženo iz grških besed grámma Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna ‘vrezano znamenje, črka’ in phōnḗ ‘glas, zvok’. hrvaška grča, ki pomeni ‘vozel’, bolgarska gъ́rča, Gramofon namreč predvaja glas s plošče, ki ima ki pomeni ‘guba’, narečna ukrajinska gýrč'a, ki vrezane brazde z zvočnim zapisom. pomeni ‘bula na drevesu’, in narečna češka hrča, ki pomeni ‘storž, šiška, bula, veja’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * gъrča, ki je domnevno pomenila *‘gubast, grčast izrastek (na telesu ali na drevesu)’. Verjetno je tvorjena iz 5000 let starega 13 praindoevropskega korena * ger(H)k-, ki je pomenil let starega praindoevropskega korena * garg'-, ki je ‘viti, kriviti’ in je soroden z onim v naši besedi gŕba. posnemal glas, s katerim so naši predniki izražali strah. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje grčast besede: litovska gražóti in latvijska grȩzuôt, ki pomenita ‘groziti’, grška gorgós, ki pomeni ‘strašen’, Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je armenska karcem, ki pomeni ‘bojim se’ in ‘verujem’, izpeljana iz samostalnika gŕča. in staroirska garg(g), ki pomeni ‘surov, divji’. grčav grozen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, izpeljana iz samostalnika gŕča. srbska, bosanska, črnogorska grȏzan in češka hrozný se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * grozьnъ, grenek ta pa je izpeljana iz predhodnika samostalnika grôza. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika grén v pomenu ‘grenkoba’. groziti Ta se je tako kot ukrajinski grjanь, ki pomeni Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, ‘rastlina lučca’ (ki je grenkega okusa), prek * gręnь srbska, bosanska, črnogorska gròziti se in češka razvil iz praslovanskega * grěnь, ki je tvorjen iz hrozit je izpeljana iz predhodnika samostalnika predhodnika glagola gréti. Naši predniki so grenek grôza. okus pojmovali kot gorek, pekoč. grozljiv grlica Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, izpeljana iz samostalnika grôza. srbska, bosanska, črnogorska gȑlica, ruska górlica in češka hrdlice (navadno se uporablja manjšalnica hrdlička) se je razvila iz 1200 let stare praslovanske guba * gъrdlica, ki je pomenila isto kot naša. Izpeljana je Beseda je domačega izvora. Tako kot makedonska iz glagola * gъrdliti v pomenu ‘oglašati se z grulečim guba, ki pomeni ‘plast testa’, narečno ruska gubá, ki glasom’, ta pa iz predhodnika našega samostalnika pomeni ‘v reko segajoč zemeljski jezik, polotok’, in gŕlo. Grlica je namreč ptica, ki se oglaša z značilnim podobno kot narečno poljska gub, ki pomeni ‘guba’, v grlu nastalim glasom. se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * guba, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega grlo korena * g(h)eu̯bh-, ki je pomenil ‘upogibati, kriviti’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska gȑlo, ruska górlo gubati in češka hrdlo se je razvila iz 1200 let stare Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je praslovanske * gъrdlo. Podobno kot litovski gurklỹs, izpeljana iz samostalnika gúba. ki pomeni ‘podbradek, adamovo jabolko’, in gerklė̃, ki pomeni ‘grlo’, ter staropruska gurcle, ki prav gubica tako pomeni ‘grlo’, je izpeljana iz baltoslovanskega glagola * gertei̯, iz katerega se je razvil praslovanski Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica * žerti, iz tega pa naš žréti. Njen prvotni pomen je samostalnika gúba. torej ‘žrelo’, tj. ‘telesni del, s katerim požiramo’. herbarij groza Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, latinske herbarium, ki pomeni isto kot naša. Latinska srbska, bosanska, črnogorska gròza, ki pomeni besed je izpeljana iz samostalnika herba, ki pomeni isto kot naša, ruska grozá, ki pomeni ‘nevihta’ (in ‘rastlina’. ‘groza’), in češka hrůza, ki pomeni ‘strah, groza’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * groza, ki je pomenila približno isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 14 hišen praslovanske * xromъ, ki je pomenila isto kot naša. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je Etimološko ni dokončno pojasnjena. Verjetno izpeljana iz samostalnika híša. se je razvila iz starejše * skromo- z domnevnim pomenom ‘porezan, pohabljen’, ki je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena * (s)ker- hlapec ‘rezati’. Če je domneva pravilna, je soroden poljski Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša glagol poskromić, ki pomeni ‘ukrotiti, udomačiti, hrvaška hlȁpac, ki pomeni ‘sluga’, in češka pomiriti, obrzdati’, prvotno pa je domnevno pomenil chlapec, ki pomeni ‘fant’, se je razvila iz 1200 let *‘prirezati (krila ujeti ptici), skopiti’. stare praslovanske * xolpьcь. To je manjšalnica samostalnika * xolpъ v pomenu ‘sluga, suženj, fant’, ingver ki je verjetno izpeljan iz glagola * xoliti v prvotnem pomenu *‘striči’. Predhodnik naše besede hlapec je Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju je prevzeta iz torej prvotno pomenil ‘na kratko ostrižen mladenič’. nemške Ingwer, ki se je razvila iz starovisokonemške Naši slovanski predniki so namreč fante na kratko gingibero, ta pa je prek starofrancoske gimgibre, postrigli šele, ko so prišli v puberteto. latinske zingiber in gingiber prevzeta iz grške dzingíberi, ki pomeni isto kot naša. Grška beseda je prevzeta iz srednjeindijskega jezika pali, v katerem hlepeti se tej začimbi reče siŋgivera. Verjetno je zložena Beseda je domačega izvora. Podobno kot hrvaška, je iz samostalnikov, od katerih se je prvi razvil iz srbska, bosanska, črnogorska hlépiti, ki pomeni isto staroindijskega śr̥ŋga- v pomenu ‘rog’, drugi pa je kot naša, in rusko cerkvenoslovanska xlepъtati, ki prevzet iz dravidskega vera, ki pomeni ‘korenina’. pomeni ‘gasiti hudo žejo, piti’, ter starejša češka Njen prvotni pomen je torej ‘rogata, tj. razvejana chlebtati, ki pomeni ‘žreti’, vsebuje praslovanski korenina’. koren * xlep-, ki je posnemal hlastanje, požrešno goltanje ali pitje. Današnji pomen ‘močno si želeti’ izdolbsti se je posplošil iz ‘močno si želeti hrane ali pijače’, ta pa iz pomena ‘hlastno jesti ali piti’. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone iz- in glagola dôlbsti. hrapav izmišljati si Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska hrȁpav, ki pomeni Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola isto kot naša, in slovaška rapavý, ki pomeni izmísliti si. ‘kozav, brazgotinast’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * xorpavъ. Ta je izpeljana iz izmišljevati si samostalnika * xorpa, ki je pomenil ‘izboklina, Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz glagola brazgotina, neravna površina na koži’. Ohranja se v izmíšljati si. naši danes redki besedi hrápa v enakem pomenu. Ta beseda je morda sorodna s splošnoslovansko * korpa izmišljotina in dalje z litovsko kárpa ‘bradavica’, staronordijsko hrúðr ‘krasta’ in starovisokonemško riudī, iz katere Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta se je razvila nemška Räude, ki pomeni ‘garje’. iz hrvaške izmišljòtina, ki je izpeljana iz glagola izmíšljati, ta pa je istega izvora kot naš izmíšljati si. hribovit izobilje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika hríb. Njen prvotni pomen Beseda je domačega izvora. Podobno kot hrvaška je torej ‘ki ima mnogo hribov’. ȉzobīlje je izpeljana iz pridevnika obíl. hrom jabolčen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je srbska, bosanska, črnogorska hrȍm, ruska xromój izpeljana iz samostalnika jábolko. in češka chromý se je razvila iz 1200 let stare 15 jagoda in jaskъ, ki pomenita ‘košara, posoda’, in narečna Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, dolnjelužiška jašk, ki pomeni ‘vrat vrše’, se je srbska, bosanska, črnogorska jȁgoda, ruska jágoda verjetno razvila iz 1200 let stare praslovanske * ěskъ, in češka jahoda se je razvila iz 1200 let stare ki je morda pomenila ‘jama’. Iz te besede je tvorjen praslovanske * agoda, ki je pomenila približno isto praslovanski samostalnik * ěskyn'a, iz katere so se kot naša. Izpeljana je iz samostalnika * aga, ta pa razvile češka jeskyně, slovaška jaskyňa in ukrajinska je kakor litovska úoga in latvijska uôga, ki obe jaskýnja, ki pomenijo ‘jama, votlina’. Morda je pomenita ‘jagoda’, tvorjena iz 5000 let starega sorodna s samostalnikom * ězva, ki je pomenil ‘jama, praindoevropskega korena * (H)oh g-, ki je pomenil podzemni brlog’ in iz katerega je tvorjen predhodnik 3 ‘rasti; kar zraste, sad, jagoda’. Iz tega korena so našega samostalnika jázbec. mdr. tvorjene še naslednje besede: gotska akran ‘sad, sadež’, irska áirne ‘plod divje slive’, valižanski ječmen eirinen ‘sliva’ in aeron ‘drevesni sadeži’ in morda Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna armenska ačem, ki pomeni ‘rastem’. hrvaška in srbska jȅčmēn (knjižno jèčam), ruska jačménь in češka ječmen se je razvila iz 1200 jagoden let stare praslovanske * jęčьmy, ta pa je tvorjena Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je iz 5000 let starega praindoevropskega korena izpeljana iz samostalnika jágoda. * h ank-, ki je označeval (krive in) bodičaste 2 stvari. Iz istega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: grška ónkos in latinska uncus, ki jagodičevje pomenita ‘kavelj’, starovisokonemška ango ‘trnek, Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej bodica’, staroangleška onga ‘konica, bodica’, je izpeljana iz samostalnika jágodica, ki je izvorno starocerkvenoslovanska ǫkotь ‘kavelj’ in mnoge manjšalnica samostalnika jágoda. druge. Ječmen je tako poimenovan zaradi ostrih, bodičastih res, po katerih se razlikuje od drugih jagodičje žitaric. Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika jágodica, ki je izvorno ječmenov manjšalnica samostalnika jágoda. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika jêčmen. jahač Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je jelka izpeljana iz glagola jáhati. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska jȇlka, ruska ëlka in jahati narečna poljska jełka se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * jedlъka, ki je tvorjena iz * jedla, ta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pa iz 5000 let starega praindoevropskega korena srbska, bosanska, črnogorska jȁhati, ki pomeni * h edh-, ki je pomenil ‘igličast, koničast’ in iz isto kot naša, ruska éxatь, ki pomeni ‘peljati se’, 1 katerega so tvorjene še naslednje besede: litovska in češka jechat, ki pomeni ‘hitro iti, teči’, se je ẽglė, latvijska egle in staropruska addle, ki pomenijo razvila iz 1200 let stare praslovanske * jaxati, ta pa ‘smreka’, pa tudi latinska ebulus, galska odocos, je izpeljana iz glagola * jati, ki je tvorjen iz 5000 let starovisokonemška attuh in nemška Attich, ki starega praindoevropskega korena * i̯ah - v pomenu 2 pomenijo ‘smrdljivi bezeg’. ‘iti, peljati se, potovati’. Iz tega praindoevropskega korena so se mdr. razvile še naslednje besede: litovska jóti in latvijska jât, ki pomenita ‘jezditi’, jerebica staroindijska yā́ti ‘on gre, potuje’ in toharska B yatsi Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je ‘iti’. izpeljana iz samostalnika jeréb. jašek Beseda je domačega izvora. Tako kot staroruski askъ 16 jeziček ta pa prek francoske canari iz španske canario, ki Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica dobesedno pomeni ‘kanarski’. Domovina kanarčkov samostalnika jêzik. so namreč Kanarski otoki v Atlantskem oceanu, ki so jih Španci zavzeli v 15. stoletju. jogurt kaniti Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške Jogurt, ta pa iz turške yoǧurt, ki prvotno Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pomeni ‘kislo mleko’. srbska, bosanska, črnogorska kànuti se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * kapnǫti, ta pa je izpeljana iz * kapati v pomenu ‘kapljati’. jogurtov Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je kaseta izpeljana iz prevzetega samostalnika jógurt. Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz nemške Kassette, ki pomeni isto kot naša, ta jopič pa iz italijanske cassetta, ki poleg tega pomeni še Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je ‘predal, miznica, šatulja, škatlica’. Beseda je izvorno izpeljana iz samostalnika jópa. manjšalnica italijanskega samostalnika cassa, ki pomeni ‘zaboj, skrinja, blagajna’. juhica Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica kasetofon samostalnika júha. Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je (kakor hrvaška kasetòfōn) zložena iz prevzetega juhu samostalnika kaséta in drugega člena samostalnikov magnetofón ter še starejšega gramofón, ki izvira iz Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju ali prej je grškega samostalnika phōnḗ v pomenu ‘glas, zvok’. prevzeta iz nemške juhu, ki posnema pri vriskanju nastale glasove. kavka kameleon Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška kȃvka, narečno ruska kávka in češka kavka se je razvila iz Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju je prevzeta iz 1200 let stare praslovanske * kavьka, ki je izpeljana nemške Chamäleon, ta pa prek latinske chamaeleōn iz * kava in je pomenila neko večjo ptico. Ta je kakor iz grške khamailéōn, ki pomeni isto kot naša. litovska kóva ‘vrana’ in kóvas ‘kavka’ tvorjena iz Sklopljena iz grškega prislova khamaí, ki pomeni 5000 let starega praindoevropskega korena * kau̯-, ki ‘na zemlji, na tleh’, in samostalnika léōn, ki pomeni je posnemal kričanje. Iz tega korena so mdr. tvorjene ‘lev’. Njen prvotni pomen je torej ‘majhen, pritlehen še naslednje besede: staroindijska káuti ‘vpije, lev’. kriči’, grška kōkȳ́ō ‘vpijem, tarnam, jadikujem’ in starovisokonemška hūwo, ki pomeni ‘sova’, pa kamilica tudi praslovanska * kukati, ki pomeni ‘vpiti, glasno Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je žalovati’. prevzeta in prilagojena iz nemške Kamille ali še srednjevisokonemške camille, ta pa prek latinske kazalec chamaemilla iz grške khamaímēlon, ki pomeni Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je isto kot naša. Grška beseda je sklopljena iz izpeljana iz glagola kazáti. prislova khamaí, ki pomeni ‘na zemlji, pri tleh’, in samostalnika mē̃lon ‘jabolko’. Njen prvotni pomen je torej ‘pri tleh rastoče jabolko’. kihati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, kanarček srbska, bosanska, črnogorska kíhati, staroruska kixati in češka kýchat se je razvila iz 1200 let stare Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta praslovanske * kyxati, ki je pomenila isto kot naša. in prilagojena iz nemške Kanari ali Kanarienvogel, Izpeljana je iz medmeta * kyx, ki je posnemal pri 17 kihanju nastale glasove. naslednje besede: litovska kẽras ‘štor, deblo, steblo’, latvijska cȩrs ‘grčasta drevesna korenina’, cecere kihniti ‘štor’, staropruska kirno ‘grm’, makedonska čekor ‘korak’, ki narečno pomeni še ‘štor’, latinska curvus Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je in grška kyrtós, ki pomenita ‘kriv’, srednjeirska, izpeljana iz glagola kíhati. ki pomeni cor ‘krog’, in mnoge druge. Slovanska beseda * korę je prvotno označevala rastlinski del klavrn krive oblike. Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz srednjevisokonemške klagebërnde, korenje ki pomeni ‘ki se pritožuje, tožeč’, ali klagebære, Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je ki pomeni ‘obžalovanja vreden, tožeč’. Obe izpeljana iz samostalnika korén. srednjevisokonemški besedi sta izpeljani iz zloženke, ki vsebuje samostalnik klage v pomenu ‘tožba, obžalovanje, jadikovanje’ in glagol beran, ki pomeni koruza ‘nesti’. Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prek hrvaške kukùruz prevzeta iz turške kokoroz, kocina ki pomeni isto kot naša. Zložena je iz turških samostalnikov koku ‘smrad’ in uruz ‘riž’. Njen Beseda je domačega izvora. Verjetno je izpeljana iz prvotni pomen je torej *‘smrdeči riž’, tj. ‘riž za nižje samostalnika kòc, ki pomeni ‘slabša, groba odeja, sloje prebivalstva’. navadno z dodano kozjo dlako’, ki je prevzeta iz srednjevisokonemške kotze v podobnem pomenu. Samostalnik kocína je prvotno torej označeval koruzen posamezno trdo, kozjo dlako iz take odeje. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika korúza. kockast Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je košarka izpeljana iz samostalnika kócka. Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz hrvaške ali srbske kòšārka, ki je izpeljana iz koder samostalnika kòšara v pomenu ‘koš, košara’. Izpeljanka se zgleduje po angleški zloženki Beseda je domačega izvora. Podobno kot hrvaška, basketball ‘košarka’, katere prvi člen je angleški srbska, bosanska, črnogorska kȕdra, ruska kudérь samostalnik basket ‘koš, košara’, drugi pa ball in starejša češka kudra, ki pomenijo isto kot ‘žoga’. naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * kǫdrь oziroma * kǫderь, ki je verjetno sorodna s * kǫdělь, iz katere se je razvila naša kodélja v košarkar pomenu ‘v šop zvito očiščeno predivo za ročno Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je predenje’. Domnevajo, da je tvorjena iz 5000 let izpeljana iz prevzetega samostalnika košárka. starega praindoevropskega korena * ken(h )-, ki je 1 pomenil ‘praskati’, iz tega pomena pa je izpeljiv košarkarica pomen ‘česati predivo’. Če je domneva pravilna, je kóder prvotno pomenil ‘počesan pramen prediva, Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je pripravljen za predenje’. izpeljana iz samostalnika košárkar. koren kotiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna bosanska, črnogorska kȍrijen, srbska kȍrēn, ruska hrvaška kòtiti se, ruska kotítьsja in češka kotit se se kórenь in češka kořen se je razvila iz 1200 let stare je razvila iz 1200 let stare praslovanske * kotiti, ki praslovanske * korę. Tvorjena je iz 5000 let starega je pomenila isto kot naša, prvotno pa je pomenila praindoevropskega korena * (s)ker- ‘vrteti, obračati, ‘valiti, kotaliti’. Iz te besede je tvorjen predhodnik sločiti, kriviti’, iz katerega so mdr. tvorjene še našega glagola kotalíti. Pomenski razvoj iz ‘valiti, 18 kotaliti’ v ‘povreči, roditi’ je potekal tako kot v izpeljana iz samostalnika krés. našem povréči, ki je iz vréči, tako kot v nemškem werfen, ki pomeni ‘vreči’ in ‘povreči’, in podobno kresnica kot v slovenskem valíti, ki se uporablja le za ptice. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika krésen. Prvotno torej pomeni kramp ‘ki se pojavi o kresu, tj. v času poletnega sončnega Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta obrata’. Večina kresnic se namreč sveti le konec iz srednjevisokonemške krampe, ki pomeni ‘vrsta junija, rastlina s tem imenom pa tudi cveti samo motike’ in iz katere se je razvila današnja bavarsko takrat. nemška Krampen, ki pomeni ‘kramp’. Nemška beseda je prvotno pomenila ‘krempelj’. Sorodna krivičen je s srednjevisokonemškim glagolom krammen, ki pomeni ‘s kremplji zgrabiti’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krìvičnī, ki pomeni ‘kazniv’, je izpeljana iz samostalnika krivíca. krastača Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je krma izpeljana iz samostalnika krásta, kakor je hrvaška kràstača izpeljana iz krȁsta ali ukrajinska koróstaka Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, ‘krastača’ iz korósta ‘krasta’. Njen prvotni pomen je srbska, bosanska, črnogorska kŕma in slovaška torej ‘krastava žaba’. krma, ki pomenita isto kot naša, ter narečna ruska kormá, ki pomeni ‘kaša’ se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * kъrma, ki je prvotno pomenila krdelo ‘odrezana’, tj. ‘odrezana, oddeljena količina hrane’. Beseda je domačega izvora. Podobno kot starejša Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krdelo, ki korena * (s)kerH-, ki je pomenil ‘rezati, deliti, pomeni ‘čreda’ (v knjižnih jezikih se uporablja kȑdo) razdeljevati’, iz katerega so se mdr. razvile še in slovaška kŕdel' , ki pomeni ‘jata’ in ‘čreda’, se naslednje besede: latinska carō ‘meso, kos mesa’, je razvila iz 1200 let stare praslovanske * kъrdelo. umbrijska karu ‘del, delež’, grška keírō ‘režem, Njen predhodnik je tvorjen iz 5000 let stare strižem’, starovisokonemška sceran in iz te nemška praindoevropske besede * kr̥dho-, ki je sorodna s scheren ‘striči’, litovska skìrti ‘ločiti, razdeliti’ in * k(')erdhah , iz katere se je razvila praslovanska mnoge druge. 2 * čerda, iz te pa naša čréda. krmilnica kres Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška krijȇs izpeljana iz glagola kŕmiti. ‘ogenj, ki ga kurijo ob sv. Janezu’, srbska krȇs in staroruska krěsъ, ki pomenita ‘poletni sončni obrat’, krmiti se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * krěsъ, ki etimološko ni dokončno pojasnjena. Morda se je Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je razvila iz prvotnejše * kroi̯pso-, kar bi bila izpeljanka izpeljana iz samostalnika kŕma. iz glagola, ki se ohranja v litovskem kraipýti ‘sukati, obračati’. Če je domneva pravilna, je beseda prvotno krokodil pomenila ‘(poletni sončni) obrat’, tj. ‘čas, ko se Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju ali prej je dan preneha daljšati in se začne krajšati’. Danes prevzeta iz nemške Krokodil, ta pa prek latinske prevladujoči pomen ‘velik ogenj, ki se prižge zvečer crocodīlus iz grške krokódīlos, ki je sprva pomenila pred praznikom’ se je iz ‘poletni sončni obrat’ razvil le ‘kuščar’, drugotno pa je označevala tudi krokodila, zato, ker so naši predniki v tem času kurili kresove v tj. velikega kuščarja, živečega v reki Nil. Zložena je čast in slavo soncu. iz grških samostalnikov krókē ‘prod, pesek’ in dī̃los ‘črv’. Njen prvotni pomen je torej ‘črv, ki živi v kresen pesku’. Beseda je domačega izvora. V 18. srednjem veku je 19 krokodilji kvačkati Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika krokodíl. izpeljana iz samostalnika kváčka. krop kvas Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska krȍp in gornjelužiška srbska, bosanska, črnogorska kvȃs, ki pomeni isto krop se je razvila iz 1200 let stare praslovanske kot naša, ruska kvás, ki pomeni ‘kisla pijača iz * kropъ, ki je prvotno pomenila ‘škropeča, kipeča na suhem kruhu kvašene vode’ in češka kvas, ki voda’. Izpeljana je iz glagola * kropiti v pomenu pomeni ‘zmes vode, moke in kvasa’, se je razvila ‘škropiti, povzročati kipenje’. iz 1200 let stare praslovanske * kvasъ, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske * ku̯ah tso-, iz katere se je 2 kropiti domnevno razvila tudi latinska cāseus ‘sir’. Iz istega praindoevropskega korena ** ku̯ah t- ali * ku̯ath -, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, 2 2 ki je pomenil ‘spuščati mehurčke, vreti, kisati se, srbska, bosanska, črnogorska kròpiti, ruska kropítь fermentirati, gniti’, so mdr. tvorjene še naslednje in češka kropit se je razvila iz 1200 let stare besede: staroindijska kváthati ‘vre, kipi’, latvijska praslovanske * kropiti, ki je verjetno tvorjena iz kûsât ‘vreti’, gotska hwaþō ‘pena’, pa tudi naša 5000 let starega praindoevropskega posnemovalnega kísati. korena * (s)krep- ‘šumeti, škrebljati, škropotati, oglašati se s hripavim glasom’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: latinska crepāre lagati ‘šumeti, povzročati glas ali zvok’, staroindijska Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, kŕ̥pate ‘tarna, jadikuje’, iranska särfāk ‘šum’, srbska, bosanska, črnogorska làgati, ruska lgátь in staronordijska hrafn ‘vran, krokar’ in latvijska krẽpât češka lhát se je razvila iz 1200 let stare praslovanske ‘pljuvati sluz, krehati’. * lъgati, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega praindoevropskega korena * leugh-, iz katerega kumara so mdr. tvorjene še naslednje besede: gotska liugan, starovisokonemška liogan in iz te nemška Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta lügen, staroangleška lēogan in iz te angleška lie, iz srednjevisokonemške kukumer, ta pa iz latinske staronordijska ljūga in iz te islandska ljúga, ki vse cucumis, ki je prevzeta iz nekega neznanega starega pomenijo ‘lagati’. predindoevropskega sredozemskega jezika. lažniv kumarica Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica izpeljana iz pridevnika lážen, ta pa iz samostalnika samostalnika kúmara. láž. kunec lipa Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju ali prej Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, je prevzeta in prilagojena iz bavarsko nemške srbska, bosanska, črnogorska lȉpa, ruska lípa Küniglein ali še srednjevisokonemške kuniglin, ki je in češka lípa se je razvila iz 1200 let stare prevzeta iz latinske cunīculus ‘kunec, zajec’, ta pa praslovanske * lipa, ta pa iz starejše * lḗi̯pah , iz poleg ‘kunec’ pomeni tudi ‘rov, kanal’. Divji kunci 2 katere sta se razvili tudi litovska líepa in latvijska namreč kopljejo rove, v katerih kotijo mladiče. liẽpa in s katero sta sorodni staropruska lipe ter valižanska llwyf, ki vse pomenijo isto kot naša. kvačka Navedene besede so tvorjene iz 5000 let