Leto 1931.
Maj.
CERKVENI GLASNIK
ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO
k hala zadnlo soboto v mesecu. — Posamezna številka stane s prilogo ..Vera In Življenje" 2» Din
Kristus-delavec.
33 let je bil Kristus star, ko je na Gol-n h X P'^^Sovoril: „Dopolnjeno je" in izročil GDeškem Očetu svojo dušo. Umrl je v zavesti, st4	svoje poslanstvo, da je zado-
" božji pravičnosti in da je človeštvu dal јЈзцк, po katerem se lahko vsakdo zveliča, dopolnil je svoje poslanstvo in odšel. Nam P® je zapustil svoj nauk in tudi zgled svojega življenja. Poznamo njegove nauke in potek njegovega življenja, a to svoje znanje . Preradi omejimo samo na zadnja tri leta "jegovega življenja, samo o tem pišemo in
govorimo.
Kje pa je bil Kristus od svojega dvanajstega pa do tridesetega leta? Ali je res oinejil svoje delo za človeštvo samo na zadnja tri leta ? Nikakor ne. Dvanajstletni Jezus v templju nam pove, da mu moramo slediti že od tistega dne naprej, slediti njego-vim besedam in njegovemu zgledu. Res se je po tem prvem javnem nastopu takoj umak-"ii v Nazaret, kjer je ostal neopažen celih osemnajst let, a da bi on to storil brez po-sebnega namena si nikakor ne moremo "Misliti. Če je Jezus pri zadnji večerji rekel ч^епсет: „Zgled sem vam namreč dal...", smemo teh njegovih besedi omejiti samo na zgled umivanja nog, ampak na zgled j'^Gga njegovega življenja od dvanajstega '®ta naprej. Iz tega njegovega zgleda pa razberemo, da je posvetil Kristus osemnajst svojih najlepših mladostnih let izključno le skritemu rokodelskemu delu v Nazaretu. Ni bilo to samo slučajno. Če namreč pregle-oHjemo Jezusove nauke, ne najdemo nikjer Jzrečnega nauka o delu, četudi nam v pri-»kah o delavcih v vinogradu, o sejavcu, o dobrem pastirju, o krivičnem oskrbniku, o običih itd., res mojsterko opisuje delo in njegovo vrednost. A o delu samem, ki je Vendar bistveni del našega življenja, ni po-sebej govoril. V negotovosti pa nas tudi ni "otel pustiti, ko gre vendar za tako važno Prašanje, kot je vprašanje dela. Vedel je, a lu besede same ne bi zadostovale; dal am je več kot so besede. Zapustil nam je
zgled osemnajstih let! Kristus — Sin božji — je bil navaden delavec celih osemnajst let. S tem je povedano vse. Čemu še besede, ko zgled osemnajstih let dovolj jasno govori.
Kristus - delavec. Nekako čudno zveni ta beseda, a vendar — resnična je. V tej resnični besedi pa najde tudi delavstvo svojo uteho in svojo pravico. Če je sv. Pavel napisal Korinčanom besede: „Saj poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, kako je zaradi vas postal ubog, da si je bil bogat, da bi po njegovem uboštvu vi obogateli" (2 Kor 8, 9), je vedel, kaj je napisal. Kristus bi si lahko izbral za svoje bivališče na zemlji najlepšo palačo, kjer bi ga čakalo razkošje in bogastvo. Pa njegovo srce rfl iskalo tega. Ljubše mu je bilo sredi delavnega ljudstva. Prišel je, da pomaga zatiranim in s skrbmi obteženim. Sam je postal delavec, da more vsakemu delavcu reči: „Poznam tvojo stisko in tvoje uboštvo". (Raz 2,9)
Med delavnim ljudstvom je Sin božji živel, z delavstvom je delal in trpel, tako tesno je bil združen z delavskimi sloji, da so mu kratko rekli „tesarjev sin". Ko je ta tesar začel učiti, mogočnjakom listih dni to seveda ni bilo prav. A naš tesar je šel preko tega, začel graditi temelj kraljestva božjega na zemlji in si iskati sodelavcev. Tudi teh ni iskal med ponosnimi učenjaki in mogočnimi bogatini, ampak si jih je privzel iz vrst navadnih ribičev. Ali je mogel še jasneje pokazati, kaj misli in kaj hoče učiti o delu in delavskem stanu?
Kristus je zbiral okrog sebe „trudne in obtežene", da bi jih poživil in to nalogo je naložil tudi svojim apostolom. To je tudi socialna naloga katoliške cerkve. Največja krivica se dela krščanstvu in cerkvi z govorjenjem, da je ona sovražnica delavskega stanu. Ni krščanstvo samo socialno gibanje, a njegovi nauki, ki so nauki Kristusovi, imajo velik namen, da obnove in preurede socialno življenje. Doseglo je krščanstvo ta svoj namen že za časa apostolov — kdor ne verjame, naj prebere pismo apostola Jakoba — doseglo ga je v prvih stoletjih, ko je dalo delu veljavo in odpravilo snženjstvo. Tud.
v onem »temnem" srednjem veku, ob katerega se danes marsikdo rad spotakne, krščanstvo ni zanemarilo svoje socialne naloge, saj je zgodovinsko priznana resnica, da je delavstvo vse to, za kar se danes bori, v srednjem veku že imelo.