starega Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica praindoevropskega korena * lei̯p-, ki je pomenil samostalnika kváka, ki pomeni ‘kavelj, kljuka’. ‘držati se, biti prilepljen’ in iz katerega so tvorjene besede za lepljive stvari v mnogih jezikih, tudi naša lépiti. Lipa je poimenovana po lepljivem soku, ki 20 pada z njenih listov in drugih lepljivih delov tega raztopljen loj’. Razvila se je iz starejše * loi̯Ho- v drevesa. Tako predstavo o lipi imajo tudi Angleži, ki pomenu ‘kar je razlito, tekoče’, izpeljanke iz korena ji rečejo lime-tree, v čemer lime pomeni ‘lepilo’, tree * lei̯H-, ki je pomenil ‘liti’ in iz katerega je tvorjen pa ‘drevo’. tudi naš glagol líti. lipov lojnica Beseda je domačega izvora. Kakor hrvaška, srbska, Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je bosanska, črnogorska lȉpov, ruska lípovyj in čepka izpeljana iz pridevnika lójen, ta pa iz samostalnika lipový se je razvila iz 1200 let stare praslovanske lój. * lipovъ, ki je izpeljana iz predhodnika našega samostalnika lípa. lopar Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, lisičina srbska, bosanska, črnogorska lòpār, ki pomeni isto Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je kot naša, starejša ukrajinska lopárь, ki pomeni izpeljana iz samostalnika lisíca. ‘lopatica za mešanje gline’, in slovaška lopár, ki pomeni ‘kuhinjska deska z držalom za rezanje’, se lisička je razvila iz 1200 let stare praslovanske * loparь. Izpeljana je iz samostalnika * lopъ, ki je pomenil Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica ‘list’ in druge ploščate predmete. samostalnika lisíca. Goba je poimenovana po lisici zato, ker je lisičje rdeče, oranžne barve. lopata lisjak Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska lòpata, ruska lopáta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, in češka lopata se je razvila iz 1200 let stare srbska, bosanska, črnogorska lȉsjak in podobno praslovanske * lopata, ki je pomenila približno isto kot češka lišák se je razvila iz 1200 let stare kot naša. Izpeljana je iz samostalnika * lopъ ki je praslovanske * lisьjakъ, ta pa je izpeljana iz pomenil ‘list’ in druge ploščate predmete in je istega predhodnika našega samostalnika lisíca. izvora kot litovski lãpas, ki pomeni ‘list’. Prvotno je torej pomenila *‘opremljena z listom, s ploščatim logičen delom (za zajemanje)’. Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta prek nemške logisch in latinske logicus iz grške loščiti logikós v pomenu ‘ki je v zvezi z govorom, Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je razmišljanjem; pameten, razumen’, ta pa je izpeljana izpeljana iz samostalnika lòsk v pomenu ‘lesk’, ki se iz samostalnika lógos, ki pomeni ‘beseda, govor, je verjetno razvil iz 1200 let starega praslovanskega pripoved, govorica, trditev, literatura, pamet, razum’. * lъskъ, iz katerega se je razvil tudi naš lèsk. Prvotno je torej pomenila ‘delati lesk’. logika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta lutnja prek nemške Logik in latinska logica iz grške logikḗ Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz (tékhnē), ki je v ženskem spolu posamostaljeni hrvaške lùtnja ali poljske lutnia, ta pa kakor ruska pridevnik logikós v pomenu ‘ki je v zvezi z ljútnja in češka loutna iz srednjevisokonemške govorom, razmišljanjem; pameten, razumen’, iz lūte, ki pomeni isto kot naša. Nemška beseda je katerega smo prevzeli našega lógičen. prek starofrancoske leüt in tedanje španske alaúd (danes laúd) prevzeta iz arabske zveze al cūd, ki prav loj tako pomeni ‘lutnja’. Ta vsebuje določni člen al in Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, samostalnik cūd, ki prvotno pomeni ‘les’. Beseda je srbska, bosanska, črnogorska lȏj, narečna ruska lój in torej prvotno prvotno označevala ‘leseno glasbilo’. češka lůj se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * lojь. Prvotno je pomenila ‘raztopljena mast, 21 majoneza svilenih oblačil kitajskih mandarinov. Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz francoske mayonnaise, ki pomeni isto kot naša marelica in je izvorno ženska oblika pridevnika mahonnais Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju ali prej je ‘mahonski’. Ta je izpeljane iz imena glavnega mesta prevzeta in prilagojena iz avstrijsko nemške Marille, balearskega otoka Menorka, ki mu Francozi rečejo ta pa iz italijanske armellino, ki je prilagojena po Port-Mahon, Katalonci in Španci pa samo Mahón. latinski zvezi Armeniacum (pōmum) z dobesednim Majonezo so po tem mestu poimenovali Francozi pomenom ‘armensko (jabolko)’. Marelica je namreč domnevno v čast francoskemu zavzetju tega otoka v Evropo prišla iz Armenije. leta 1756. mareličen malina Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, izpeljana iz prevzetega samostalnika marélica. srbska, bosanska, črnogorska màlina, ruska malína in češka malina se je razvila iz 1200 let stare marmor praslovanske * malina, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je korena * mel(h )-, ki je označeval temne, nečiste prevzeta iz nemške Marmor, ta pa prek latinske 2 barvne odtenke. Prvotno je torej pomenila ‘jagoda marmor iz grške mármaras, ki pomeni ‘beli kamen, temne barve’. Iz istega praindoevropskega korena marmor’ in ‘kamnit blok’. Grška beseda je tvorjena so se mdr. razvile še naslednje besede: staroindijska iz 5000 let starega praindoevropskega korena maliná- ‘umazan, črn’, grška mélās ‘črn’, latinska * merh -, ki je pomenil ‘drobiti, treti’. 2 mulleus ‘rdečkast, purpuren’, gotska mēla ‘pisno znamenje, znak’ in litovski mė́las ter mė́lynas, ki marmoren pomenita ‘plav, moder’. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika mármor. malinov Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, marmornat srbska, bosanska, črnogorska màlinov, ruska Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je málinovyj in češka malinový se je razvila iz 1200 let izpeljana iz pridevnika mármoren. stare praslovanske * malinovъ, ta pa je izpeljana iz samostalnika * malina, iz katerega se je razvil naš malína. medicina Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju ali prej je mamut prevzeta prek nemške Medizin iz latinske (ars) medicīna ‘zdravilstvo, zdravništvo’, prvotno Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz ‘zdravniška (umetnost, veščina)’, ki vsebuje nemške Mammut, ta pa prek francoske mammouth žensko obliko pridevnika medicīnus ‘zdravniški’, iz starejše ruske mámmut, ki se v današnji ruščini izpeljanega iz samostalnika medicus ‘zdravnik’. glasi mámont. Ruska beseda je verjetno prevzeta iz jakutske mamut, ki je domnevno izpeljana iz samostalnika mamma ‘zemlja’. Če je domneva medicinski pravilna, je prvotno morda pomenila ‘pod zemljo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je živeči’. izpeljana iz prevzetega samostalnika medicína. mandarina metež Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, iz nemške Mandarine ali italijanske mandarina, ta srbska, bosanska, črnogorska métež, ki pomeni pa iz španske (naranja) mandarina, ki dobesedno ‘gneča, vrvež, valovanje’, narečna ruska mjatëž, ki pomeni ‘mandarinova (pomaranča)’. Ta sadež je pomeni ‘ledene plošče, ki spomladi plavajo po reki’, tako poimenovan po barvi, ki spominja na barvo in staročeška mětež, ki pomeni ‘vstaja, vrvež’, se je 22 razvila iz 1200 let stare praslovanske mętežь, ki je mišnica pomenila ‘vrvenje, mešanje’. Beseda je izpeljana iz glagola * męsti v pomenu ‘mešati, vznemirjati, Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je žvrkljati’, iz katerega se je razvil naš mêsti. izpeljana iz pridevnika míšen v pomenu ‘mišji’, ta pa iz samostalnika mìš. mezinček mivka Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika mezínec. Beseda je domačega izvora, vendar etimološko ni nedvoumno pojasnjena. V starejšem jeziku se zapisuje tudi milka. Verjetno se je razvila iz mezinec mlivka, ta pa iz mlévka, kot se beseda tudi zapisuje Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, v 19. stoletju, ta pa je izpeljana iz mlév, ki pomeni srbska, bosanska, črnogorska mèzimac, ruska ‘mletje’, in je tvorjenka iz istega korena kot glagol mizínec, in narečna poljska mizinec, ki pomenijo mléti. Če je domneva pravilna, je beseda prvotno približno isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare pomenila ‘drobno mlet (pesek)’. Manj verjetno je praslovanske * mězinьcь, ki je domnevno pomenila izpeljana iz pridevnika míl v drugotnem pomenu ‘najmanjši prst’ in ‘najmlajši sin’. Izpeljana je ‘droben, majhen’, ki ga zasledimo tudi v narečnem iz pridevnika * mězinъ z domnevnim pomenom dolnjelužiškem rěcny mił ‘rečni pesek’. *‘najmanjši’. Sorodna je z litovskim pridevnikom mãžas in latvijskim mazs, ki pomenita ‘majhen’. mleček Navedene besede so verjetno tvorjene iz 5000 let starega praindoevropskega korena * meg'h -, ki je Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica 2 pomenil ‘velik’. Iz tega korena so mdr. tvorjene še samostalnika mléko. naslednje besede: staroindijska mahā́nt-, armenska mec, grška mégas, latinska magnus, albanska mlečen i madh, staroirska mochtae, gotska mikils in Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je starovisokonemška mihhil, ki vse pomenijo ‘velik’, izpeljana iz samostalnika mléko. ter hetitska mekki-, ki pomeni ‘mnog’. Sprememba pomena iz ‘velik’ v ‘majhen’ izvira iz šaljivega mlekar izražanja, tako kot komu majhnemu pravimo, da je ‘ta velik’. Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika mléko. mi mlekarica Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska mȋ, ruska my in češka Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je my se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * my, izpeljana iz samostalnika mlékar. ta pa se je pod vplivom zaimka * vy, ki je pomenil ‘vi’, razvila iz starejšega * mes, iz katerega se je mlekarna razvil litovski mẽs in armenski mekc, ki prav tako Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je po pomenita ‘mi’. To je izvorno množinska oblika zgledu češke mlékárna izpeljana iz samostalnika osnove za prvo osebo ednine, ki se je glasila * me in mléko. se ohranja tudi v našem tožilniku me. močnik mišji Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, prek pridevnika móčen v pomenu ‘narejen iz moke, srbska, bosanska, črnogorska mȉšjī, ruska mýšij močnat’ izpeljana iz samostalnika móka. in češka myší se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * myšьjьjь. Izpeljana je iz samostalnika * myšь, iz katerega se je razvila naša beseda mìš. moder Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska múdar, ruska múdryj in češka moudrý se je razvila iz 1200 let stare 23 praslovanske * mǫdrъ, ki je pomenila isto kot naša, glagola * melsti, iz katerega se je razvil naš môlsti. ta pa iz še starejše * mondhro-, iz katere sta se razvili še litovska mañdras, ki pomeni ‘ponosen, ohol, mozolj pameten, živahen, razposajen’, in latvijska muôdrs, ki pomeni ‘vesel, živahen’. Sorodna je z * mn̥dhh ro-, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, 1 iz katere se je razvila starovisokonemška muntar srbska, bosanska, črnogorska mȍzolj, ki pomeni ‘zagnan, zavzet’ in iz te nemška munter, ki pomeni isto kot naša, ruska mozólь in češka mozol, ki ‘živahen, veder’. Navedene besede so tvorjene iz pomenita ‘žulj’, se je razvila iz 1200 let stare zloženke iz 5000 let starih praindoevropskih korenov praslovanske * mozol'ь. Ta je domnevno izpeljana * men-, ki je pomenil ‘misliti’, in * dheh -, ki pomeni iz glagola * moznǫti, ki je pomenil ‘udariti’ in se 1 ‘položiti’. ohranja v pomorjanskem mėznǫc ter narečnem poljskem meznąć, ki pomenita ‘udariti’. Če je povezava pravilna, je beseda prvotno pomenila *‘kar modrec (ven) udari’. Enak pomenski razvoj ima nemški Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je samostalnik Ausschlag, ki pomeni ‘izpuščaj’ in je izpeljana iz pridevnika móder. izpeljan iz glagola ausschlagen, ki pomeni ‘ven udariti’. modrijan Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je mozoljast izpeljana iz pridevnika móder. Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika mozólj. modrijanka Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je mravlja izpeljana iz samostalnika modriján. Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna hrvaška mrȃvlja in podobno kot hrvaška, srbska, modrost bosanska, črnogorska mrȃv, ruska muravéj in češka mravenec se je razvila iz 1200 let stare praslovanske Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je * morvl'i. Sorodna je s staroindijskimi vamrī́-, izpeljana iz pridevnika móder. valmīka- in vamrá- ‘mravlja’, avestijsko maoirī-, latinsko formīca, grško mýrmēks, valižanskimi modrovati myr, myrion, morgrugyn, bretonsko merien in Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je staroirsko moirb, ki vse pomenijo ‘mravlja’. Razvile izpeljana iz pridevnika móder. so se iz 5000 let stare praindoevropske besede * moru̯o- ‘mravlja’, ki je bila moškega spola, njene molsti ženske slovnične oblike * moru̯ih - oziroma njunih 2 nadaljnjih izpeljank. Beseda je domačega izvora. Nedoločnik se je nekdaj glasil mlésti. Podobno kot hrvaška, srbska, mravljica bosanska, črnogorska mȕsti, ki pomeni isto kot naša, in slovaška mĺzt' , ki pomeni ‘sesati, cuzati’, Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * melsti. samostalnika mrávlja. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega korena * h melg'- v pomenu ‘molsti’, iz katerega so mravljišče 2 se mdr. razvile še naslednje besede: litovska mélžti, Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej grška amélgō, latinska mulgēre, srednjeirska bligim je izpeljana iz samostalnika mrávlja. Prvotno je in albanska mjel, ki vse pomenijo ‘molsti’. pomenila *‘prostor, kjer so mravlje’. molža nagobčnik Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je srbska, bosanska, črnogorska mȕža, ki pomeni isto izpeljana iz besedne zveze na gobcu. kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * mьlža. Ta je izpeljana iz sedanjiške osnove * mьlzǫ 24 nagrbančiti nozdrv Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška predpone na- in glagola grbánčiti. nȍzdrva in podobno kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska nȍzdra, ruska nozdrjá in češka nozdra, ki nagubati pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * nozdra. Ta je tvorjena iz še starejšega Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz pridevnika * nasró- ‘nosen, pripadajoč nosu’, ki predpone na- in glagola gúbati. je izpeljan iz 5000 let starega praindoevropskega samostalnika * nas- v pomenu ‘nos’. Iz istega nakana pridevnika je tvorjen tudi litovski samostalnik nasraĩ Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je ‘žrelo, usta’. izpeljana iz glagola nakániti, ki je sestavljena je iz predpone na- in glagola kániti. obilen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, nakrmiti srbska, bosanska, črnogorska ȍbīlan, ki pomeni Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz isto kot naša, se je razvila iz izpeljanke iz 1200 let predpone na- in glagola kŕmiti. starega praslovanskega pridevnika * obvilъ v pomenu ‘izdaten, močen’, ki je izpeljan iz glagola * obviti z nalivnik domnevnim pomenom ‘zaslediti, nadvladati, biti v premoči’. Naš pridevnik je torej prvotno pomenil Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je ‘močan, debel’. Glagol * obviti je sestavljen iz poenobesedena iz besedne zveze nalivno pero. predpone * ob in osnovnega glagola, ki je tvorjen iz Preden so iznašli bombice, je bil namreč nalivnik 5000 let starega praindoevropskega korena * u̯ei̯h - pisalo, v katero se je črnilo nalilo. Pred iznajdbo 1 v pomenu ‘strmeti, stremeti, zasledovati’. Iz tega nalivnika pa so pisali s kovinskimi in še prej z praindoevropskega korena so mdr. tvorjene še gosjimi peresi, ki so jih morali za vsakih nekaj črk naslednje besede: staroindijski vītí- ‘uživanje, obrok’ pomočiti v črnilo. in véti ‘zasleduje’, grški ī́emai ‘premikam se, hitim, stremim, zahtevam’ in ī́s ‘moč’ ter latinska vīs v naprtiti enakem pomenu. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone na- in glagola pŕtiti, ki je verjetno izpeljan obilica iz samostalnika s pomenom ‘kos tkanine’, iz Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je katerega se je razvil naš pŕt. Njegov prvotni pomen izpeljana iz pridevnika obíl. je torej ‘vezati (na hrbet) s kosom tkanine’. obilje naščeperiti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz srbska, bosanska, črnogorska òbīlje in ruska obílie, predpone na- in glagola ščepériti. ki pomenita isto kot naša, ter češka obilí, ki pomeni ‘žito’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske neurje * obvilьje, ta pa je izpeljana iz pridevnika * obvilъ, ki Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz je pomenil ‘izdaten, močen’ in ki se ohranja v našem starejše neúra, ki prav tako pomeni ‘neurje’. Ta je danes redkeje rabljenem obíl. sestavljena iz nikalnice ne in samostalnika úra v drugotnem pomenu ‘vreme’ (prvotni je ‘odmerjen obledeti del časa’), ki je znan tudi v besedni zvezi huda ura. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz Nikalnico, ki kaže na nekaj neugodnega, imajo predpone ob- in glagola bledéti. tudi naša sopomenka nevíhta, hrvaška pomenska ustreznica nȅvrijēme in nemška Ungewitter. obmolkniti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone ob- in glagola môlkniti, ki je soroden z 25 molčáti in samostalnikom mólk. iz nemške Kohlkraut, ki pomeni ‘zelje’. Zložena je iz nemških samostalnikov Kohl, ki že sam pomeni obrat ‘zelje’, in Kraut, ki pomeni ‘zel’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òbrat, ruska oborót in okel češka obrat, ki pomenijo približno isto kot naša, se Beseda je domačega izvora. Podobno kot poljska kieł je razvila iz 1200 let stare praslovanske * obvortъ, in češka kel, ki pomenita ‘okel, čekan, podočnik’, ki je pomenila ‘obrat, zasuk, vrtljaj’. Izpeljana se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * okъlъ je iz glagola, iz katerega je tvorjen praslovanski oziroma * kъlъ, ta pa je tvorjena iz 5000 let starega * obvortiti v pomenu ‘obrniti’, ta pa je soroden s praindoevropskega korena * kelh - ‘tolči’, iz katerega 2 predhodnikom našega obráčati. Pomen ‘proizvodna je tvorjen tudi predhodnik našega glagola kláti. enota’ se je razvil iz ‘pogon’, ta iz ‘promet, Beseda je prvotno označevala ‘zob, ki kolje, okolje’. zamenjava, obračanje’, ta pa iz prvotnega ‘zasuk, vrtljaj’. okoren Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je odjahati izpeljana iz danes pozabljenega glagola okoríti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz v pomenu ‘otrditi’, ta pa iz samostalnika kôra v predpone od- in glagola jáhati. pomenu ‘skorja, lubje’. Pridevnik okóren je torej tako kot njegova sorodna sopomenka okorél prvotno odmisliti pomenil ‘otrdel’, in sicer tako, kot da bi imel skorjo, lubje. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone od- in glagola mísliti. omisliti si ognjenik Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone o- in glagola mísliti. Zaimenska oblika si Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je pove, da je glagolsko dejanje namenjeno osebku. izpeljana iz pridevnika ognjén, ta pa iz samostalnika ôgenj. V starejšem jeziku pomeni le ‘kresilni kamen’, tj. ‘kremen, s katerim so pred iznajdbo omleta vžigalic delali iskre, da so zanetili ogenj’. Današnji Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta pomen ‘gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti prek nemške Omelett iz francoske omelette, lava’ je pridobila šele v 19. stoletju. ki pomeni isto kot naša, ta pa se je razvila iz starofrancoske lamelle v pomenu ‘ploščica, kovinski ognjeniški listič’. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika ognjeník. on Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, ogrlica srbska, bosanska, črnogorska ȏn, ruska on in češka on se je razvila iz 1200 let stare praslovanske Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je * onъ, ta pa iz 5000 let starega praindoevropskega izpeljana iz glagola * ogrliti v pomenu ‘objeti okrog kazalnega zaimka za označevanje bolj oddaljenih grla’, ki je sestavljen iz predpone o- in izpeljanke iz predmetov, iz katerega so se mdr. razvili ali samostalnika gŕlo. so tvorjeni še naslednji: litovski añs ‘tisti’, avestijski ana- ‘ta’, hetitski anni- ‘tisti, ôni’, ogrožati starovisokonemške ienēr in iz tega nemški jener Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je ‘tisti, ôni’, vsebujejo pa ga tudi naslednje besede: izpeljana iz glagola ogrozíti. latinska enim ‘prav zares, namreč’, grška énē ‘pojutrišnjem’, (e)keĩnos ‘tisti, ôni’. ohrovt Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta 26 oponašati osji Beseda je domačega izvora. Njen starejši pomen Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je je ‘obnašati se proti’, prvotni pa ‘prinašati proti’. izpeljana iz samostalnika ôsa. Izpeljana je iz glagola oponêsti v prvotnem pomenu ‘prinesti proti’, v katerem predpona opo- (tako kot v oslica oporékati) pomeni ‘proti’. Izpeljanke iz glagola nêsti pogosto razvijejo pomene, ki so v zvezi z vedenjem Beseda je domačega izvora. Tako kot ruska oslíca npr. obnášati se, ponòs. in češka oslice se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * osьlica, ki je izpeljana iz prevzetega samostalnika * osьlъ, iz katerega se je razvil naš ôsel. oponesti Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz oslov predpone opo- v pomenu ‘proti’, ki je sestavljena iz o- in po-, ter glagola nêsti. Prvotno je pomenila Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je nekako ‘prinesti komu (očitek) proti’. izpeljana iz prevzetega samostalnika ôsel. oprtati osrčje Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sestavljena iz predpone o- in glagola pŕtati, ki je izpeljana iz samostalnika srcé. verjetno tvorjen iz predhodnika naše besede pŕt, ko je pomenila še ‘trak iz tkanine’ ostroga Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, orehov srbska, bosanska, črnogorska ȍstruga in češka Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je ostruha, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz izpeljana iz samostalnika ôreh. 1200 let stare praslovanske * ostrǫga. Izpeljana je iz pridevnika * ostrъ, iz katerega se je razvil naš óster. osa otipati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska òsa, ruska osá in češka Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je vosa se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * (v) sestavljena iz predpone o- in glagola típati. osa, ta pa iz 5000 let stare * u̯obhsah , iz katere so 2 se mdr. razvile še litovska vapsvà, srednjeperzijska otipavati vaβz, latinske vespa, staroirska foich, staroangleška Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je wæps in iz te angleška wasp, starovisokonemške izpeljana iz glagola otípati. wefsa, wafsa, waspa in iz te nemška Wespe, ki vse pomenijo isto kot naša. otrob osel Beseda je domačega izvora. Tako kot ruska ótrubi in češka otruby se je razvila iz 1200 let stare Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška ȍsao, praslovanske * otrǫby, ki je pomenila približno isto ruska osël in češka osel se je razvila iz 1200 let kot naša, prvotno pa je pomenila *‘kar ostane pri stare praslovanske * osьlъ, ki je prevzeta iz gotske luščenju, luščine’. Izpeljana je iz glagola * otъrǫbiti asilus ali predhodnika starovisokonemške esil, v pomenu ‘odsekati, izluščiti’, ki je sestavljen iz iz katere se je razvila nemška Esel, ki prav tako predpone * otъ-, iz katere se je razvila naša od-, in pomeni ‘osel’. Germanska beseda je prevzeta iz glagola * rǫbiti ‘sekati’. latinske asellus ‘osliček’, ki je izvorno manjšalnica samostalnika asinus v pomenu ‘osel’, ta pa je prevzet iz nekega neznanega starega predindoevropskega paglavec sredozemskega jezika. Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika páglav. 27 pajčevina pecelj Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Kakor narečna hrvaška izpeljana iz samostalnika pájek. pecalj, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz starejše * pętьcьl'ь, ta pa je izpeljana iz samostalnika palček * pęta, iz katerega se je razvila naša pêta. Njen prvotni pomen si lahko predstavljamo *‘peti Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica podoben del lista ali sadeža’, tj. tisti del lista ali samostalnika pálec. Pomenski razvoj iz ‘palec’ v sadeža, na katerem stoji ali visi. ‘palček’ se je izvršil pod vplivom nemške besede Däumling, ki pomeni ‘palček’ in je izpeljana iz samostalnika Daumen, ki pomeni ‘palec’. Njegov pečka prvotni pomen si lahko zamislimo *‘kot palec velik Beseda je domačega izvora. Tako kot narečna možic’. hrvaška pàška, ki pomeni isto kot naša, ruska póčka, ki pomeni ‘brstič, popek’, in češka pecka, ki pomeni palec ‘pečka’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * pъt'ьka. Izvorno je manjšalnica samostalnika Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, * pъt'ь, ki je označeval nekaj nabreklega, oteklega srbska, bosanska, črnogorska pȁlac, ki pomeni isto in je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega kot naša, ruska pálec, ki pomeni ‘prst’, in češka korena * put-, iz katerega sta mdr. tvorjena tudi palec, ki pomeni isto kot naša, se je razvila iz 1200 litovska glagola pùsti ‘oteči, nabrekniti, napihniti let stare praslovanske * palьcь. Ta je tvorjena iz se’ in pũsti ‘pihati, napihati’ ter staroindijski pridevnika * palъ, ki je pomenil ‘debel’. Beseda je samostalnik puppuṭa- ‘oteklina na dlesnih’. torej prvotno pomenila ‘debeli prst’. Ta pridevnik je tvorjen iz 5000 let starega praindoevropskega * polo-, ki je pomenil ‘debel, otekel, velik’, iz pečkat katerega so tvorjene še naslednje besede: latinski Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz pollex ‘palec’ in pollēre ‘biti močan’, perzijska samostalnika pečkà. pālidan ‘slediti, iskati’, makedonska pala ‘išče, sledi’, starovisokonemška fuolen in iz te nemška pesek fühlen, staroangleška fǣlan in iz te angleška feel, ki pomenijo ‘čutiti’, ta pomen pa izvira iz pomena Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, ‘tipati’. bosanska, črnogorska pijésak, srbska pésak, ruska pesók in češka písek se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * pěsъkъ, ta pa iz 5000 let stare paličnjak praindoevropske * pē(n)suko-, iz katere se je razvila Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je tudi staroindijska pāṁsuká-, ki pomeni ‘pesek’ in izpeljana iz pridevnika páličen, ta pa iz samostalnika ‘prah’. Beseda je izvorno manjšalnica samostalnika pálica. * pē(n)su-, iz katere sta se razvili staroindijska pāṁsú- in avestijska pąsnuš, ki prav tako pomenita parket ‘pesek’ in ‘prah’. Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz nemške Parkett, ta pa iz francoske parquet, ki peška pomeni isto kot naša. Prvotneje je pomenila ‘del Beseda je domačega izvora. Razvila se je iz pečkà. sodne dvorane, v katerem sedijo sodniki’ (ta del je bil obložen s talnimi deščicami), še prej ‘manjši peteršilj zaprt prostor’, prvotno pa ‘majhen ograjen prostor’. Izpeljana je iz samostalnika parc v prvotnem Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej je pomenu ‘ograjen, zaprt prostor’, iz katerega smo prevzeta iz bavarsko nemške Petersil, ta pa prek prek nemščine prevzeli párk. latinske petroselīnum iz grške petrosélīnon, ki je zložena iz samostalnikov pétros ‘skala, kamen’ in sélīnon ‘zêlena’. Prvotno je torej pomenila ‘kamena parnik zelena’. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz samostalnika pára. 28 piknik pljuskati Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, iz nemške Picknick, ta pa iz francoske pique-nique, srbska, bosanska, črnogorska pljȕskati in češka ki danes pomeni isto kot naša, v 17. stoletju pa je plískat, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz pomenila ‘skupni obed, pri katerem vsak prinese 1200 let stare praslovanske * pl'uskati. Verjetno je hrano zase’. Zložena je iz francoskega glagola izpeljana iz medmeta * pl'us, ki je posnemal zvoke piquer v pomenu ‘pikniti, malo pojesti’ in nique ob udarcu v vodo. Iz izvorno istega medmeta so mdr. ‘majhna, malo vredna stvar’. še naslednji glagoli: ruski pljúsnutь ‘vreči, zalučati’, beloruski pljuščécь ‘močno deževati’, litovska piton pliauškė́ti ‘čvekati’ in pliáuškinti ‘prasketati, žuboreti, pljuskati’, iz podobnega tudi latvijski Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz plaũkšêt in latinski plaudere, ki pomenita ‘tleskati, nemške Python, ta pa iz grške Pȳthṓn. To je lastno ploskati’. ime zmaja v obliki kače, ki ga je Apolon ubil pred Delfi. Izpeljano iz grškega krajevnega imena Pȳthṓ ‘Delfi’. pnevmatika Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je pomenila pižmovka le ‘nauk o mehanskih lastnostih plinov’. Prevzeta je prek nemške Pneumatik in francoske pneumatique Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je iz grške pneumatikḗ (tékhnē) ‘veda o zraku, izpeljana iz samostalnika pížem, ki pomeni ‘dišava o gibanju zraka’. Ta vsebuje žensko obliko mošus’, ta pa je prevzet prek srednjevisokonemškega pridevnika pneumatikós ‘zračen’, izpeljanega iz bisem in srednjeveškolatinskega bisamum iz grškega samostalnika pneũma ‘veter, dih, sapa’, in hebrejskega bāšām, ki pomeni ‘balzamovec, samostalnik tékhnē ‘veda, veščina’. Današnji pomen balzam’. Ta voluharica je poimenovana po mošusu se je iz izhodiščnega ‘veda o mehanskih lastnostih zato, ker vonj izločkov njenih žlez spominja na vonj plinov’ razvil prek ‘izdelek, ki je narejen s spoznanji mošusa. te vede’. plahta podgana Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je srbska, bosanska, črnogorska plȁhta, ki pomeni prevzeta iz neke romanske besede, ki se je razvila ‘prt, rjuha’, ruska pláxta, ki pomeni ‘platnena vreča, iz ljudskolatinske * ponticāna. Ta je nastala s ruta’, in češka plachta, ki poleg ‘plahta’ pomeni poenobesedenjem zveze * (mūs) Pontica, ki tudi ‘ponjava, rjuha’, se je razvila iz 1200 let stare dobesedno pomeni ‘črnomorska (miš)’. Podgane praslovanske * plaxъta. Ta je prvotno domnevno so v Evropo namreč prišle z ladijskim prometom z pomenila *‘širok kos tkanine’. Izpeljana je iz vzhoda. samostalnika * plaxa, ki je soroden s predhodniki naših besed plahúta, plášč in plòsk. podganji plemenititi Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika podgána. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz pridevnika plemenít. pogozditi pljusk Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je sestavljena iz predpone po- in glagola gozdíti, ki je Beseda je domačega izvora. Tako kot izpeljan iz samostalnika gòzd. starocerkvenoslovanska pljuskъ, ki pomeni ‘ropot, šum’, hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pljȗsak, ki pomeni ‘ploha’, se je razvila iz južnoslovanske pogozdovati * pl'uskъ, ki je izpeljana iz predhodnika glagola Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je pljúskati. izpeljana iz glagola pogozdíti. 29 pohlep pȕpoljak), ruska pupók in češka pupek, ki pomenijo Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare je izpeljana iz glagola * pohlepéti ali podobno, ki je praslovanske * pǫpъkъ. Ta je izvorno manjšalnica soroden z glagolom hlepéti. samostalnika * pǫpъ, ki je pomenil ‘nekaj nabreklega, brst’. Tvorjen je iz 5000 let starega praindoevropskega korena * pamp- ‘nabrekniti’, iz pohlepen katerega so se mdr. razvile naslednje besede: litovski Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je pam̃pti, ki pomeni ‘nabrekniti, napihniti se’, in izpeljana iz samostalnika pohlèp. pámpa, ki pomeni ‘sveženj, bula, oteklina’, latvijska pàmpt, ki pomeni ‘nabrekniti’, latinska pampinus, ki pokal pomeni ‘rozga’, in armenska pcampcušt, ki pomeni ‘sečni mehur’. Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz nemške Pokal, ta pa iz italijanske boccale, ki pomeni ‘posoda, bokal’. poper Beseda je tujega izvora. Tako kot hrvaška pȁpar polhek in češka pepř se je razvila iz starejše, morda že praslovanske * pьpьrъ, ta pa je v srednjem veku Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica prevzeta iz latinske piper, ki pomeni isto kot naša. samostalnika pôlh. Iz te so prevzete tudi germanske besede s pomenom ‘poper’, npr. nemška Pfeffer, nizozemska peper, pomaranča angleška pepper, danska peber, švedska peppar. Beseda je tujega izvora. V 16. stoletju ali prej Latinska beseda je prevzeta iz grške péperi, ta pa je prevzeta iz severnoitalijanske pomarancia, ki iz staroindijske pippalī, ki pomeni isto kot naša, pomeni isto kot naša. Zložena je iz samostalnikov prvotneje pa pomeni ‘jagoda (kot vrsta plodu)’. pomo v pomenu ‘jabolko, sadež’ in arancia, ki že Staroindijska beseda etimološko ni pojasnjena. sam pomeni ‘pomaranča’. Ta beseda je prevzeta iz španske naranja, ta pa prek arabske nārandž iz popkovina perzijske nārandž v enakem pomenu, ki etimološko Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je ni zadovoljivo pojasnjena. izpeljana iz samostalnika pópek. pomislek por Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju ali izpeljana iz glagola pomísliti. prej je prevzeta iz nemške Porree ali še srednjevisokonemške porre, ta pa iz latinske porrum, pomisliti ki je sorodna z grško práson v enakem pomenu. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je Beseda etimološko ni pojasnjena. sestavljena iz predpone po- in glagola mísliti. postrv pomišljati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je srbska, bosanska, črnogorska pȁstrva, pȁstrma in izpeljana iz glagola pomísliti. bolgarska pъstъ́rva se je razvila iz starejše * pьstry, ta pa je izpeljana iz 1200 let starega praslovanskega pomolsti pridevnika * pьstrъ, ki je pomenil ‘pisan, pester, pikčast’. Prvotno je torej pomenila *‘pisana, pikčasta Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je (riba)’. sestavljena iz predpone po- in glagola môlsti. poškodba popek Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, je izpeljana iz danes zastarelega glagola poškóditi v srbska, bosanska, črnogorska pȕpak (navadno pomenu ‘poškodovati’, ki je sestavljen iz predpone 30 po- in glagola škóditi. pribežati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz potipati predpone pri- in glagola bežáti. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone po- in glagola típati. približati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz prebivališče predpone pri- in glagola blížati se. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola prebívati. prisrčen Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je prebledeti izpeljana iz besedne zveze pri srcu. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pre- in glagola bledéti. prisrčnost Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je predrzen izpeljana iz pridevnika prisŕčen. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone pre- in pridevnika dŕzen. Prvotno je prosen pomenila ‘preveč drzen’. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika prosó. predrznež Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je prstan izpeljana iz pridevnika predŕzen. Beseda je domačega izvora. Podobno kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pȑstēn, ruska pérstenь predrznost in češka prsten se je razvila iz 1200 let stare Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je praslovanske * pьrsty ali * pьrstę. Izpeljana je iz izpeljana iz pridevnika predŕzen. samostalnika * pьrstъ, iz katerega se je razvil naš pŕst. Prvotno je pomenila ‘pripadajoč prstu’. prekanjen Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je prstanec izpeljana iz glagola prekániti. Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika pŕstan. premisliti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je pst sestavljena iz predpone pre- in glagola mísliti. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška pst in nemška pst posnema šepetanje in torej prvotno premišljati nagovarja k tihemu govorjenju, drugotno pa zapoveduje molk. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz glagola premísliti. pšenica premišljevati Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska pšènica, ruska pšeníca Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je in češka pšenice se je razvila iz 1200 let stare izpeljana iz glagola premíšljati. praslovanske * pьšenica, ki je pomenila isto kot naša. Izpeljana je iz samostalnika * pьšeno, iz katerega se pretipati je razvil naš pšêno. Njen prvotni pomen je *‘pšenu Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz podobna žitarica’. predpone pre- in glagola típati. 31 pšeničen razmisliti Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz samostalnika pšeníca. sestavljena iz predpone raz- in glagola mísliti. puding razmišljati Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je iz nemške Pudding, ta pa iz angleške pudding, ki izpeljana iz glagola razmísliti. pomeni isto kot naša, v starejšem jeziku (in tudi danes) pa je pomenila le različne mesne jedi, zlasti razvedrilo ‘klobasa’ in ‘z mesom polnjen želodec’. Angleška beseda je prevzeta iz francoske boudin, ki pomeni Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je ‘krvavica’, ta pa se je razvila iz ljudskolatinske izpeljana iz glagola razvedríti. * botellinus, ki je izpeljana iz latinske botulus v pomenu ‘klobasa’. ribji Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pustolovec srbska, bosanska, črnogorska rȉbljī in češka rybí se Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prilagojena je razvila iz 1200 let stare praslovanske * rybьjьjь, iz starejše pustolòv, ki prav tako pomeni ‘pustolovec’ ki je izpeljana iz predhodnika našega samostalnika in je prevzeta iz hrvaške pȕstolōv v enakem pomenu. ríba. Hrvaška beseda je izpeljana iz samostalnika * pustol ‘pustinja, divjina’, ta pa iz pridevnika pȗst v pomenu ričet ‘prazen, neobljuden’. Beseda pustolôvec je torej Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju ali prej je prvotno označevala nekoga, ki se je odpravil v divje, prevzeta iz štajersko in koroško nemške Ritschet, neobljudene, nenaseljene kraje. ki je kakor na širšem bavarskem področju znana Rütscher izpeljana iz narečnega glagola ritschen pustolovski oziroma rütschen v pomenu ‘drseti, spodrsniti’. Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prevzete Ričet je tako poimenovan zato, ker je spolzka, pustolòv v pomenu ‘pustolovec’, ki se je prilagodila sluzasta, zdrizasta jed. v našo današnjo pustolôvec. roba pustolovščina Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz italijanske ròba, ki pomeni isto kot naša, izpeljana iz pridevnika pustolôvski. ta pa iz starovisokonemške ali starofrankovske rauba, ki pomeni ‘obleka’ in ‘vojaška oprema’. Sorodna je s starovisokonemško roub, ki pomeni radič ‘rop, plen’. Zbirni pomen ‘izdelki, namenjeni Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju ali prej je tržišču’ se je razvil iz prvotnega ‘roparski plen’. Ker prevzeta iz furlanske radìc ali tržaško italijanske je bil roparski plen pogosto obleka, je prvotni pomen radicio, ki sta se kakor knjižna italijanska radicchio v francoski besedi robe razvil pomen ‘obleka’. razvili iz latinske rādīcula. Latinska beseda, ki pomeni ‘vrsta radiča’ in ‘koreninica’, je izvorno robida manjšalnica samostalnika rādīx v pomenu ‘koren’. Radič je poimenovan kot ‘koreninica’ zato, ker ima Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta od vseh solatnic najmočnejšo korenino. iz starofurlanske robedo, ki se je kakor italijanska roveto, ki pomeni ‘robidovje, trnje’, razvila iz latinske rubētum ‘z robidovjem poraščen prostor’, razjahati izpeljanke iz rubus ‘robidovje, robida’. Latinska Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz beseda je prvotno verjetno pomenila le ‘trnje’. predpone raz- in glagola jáhati. Sorodna je z gotsko raupjan in nemško raufen, ki pomenita ‘puliti, trgati’. 32 robidov samostalnika rožìč, ta pa je manjšalnica Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz samostalnika róg. prevzetega samostalnika robída. rulada rogač Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz prek nemške Roulade iz francoske roulade, ki samostalnika róg. Njen prvotni pomen je ‘kdor nosi poleg ‘zavitek’ pomeni tudi ‘rulada’. Izpeljana je iz roge’. francoskega glagola rouler, ki pomeni ‘zviti, zvijati’. rogat ržen Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je srbska, bosanska, črnogorska rògat, ruska rogátyj izpeljana iz samostalnika ŕž. in češka rohatý se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * rogatъ, izpeljanke iz samostalnika sekvoja * rogъ, iz katerega se je razvil naš róg. Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz angleške sequoia. Američani so drevo poimenovali rogelj po Indijancu z imenom Sequoyah (1760–1843) iz Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je plemena Čeroki, ki je za svoj jezik naredil primerno izpeljana iz samostalnika róg. pisavo. rogovje sestrica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica izpeljana iz samostalnika róg. samostalnika sêstra. rokodelec siromašen Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju je zložena Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je iz samostalnika rôka in izpeljanke iz glagola délati. izpeljana iz samostalnika siromah, iz katerega se je Njen prvotni pomen je ‘kdor dela z rokami’. razvil današnji siromák. rokodelski sirotka Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, izpeljana iz samostalnika rokodél(ec). srbska, bosanska, črnogorska sȉrutka in sȕrutka ter podobno kot ruska sývorotka in češka syrovátka, ki vse pomenijo isto kot naša, se je razvila iz 1200 rokodelstvo let stare praslovanske * syrovatъka. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je pridevnika * syrovatъ v pomenu ‘kisel, vlažen’, ta pa izpeljana iz samostalnika rokodél(ec). iz * syrъ, iz katerega se je razvil naš sìr. Njen prvotni pomen si lahko predstavljamo kot *‘tekočina, ki ima rozina sir’. Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju je prevzeta iz nemške Rosine, ta pa iz starofrancoske raisin skotiti (sec), ki pomeni isto kot naša, dobesedno pa pomeni Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz ‘(suha) grozdna jagoda’. Francoska beseda raisin predpone z- in glagola kotíti. ‘grozdje’ se je razvila iz latinske racēmus, ki pomeni ‘grozd, grozdna jagoda’. slak Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška slȃk rožiček in starejša ter narečna češka svlak (danes knjižno Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica svlačec), ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 33 1200 let stare praslovanske * sъvolkъ. Izpeljana je ‘barva, sij’. Iz istega korena * (s)lei̯H- je tvorjen tudi iz glagola * sъvelt'i, ki je pomenil ‘zvleči, zviti’ in starovisokonemški samostalnik slēha, iz katerega se je sestavljen iz predpone * sъ- ‘skupaj’ in glagola je razvil nemški Schlehe, ki pomeni ‘trnulja, divja * velt'i, iz katerega se je razvil naš vléči. Slak se tako sliva’. imenuje zato, ker je ovijalka, ki se vleče, zvija ob drugih rastlinah. slivov Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je slan izpeljana iz samostalnika slíva. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska slȃn, ruska solónyj smrečica in češka slaný se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * solnъ, ta pa iz še starejše * salno-, ki Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica je pomenila isto kot naša. Izpeljana je iz 5000 let samostalnika smréka. starega praindoevropskega samostalnika * sal-, ki je pomenil ‘sol’ in iz katerega se je razvil naš sôl. smreka Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, slepar srbska, bosanska, črnogorska smrȅka, ki poleg Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej ‘smreka’ pomeni tudi ‘brin’, ukrajinska smeréka in je izpeljana iz glagola slepíti v drugotnem pomenu narečna češka smrek, ki pomenita isto kot naša, se ‘goljufati, varati’, ki se je razvil iz prvotnega je razvila iz 1200 let stare praslovanske * smerka. ‘povzročati, da je kdo slep’. Glagol je izpeljan iz Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega pridevnika slép. korena * smer- v pomenu ‘iglast gozd’, iz katerega je tvorjena tudi armenska mayr, ki pomeni ‘cedra, bor, smreka’. slina Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, smrekov srbska, bosanska, črnogorska slȉna, ruska slína in češka slina se je razvila iz 1200 let stare Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je praslovanske * slina. Tvorjena je iz 5000 let starega izpeljana iz samostalnika smréka. praindoevropskega korena * (s)lei̯-, ki je pomenil ‘sluzast, lepljiv, gladek’ in ‘spolzka, lepljiva tla’. Iz smuč tega korena so mdr. tvorjene še naslednje besede: Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je latvijska sliẽnas ‘slina’, grški alī́nō ‘namažem’ in izpeljana iz glagola smúčati. lītós ‘gladek’, latinski linere ‘namazati, nasmoliti’ in līmus ‘glen, blato, umazanija’, staroangleška in srednjevisokonemška slīm, iz katere se je razvila smučar nemška Schleim ‘sluz’, in starovisokonemška līm Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je ‘lepilo’, iz katere se je razvila nemška Leim in ki izpeljana iz samostalnika smúč v pomenu ‘smučka’. smo jo mi prevzeli kot lím. smučarka sliva Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, izpeljana iz samostalnika smúčar. srbska, bosanska, črnogorska šljȉva, ruska slíva in češka slíva se je razvila iz 1200 let stare smučati praslovanske * sliva. Izvorno je v ženskem spolu posamostaljeni pridevnik * slivъ, ki je pomenil Beseda je domačega izvora. V starejšem jeziku ‘moder, modrikast’ in se ohranja v našem narečnem pomeni ‘gladko drseti’. Tako kot cerkvenoslovanska sliv v enakem pomenu. Ta se je razvil iz 5000 let smučati, ki pomeni ‘drseti, plaziti se’, in starega praindoevropskega * sliH-u̯o-, iz katerega makedonska smuča se, ki pomeni isto kot naša, se so tvorjene še naslednje besede: latinske līvēre je razvila iz 1200 let stare praslovanske * smučati v ‘biti svinčene, modre barve’, līvōr ‘sinja barva, pomenu ‘hitro drseti, hitro se premikati’. Izpeljana modrina’, līvidus ‘sinji, moder’ in staroirska lí je iz glagola * smuknǫti v pomenu ‘hitro zdrsniti’, iz 34 katerega se je razvil naš smúkniti. praindoevropskega korena * k'au̯-, ki je kakor podoben * kau̯- pomenil ‘tuliti, vpiti, vreščati’. Iz smučka teh korenov so mdr. tvorjene še naslednje besede: armenska sag ‘gos’, latinska iz galščine prevzeta Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica cavānnus ‘sova’, gornjelužiška sutać ‘skovikati, samostalnika smúč. kričati’, litovski kaũkti in šaũkti ‘vpiti’, staroindijski káuti ‘vpije, vrešči’, kokā ‘sova, pes’, grška kōkȳ́ō smuk ‘vpijem, jadikujem’, starovisokonemške hūwo, Beseda je domačega izvora. V starejšem jeziku hūwila, hiuwila, ki pomenijo ‘sova’, in angleški owl, pomeni ‘hiter premik, zdrs’. Izpeljana je iz glagola howl v enakem pomenu, pa tudi predhodnik našega smúkniti. samostalnika kávka. smuka spati Beseda je domačega izvora. V starejšem jeziku Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pomeni ‘gladko drsenje’, ‘cesta s steptanim snegom, srbska, bosanska, črnogorska spȁti, ruska spátь in ki je primerna za vožnjo s sanmi’ in ‘smučka’. češka spát se je razvila iz 1200 let stare praslovanske Izpeljana je iz glagola smúkati, ki je soroden s * sъpati, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz smúčati. 5000 let starega praindoevropskega korena * su̯ep-, ki je prav tako pomenil ‘spati’ in iz katerega so mdr. sokol tvorjene naslednje besede: hetitska suppa ‘zaspi’, staroindijski svápati ‘spi’, latinska sōpīre ‘uspavati’, Beseda je verjetno domačega izvora. Tako kot staronordijska sofa in staroangleška swefan, ki hrvaška, bosanska sȍkol, srbska in črnogorska pomenita ‘spati’. sòkō, ruska sókol in češka sokol se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * sokolъ, ki etimološko sprenevedati se ni nedvoumno pojasnjena. Morda je sorodna s staroindijskima samostalnikoma śakúni- in śakuná-, Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz ki pomenita ‘(velik) ptič’, morda je tvorjena iz predpone s- (nastale iz iz-) in glagola prenevédati se, nekega glagola, tvorjenega iz 5000 let starega ki prav tako pomeni ‘sprenevedati se’, v starejšem praindoevropskega korena * seku- v pomenu ‘slediti’, jeziku pa pomeni ‘zavlačevati z delom’. Sestavljen je iz katerega je tvorjen tudi makedonski glagol saka iz predpone pre-, nikalnice nè in glagola * védati, ki ‘hoče, namerava, zahteva’. je soroden z védeti. Njegov prvotni pomen si lahko predstavljamo kot *‘povzročati vtis, da kdo česa ne sol ve’. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srčece bosanska sȏl, srbska, črnogorska sȏ, ruska sólь in češka sůl se je razvila iz 1200 let stare praslovanske Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica * solь, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske * sal-, samostalnika srcé. iz katere so se razvile še naslednje besede: latvijska sā̀ls, grška háls, latinska sal in armenska ał, ki vse srček pomenijo isto kot naša. Iz iste praindoevropske Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica besede so tvorjene še staroindijska salilá-, ki pomeni samostalnika srcé. ‘slan’ in ‘morje’, staroirska salann, valižanska halen, angleška salt in starovisokonemška salz, iz katere se je razvila nemška Salz, ki vse pomenijo ‘sol’, in srčen albanska njelm, ki pomeni ‘slan’. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je tvorjena iz samostalnika srcé. sova Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srčika srbska, bosanska, črnogorska sóva, ruska sová Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je in češka sova se je razvila iz 1200 let stare izpeljana iz samostalnika srcé. praslovanske * sova. Tvorjena je iz 5000 let starega 35 srčkan strimkýj, ki pomenita ‘strm’, in češki samostalnik Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je strom, ki pomeni ‘drevo’. Tvorjena je iz 5000 let izpeljana iz samostalnika srcé. starega praindoevropskega korena * (s)terh - v 1 pomenu ‘trd biti’, iz katerega so z isto pripono mdr. tvorjene še naslednje besede: nizozemska stram, srčnost nemška stramm ‘tesen, krepek, strumen’ in grška Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je sterémnios, ki pomeni ‘trd, trden’. Pomen ‘strm’ izpeljana iz pridevnika sŕčen v pomenu ‘pogumen’, se je razvil iz ‘pokončen’, ta pa iz ‘trden’ zato, ker ta pa iz samostalnika srcé v pomenu ‘pogum’. pokonci postavljene stvari trdno stojijo. sredinec strmina Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je je izpeljana iz samostalnika sredína. Sredinec je izpeljana iz pridevnika stŕm. namreč prst, ki se nahaja v sredini prstov ene roke. strmoglaviti srp Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, izpeljana iz pridevnika strmoglàv v pomenu ‘strm’, srbska, bosanska, črnogorska sȓp, ruska sérp ta pa je zložen iz pridevnika stŕm in samostalnika in češka srp se je razvila iz 1200 let stare gláva. Prvotno se je nanašal na tako strmino, s katere praslovanske * sьrpъ. Tvorjena je iz 5000 let starega človek lahko pade na glavo. praindoevropskega korena * serp- v pomenih ‘rezati’ in ‘oster’, iz katerega so mdr. tvorjene še naslednje struga besede: latvijska sirpis, grška hárpē, irska serr in staroindijska sr̥ṇī́, ki vse pomenijo isto kot naša, pa Beseda je domačega izvora. Tako kot tudi latinska sarpere, ki pomeni ‘rezati, obrezovati’. starocerkvenoslovanska struga, ki pomeni ‘valovanje’ in ‘uničenje, razdejanje’, narečna ruska strúga, ki pomeni ‘globoko mesto v reki’ in ‘z vodo stegno napolnjena kotanja v presahli rečni strugi’, ter češki Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, strouha in struha, ki pomenita ‘struga, žleb’, se je srbska, bosanska, črnogorska stègno, ruska stegnó razvila iz 1200 let stare praslovanske * struga, ki je in češka stehno se je razvila iz 1200 let stare pomenila ‘vodni tok’. Tvorjena je iz 5000 let starega praslovanske * stegno, ki etimološko ni zadovoljivo praindoevropskega korena * sreu̯-, ki je pomenil pojasnjena. Morda je sorodna z latinsko tīgnum ‘teči (o tekočini)’. Iz istega korena so mdr. tvorjene ‘tram, hlod’, morda z armensko tcēkn, ki pomeni še naslednje besede: litovska sriaumuõ ‘struga, ‘rama, pazduha, roka’, in tcitunkc, ki pomeni ‘pleče, vodni tok’, staroindijski srávati ‘teče’, srava- ‘tok’, hrbet, stran (zgradbe)’. grška rhéō ‘tečem’, staroirska sruaimm ‘reka’, starovisokonemške stroum, iz katere se je razvila stikalo nemška Strom, in staroangleška strēam, iz katere se je razvila angleška stream, ki vse pomenijo ‘tok’. Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz glagola stíkati v pomenu ‘delati, da je kaj tesno skupaj’. surov Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, strm srbska, bosanska, črnogorska sȕrov, ki pomeni ‘surov, presen, zelen, grob, divji’, ruska suróvyj, ki Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pomeni ‘strog, surov’, in češka surový, ki pomeni srbska, bosanska, črnogorska stȑm, ki pomeni ‘grob, neobdelan, krut, neotesan’, se je razvila iz isto kot naša, narečni ruski strëmyj in strëmkij, ki 1200 let stare praslovanske * surovъ. Izpeljana je iz pomenita ‘hiter, predrzen’, in češka strmý, ki pomeni samostalnika * surъ v pomenu ‘vlaga, mokrota’, ki ‘strm’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske se je razvil iz 5000 let starega praindoevropskega * strьmъ, ki je pomenila ‘pokonci postavljen’. * sou̯Hro-, iz katerega se je razvil tudi staronordijski Sorodna je s praslovanskim pridevnikom * stromъ, saurr, ki pomeni ‘umazanija’. Naš pridevnik je iz katerega se je razvil poljski stromy in ukrajinski torej prvotno pomenil ‘vlažen, moker’. Surove, 36 še ne pečene jedi, zlasti meso, so namreč vlažne, *‘tista, ki hlasta, šavsa’, kar kaže na roparsko naravo mokre. In ker so surove jedi še neobdelane, se je te ribe. iz tega pomena razvil tudi pomen ‘grob, divji’. Praslovanski samostalnik * surъ je tvorjen iz 5000 šimpanz let starega praindoevropskega korena * seu̯H-, ki je pomenil ‘teči, deževati, vlažiti, močiti’, iz katerega Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta so mdr. tvorjene še naslednje besede: litovska súras iz nemške Schimpanse, ta iz angleške chimpanzee, ‘slan, soljen’, latvijska sur̃s ‘slan, grenak, kisel’, ta pa iz nekega zahodnoafriškega jezika Angole staroangleška sūr ‘kisel’, iz katere se je razvila ali Konga. V bantujskem jeziku čiluba v Angoli se angleška sour, in starovisokonemška sūr, iz katere se veliki opici reče kivili-chimpanze. je razvila nemška sauer, ki prav tako pomeni ‘kisel’, pa tudi predhodnik našega samostalnika sìr. taboren Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz suženj prevzetega samostalnika tábor. Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska sȕžanj se je razvila iz talent splošnojužnoslovanske * sǫžьn'ь, ki je sestavljena iz Beseda je tujega izvora. Prevzeta je iz nemške predpone * sǫ- in izpeljanke iz samostalnika * ǫže, Talent, ta pa prek latinske talentum, ki pomeni ki je pomenil ‘vrv’. Prvotneje je pomenila ‘ujetnik’, ‘utežna enota pribl. 26 kg’ in ‘denarna enota večje prvotno pa *‘kdor je zvezan z vrvjo’. vrednosti, navadno 60 min’, iz grške tálanton, ki pomeni ‘utežna enota pribl. 36 ali 26 kg’ in ‘denarna sužnja enota 6000 drahem’. Grška beseda je izpeljana iz Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je glagola talássai, ki pomeni ‘nesti, prenesti, prestati’. izpeljana iz samostalnika súženj. Sodobni pomen ‘prirojena sposobnost’, ki se je razvil iz ‘(od Boga) zaupano bogastvo’, temelji na svetopisemski priliki o talentih: Gospodar je ščeperiti svojim služabnikom razdelil denar in odšel na pot. Beseda je domačega izvora. Verjetno je nastala z Ko se je vrnil, je bogato nagradil ona dva, ki sta si s mešanjem pomensko podobnih glagolov šepériti trgovanjem pomnožila imetje. Tistemu, ki je zaupani se in čopíriti se. Podobno kot hrvaška šepíriti se in talent shranil, da ga ne bi izgubil, ga je vzel in dal šepúriti se, ki pomenita isto kot naša, narečna ruska onemu, ki je največ pritrgoval. čepéritьsja in ščepéritьsja, ki pomenita ‘razkrečiti se, šopiriti se’, in narečni slovaški čepurkat' sa, ki ti pomeni ‘šopiriti se’, sta se domnevno razvila iz 1200 let starih splošnoslovanskih * šepyriti sę oziroma Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, * čepyriti sę. Ta dva glagola sta sestavljena iz srbska, bosanska, črnogorska tȋ, ruska tý in češka ty ekspresivnih predpon * še- oz. * če- in praslovanskega se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * ty, ta pa glagola * pyriti, ki je pomenil ‘pihati’. Če je domneva iz 5000 let stare praindoevropske * tū, ki je pomenila pravilna, je beseda prvotno pomenila *‘napihovati isto kot naša. Iz iste praindoevropske besede so se’. Slovenski izraz s -périti namesto pričakovanega se razvile še avestijska tū, latinska tū, albanska -píriti je posledica vpliva samostalnika peró, izraz ti, valižanska ti, homersko grška tȳ́nē, gotska þū, s čop- namesto pričakovanega čep- pa posledica staronordijska þú in staropruska tou, ki vse pomenijo vpliva samostalnika čòp. ‘ti’. Iz sorodne * tu pa so se razvile staroindijska tuvám, hetitska tu-k(ka), grška sý, latvijska tu, litovska tù, starovisokonemška in nemška du ter ščuka angleška thou, ki prav tako pomenijo ‘ti’. Prvotni Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, pomen tega prastarega zaimka ni znan. srbska, bosanska, črnogorska štȕka, ruska ščúka in češka štika se je razvila iz 1200 let stare tihotapec praslovanske * ščuka, ki je pomenila isto kot naša. Izpeljana je iz glagola * ščukati, ki je pomenil ‘rezati, Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je hlastati, trgati, grabiti’. Prvotno je torej pomenila izpeljana iz glagola tihotápiti. 37 tihotapiti ‘oteči, nabrekniti’. Če je povezava pravilna, je naš Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je pridevnik prvotno pomenil ‘otekel, nabrekel’. sklopljena iz prislova tího in glagola * tapiti, ki je soroden s tápati ‘tipati, tiho, tipaje hoditi’. tolšča Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša tip hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȕšta, ki Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je pomeni ‘velika količina, množica’, in ruska túšča, izpeljana iz glagola típati. ki pomeni ‘sloj’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * tъlšt'a. Izpeljana je iz pridevnika * tъlstъ, iz katerega se je razvil naš tôlst. tipalka Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je trafika izpeljana iz glagola típati. Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz avstrijsko nemške Trafik, ki pomeni ‘prodaja’ tipalnica in ‘prodajalna zlasti tobačnih izdelkov’. Nemška Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je beseda je prevzeta iz italijanske traffico, ki pomeni izpeljana iz pridevnika tipálen, ta pa iz glagola típati. ‘trgovina, trgovanje’ in ‘(blagovni) promet’. Izpeljana je iz glagola trafficare ‘trgovati’, ki tipati je domnevno v 12. stoletju prevzet iz tedanjega predhodnika katalonskega glagola trafegar, ki Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša pomeni ‘pretakati, mešati vino’, razvil pa se je hrvaška tipati, ki pomeni ‘dotikati se, otipavati’, iz ljudskolatinskega * transfaecāre s prvotnim narečna ruska típatь, ki pomeni ‘počasi, narahlo pomenom ‘pretakati tako, da se izloči usedlina’, tolči, prijemati, okušati, ščipati’, se je razvila iz 1200 sestavljenke iz latinske predpone trans- ‘prek-’ in let stare praslovanske * tipati. Verjetno je izpeljana izpeljanke iz samostalnika faex, ki pomeni ‘gošča, iz medmeta * tip, ki je posnemal pri lahnih udarcih usedlina’. nastale zvoke. Iz podobnega medmeta * tap je izpeljan predhodnik našega glagola tápati. trebušast togota Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz samostalnika trébuh. Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika tóg v pomenu ‘trd od jeze’. trma togoten Beseda je domačega izvora. V srednjem veku je izpeljana iz pridevnika tŕm v pomenu ‘trmast’, ki se Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je je verjetno razvil iz 1200 let starega praslovanskega izpeljana iz samostalnika togôta. * trьmъ v domnevnem pomenu ‘trden, neomajen’. Iz tega pridevnika sta izpeljana predhodnika narečnega togotno poljskega glagola trzmić, ki pomeni ‘tičati, štrleti’, Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je in starejšega češkega třměti, ki pomeni ‘dvigati izpeljana iz pridevnika togôten. se, lebdeti, štrleti’. Soroden je s pridevnikom, iz katerega se je razvil naš stŕm. tolst trmariti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska tȕst, ruska tólstyj Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je in češka tlustý se je razvila iz 1200 let stare izpeljana iz samostalnika tŕma. praslovanske * tъlstъ, ki je pomenila isto kot naša. Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega trmast korena * teu̯h -, ki je pomenil ‘oteči, nabrekniti, 2 Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je namnožiti’, in sicer je prvotno morda trpni izpeljana iz samostalnika tŕma. deležnik glagola, ki se ohranja v litovskem tul̃žti 38 trmoglav katere se je razvila naša tŕzati. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz danes pozabljenega pridevnika tŕm, ki je pomenil uhan ‘trmast’, in samostalnika gláva. Njegov prvotni Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je pomen je torej ‘ki ima trmasto glavo’. izpeljana iz samostalnika uhó, podobno kakor je iz samostalnika pŕst izpeljan samostalnik pŕstan. trmoglaviti Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je ukana izpeljana iz pridevnika trmoglàv. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je izpeljana iz glagola ukániti. trop Beseda je tujega izvora. V 17. stoletju se glasi ukaniti tropa. Prevzeta je iz starejše italijanske troppo, ki Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej pomeni ‘čreda’ (danes je to prislov s pomenom je sestavljena iz predpone u- v pomenu ‘proč’ in ‘preveč’), ta pa se je razvila iz galoromanske glagola kániti v pomenu ‘nameravati’. troppus v enakem pomenu. Galoromanska beseda je prevzeta iz starofrankovske * þrop, ki je sorodna urar s starovisokonemško thorf, iz katere se je razvila nemška Dorf ‘vas’. Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz prevzetega samostalnika úra. trpotec uren Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška trpútac se je razvila iz starejše * trьpǫtьcь, ki je Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je pomenila isto kot naša. Zložena je iz števnika * trь- izpeljana iz samostalnika úra. ‘tri’ in samostalnika * pǫtь v pomenu ‘pot’. Prvotno je pomenila *‘rastlina, ki raste ob razpotjih’, tj. tam, urica kjer so tri poti. Trpotec je tako poimenovan zato, ker Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica rad raste tudi na steptani zemlji, ob poti ali celo na prevzetega samostalnika úra. njej. urnik trzalica Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta iz izpeljana iz prevzetega samostalnika úra. hrvaške tȑzalica, ki je izpeljana iz glagola tȑzati, ta pa je istega izvora kot naš tŕzati. uta trzati Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz starovisokonemške hutt(e)a, ki pomeni ‘koča, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, šotor, stojnica, talilnica rude’, iz katere se je razvila srbska, bosanska, črnogorska tȑzati, ki pomeni današnje nemška Hütte ‘koča, bajta, metalurški isto kot naša, in ruska terzátь, ki pomeni ‘trgati, obrat’. razjedati, mučiti’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * tьrzati, ta pa verjetno iz * tъrgati, iz katere se je razvila naša tŕgati. Skupni imenovalec uvala pomenov glagolov tŕzati in tŕgati je hitro in Beseda je tujega izvora. V 20. stoletju je prevzeta sunkovito gibanje rok. iz hrvaške ȕvala, ki pomeni ‘dolina z ravnim dnom’ in ‘manjši morski zaliv’. Izpeljana je iz hrvaškega trzniti glagola uváliti v pomenu ‘zavaliti noter’, ki je sestavljen iz predpone u- ‘v’ in glagola váliti, ta pa je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, istega izvora kot naš valíti. srbska, bosanska, črnogorska tȑznuti se je razvila iz starejše * tьrznǫti, ta pa je izpeljana iz * tьrzati, iz 39 vagon velikodušen Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je iz nemške Waggon, ta pa iz angleške wag(g)on, ki izpeljana iz pridevnika * velikoduh, ki je zložen pomeni isto kot naša. Angleška beseda je prevzeta iz iz pridevnika vêlik in samostalnika dúh po zgledu nizozemske wagen, ki pomeni ‘voz’. nemškega großmütig ‘velikodušen’, ki je zložen iz pridevnika groß ‘velik’ in samostalnika Mut v vagonček prvotnejšem pomenu ‘moč razmišljanja, duh, duša’. Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica prevzetega samostalnika vagón. velikodušnost Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je vcepiti izpeljana iz pridevnika velikodúšen. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone v- in glagola cépiti. verouk Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena vedrce iz samostalnikov véra in úk. Beseda je domačega izvora. Izvorno je manjšalnica samostalnika vêdro. vijak Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je vedrina izpeljana iz glagola víti, kakor je npr. samostalnik liják izpeljan iz glagola líti. Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika véder. višnja vedriti Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska vȉšnja, ruska víšnja Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, in češka višně se je razvila iz 1200 let stare srbska, bosanska, črnogorska vèdriti se je razvila iz praslovanske * višьn'i, ki je pomenila isto kot naša. starejše * vedriti, ki je tvorjena iz predhodnika našega Tvorjena je iz 5000 let starega praindoevropskega pridevnika véder. korena * u̯ei̯s-, ki je pomenil ‘teči (zlasti o gostih tekočinah)’, iz katerega so tvorjene še naslednje vedro besede: starovisokonemška wīhsila, iz katere se je Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, razvila nemška Weichsel, ki pomeni ‘višnja’, grška srbska, bosanska, črnogorska vèdro, ruska vedró in iksós in latinska viscum, ki pomenita ‘omela, ptičji češka vědro, ki pomenijo isto ali podobno kot naša, lim’. Iz češnjeve in višnjeve smole so namreč kakor se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * vědro, iz omele izdelovali lepilo za lovljenje ptičev. ta pa je izpeljana iz 5000 let stare praindoevropske besede * u̯ódr̥, ki je pomenila ‘voda’ in iz katere se višnjev je razvila naša vôda. Njen prvotni pomen je ‘kar Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je vsebuje vodo’. izpeljana iz samostalnika víšnja. velblod votel Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz Beseda je domačega izvora. Tako kot starejša češke velbloud, ta pa prek starejše ruske velbljudъ hrvaška ȕtal, ki pomeni isto kot naša, ruska útlyj, (danes verbljúd) in cerkvenoslovanske velьblǫdъ ki pomeni ‘šibek, trhel, preperel’, poljska wątły, ki in starocerkvenoslovanske velьbǫdъ iz gotske pomeni ‘slaboten’, in češka útlý, ki pomeni ‘krhek, ulbandus, ki vse pomenijo isto kot naša. Gotska nežen’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske beseda je prevzeta iz latinske elephantus, ki * ǫtьlъ, ki etimološko ni nedvoumno pojasnjena. pomeni ‘slon’ in je izposojena iz grške eléphas v Morda je sorodna z latvijsko uõts ‘žleb, odtok’, enakem pomenu. Germani in posledično Slovani so grško ántron ‘jama, votlina’, antērís v redkeje poimenovanji obeh živali pomešali, saj so ju poznali izpričanem pomenu ‘okno, nozdrv’ in armensko le po pripovedovanju. 40 vandem ‘pokončati, uničiti, razbiti’. Če je povezava zamisel pravilna, je prvotno pomenila *‘razbit, prebit, odprt’. Po drugem poskusu razlage pa je sestavljena iz Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je predpone * ǫ- v pomenu ‘ne’ in samostalnika * tьlo, izpeljana iz glagola zamísliti si. ki je pomenil ‘tla’. Če je pravilna ta domneva, je prvotno pomenila *‘brez dna’. zamisliti si Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz vrtača predpone za- in glagola mísliti, besedica si pa pove, Beseda je tujega izvora. Kakor hrvaška vr̀tača in da je misel vzniknila pri tistem, ki je izražen v makedonska vrtača, ki pomenita isto kot naša, je slovnični osebi. v srednjem veku prevzeta iz nekega romanskega samostalnika, ki se je razvil izljudskolattinske zamišljati si * hortaceus, ta pa je izpeljan iz latinskega hortus, ki Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je pomeni ‘vrt’. Iz istega nezapisanega samostalnika izpeljana iz glagola zamísliti si. * hortaceus se je razvil istrsko romanski vartáćo, ki pomeni ‘zapuščen vrt’. V vrtačah je namreč pogosto zamolčati dobra zemlja in dovolj vlage tudi v sušnih mesecih, zato so v njih pogosto uredili zelenjavni vrt. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola molčáti. vrtnar zaspati Beseda je domačega izvora. V 17. stoletju ali prej je (morda prek pridevnika vŕten) izpeljana iz Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, prevzetega samostalnika vŕt. srbska, bosanska, črnogorska zȁspati in češka zaspat, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 1200 let vrtnarka stare praslovanske * zasъpati, ki je sestavljena iz predhodnikov predpone za- in glagola spáti. Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika vrtnár. zatipati zabrbotati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola típati. Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je sestavljena iz predpone za- in glagola brbotáti. zbegati zabrenčati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola bégati. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola brenčáti. zbežati zajahati Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola bežáti. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone za- in glagola jáhati. zbledeti zajčnik Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola bledéti. Beseda je domačega izvora. V 20. stoletju je izpeljana iz samostalnika zájec. zelena zajklja Beseda je tujega izvora. V 18. stoletju ali prej je prevzeta iz neke romanske predloge, ki se je kakor Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je furlanska sèlino in narečna italijanska selano izpeljana iz samostalnika zájka, ta pa je tvorjena ob razvila iz latinske selīnum, ki pomeni isto kot naša. samostalniku zájec. Latinska beseda je prevzeta iz grške sélīnon, ki prav 41 tako pomeni ‘zelena’, ta pa je prevzeta iz nekega češka zralý, ki pomenijo isto kot naša, se je razvila neznanega starega sredozemskega jezika. Iz latinske iz 1200 let stare praslovanske * zьrělъ. Izvorno je besede selīnum sta se razvili francoska céleri in pretekli tvorni deležnik glagola * zьrěti v pomenu italijanska sedano in iz te besede so prek raznih ‘zoreti’, ki se ohranja v ruskem glagolu zrétь, posrednikov prevzete nemška Sellerie, angleška hrvaškem, srbskem, bosanskem in črnogorskem celery, hrvaška cèler, ruska selьderéj in češka celer, zrȅti, ki pomenita ‘zoreti’. Tvorjen je iz 5000 let ki vse pomenijo ‘zelena’. starega praindoevropskega korena * g'erh - ‘drgniti, 2 mleti, starati, zoreti’, iz katerega je mdr. tvorjen tudi zgražati se staroindijski glagol jī́ryati, ki pomeni ‘stara se, medi se, mehča se, trohni’. Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju ali prej je izpeljana iz glagola zgrozíti se. zrelost zgrbiti Beseda je domačega izvora. V 18. stoletju ali prej je izpeljana iz pridevnika zrèl. Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz predpone z- in glagola gŕbiti. žajbelj zgroziti se Beseda je tujega izvora. V srednjem veku je prevzeta iz starovisokonemške salbeia, ta pa iz latinske Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz salvia, ki pomeni isto kot naša. Izpeljana je iz predpone z- in glagola grozíti, besedica se pa pove, pridevnika salvus, ki pomeni ‘zdrav, zdravilen’. da grozo občuti tisti, ki je izražen v slovnični osebi. žajbljev zgubati Beseda je domačega izvora. Izpeljana je iz Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz prevzetega samostalnika žájbelj. predpone z- in glagola gúbati. žalitev zlagati se Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz izpeljana iz glagola žalíti. predpone z- in glagola lagáti. žaljiv zloščiti Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz izpeljana iz glagola žalíti. predpone z- in glagola lóščiti. žalostiti zmršiti Beseda je domačega izvora. V 16. stoletju ali prej je Beseda je domačega izvora. Sestavljena je iz izpeljana iz samostalnika žálost. predpone z- in glagola mŕšiti. žezlo zoreti Beseda je tujega izvora. V 19. stoletju je prevzeta iz Beseda je domačega izvora. Prenarejena je iz 1200 češke žezlo, ki pomeni isto kot naša. Razvila se je let stare praslovanske * zoriti, iz katere se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * žьzlo, ki je pomenila cerkvenoslovanska zoriti, ki prav tako pomeni ‘palica’, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske ‘zoreti’. Ta je izpeljana iz praslovanskega glagola * gu̯islo-, iz katere se je razvila tudi armenska čił, ki * zьrěti ‘zoreti’, katerega pretekli tvorni deležnik se pomeni ‘veja’. ohranja v našem zrèl. živina zrel Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška živìna, Beseda je domačega izvora. Tako kot hrvaška, ki danes pomeni zlasti ‘perutnina’, je tvorjena iz srbska, bosanska, črnogorska zrȅo, ruska zrélyj in 42 predhodnika pridevnika žív. Prvotno je verjetno označevala vse domače živali skupaj. živinozdravnik Beseda je domačega izvora. V 19. stoletju je zložena iz samostalnikov živína in zdravník. Njen prvotni pomen je torej ‘zdravnik za domače živali’. život Beseda je domačega izvora. V 10. stoletju pomeni še ‘življenje’. Tako kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žìvot, ki pomeni ‘življenje’, ruska živót, ki pomeni ‘trebuh’, v starejšem jeziku pa je pomenila tudi ‘življenje’, in češka život, ki pomeni ‘življenje’, pogovorno pa tudi ‘trebuh’, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * životъ, ki je pomenila ‘življenje’, ta pa iz 5000 let stare praindoevropske * gu̯ih u̯oto-, iz katere se je razvila tudi grška bíotos, 3 ki prav tako pomeni ‘življenje’. Iz sorodnih besed so se razvile še litovska gyvatà, latinska vīta, grška biotḗ in staroindijska jīvita-, ki vse pomenijo ‘življenje’. Predhodniki navedenih besed so izpeljani iz pridevnika * gu̯ih u̯ó-, ki je pomenil ‘živ’ in iz 3 katerega se je razvil naš žív. žvrgoleti Beseda je domačega izvora. Podobno kot kot hrvaška, srbska, bosanska, črnogorska žvrgòljiti in poljska świergolić, ki pomenita isto kot naša, se je razvila iz 1200 let stare praslovanske * svьrgolěti. Verjetno je izpeljana iz * svьrgati, ta pa iz * svьrati, ki je pomenila ‘piskati, igrati’. 43