In danes? Ali je krščanstvo zanemarilo socialno nalogo, ki jo ima od Kristusa? Nikakor ne. Omenim naj samo socialno delo delavskega papeža Leona XIII. Njegova okrožnica „Rerum novarum" je ponovila tozadevne nauke Kristusove in njegovih apostolov. Škof Ketteler med Nemci in dr. Krek med nami sta se trudila, da preneseta te nauke v življenje. Koliko skritih imen je tu sodelovalo in še dela. Duh Kristusa - delavca še živi v katoliški cerkvi, njegovi nauki še poživljajo vse trudne in obtežene in vendar se zdi, kot da je cerkev odrekla in popustila. Delavstvo se krščanstvu odtujuje bolj m bolj, njegov položaj se slabša z vsakim dnem, a pii tem ne nosi Kristus nobene krivde in tudi njegova cerkev ne. Če bi kdo drugače učil ali pa delal, vedimo, da ne uči in ne dela v imenu Kristusa - deJavca in tudi ne v imenu Kristusa - kralja, četudi se za tacega izdaja. Kristus je eden in isti. Ker je bil Kralj, je postal Delavec.
Delavstvo je danes Kristusu odtujeno, ne mara zanj. Je to resnica? Največja laž današnjih dni je trditev, da delavstvo za Kristusa ne mara. Res je versko življenje med delavstvom zelo padlo, a kdo nosi pri tem krivdo? Ali ni versko življenje najprej padlo med takozvaninii boljšimi krogi in med pridobitnimi krogi? Ali se niso ti krogi prvi odtujili Kristusu in njegovim naukom in se radi tega odtujili tudi delavnemu ljudstvu? Ali niso ti krogi prvi vrgli Kristusa iz javnosti, iz svojega življenja in tudi iz gospodarstva? Ali ne sloni današnje gospodarstvo na načelih, ki so naravnost v nasprotju z nauki Kristusa - delavca? Delavstvo je kmalu občutilo zle posledic: teh načel, ki so zavladala v gospodarstvu in se je vprašalo, kje tiči vzrok? Da bi se zavarovali tisti, ki so Kristusa prvi zavrgli, so začeli kričati, da je krščanstvo tisto, ki sovraži delavstvo. Nastopila je največja prevara naših dni. Rešitelj delavstva Kristus delavec, je predstavljen delavstvu kot njegov zatiralce. Tudi videz je bil tak in delavstvo je začelo zapuščati Kristusa. Prevara je dosegla svoj namen „Kaj unaš od tega" je edino načelo brezbožnega kapitalizma, in s tem načelom je kapitalizem tudi delavca odtrgal od Kristusa. „Kaj imaš od tega, če greš v cerkev", je rekel kapitalist, ki je tudi v nedeljo za-
poslil delavca. Pa je delavec pustil cerkev in se ni zavedel, da je s tem pustil tudi Kristusa in ž njim socialno enakost in pravičnost. Delavec pa je postal suženj kapitala.
Samo nekoliko poglejmo okrog sebe in prepričali se bomo, da delavstvo Kristusa in njegovih naukov ne zavrača, pač pa da drugi odvračajo delavstvo od Kristusa. V mnogih slučajih so to tudi dosegli in še sedaj do-sezajo. Ko pa delavstvo odtujijo Kristusu, ga prepuste samemu sebi brez vsake moralne opore. Tako zapeljano delavstvo tava iz zablode v zablodo, izgublja odporno moč in se usužnjuje kapitalu. Zgledov si lahko vsak sam dovolj najde. Delavstvo polagoma spoznava prevaro brezbožnega kapitalizma in se vrača h Kristusu ■ delavcu, ker je spoznalo, da prinaša edino - le nauk Kristusov, ki je obenem Kralj in Delavec, socialno pravičnost in enakost.
Živa vera v Kristusa - delavc.i in v zmago njegovih socialnih načel bo letos vodila krščansko delavstvo vsega sveta k proslavam prvega majnika iii v Vatikan k proslavi 40 letnice Leonove okrožnice „Rerum novarum". Da se Kristusova socialna načela še bolj poudarijo, prihajajo iz delavskih vrst glasovi, naj HK uvede praznik Kristusa • delavca.
Tudi ii ;4i delavstvo se bo z enako živo vero oklenilo načel Kristusa - delavca, z. v.
Zapo^ienost vsakega.
Bral sem o menihu, ki je bil vsak večer silno zmučen. PredstojniK ga je več dni onazoval, nato mu j-, pa zastav.I vprašanje: „Kaj te vendar tako utrudi?" „Ah," odgovori menih, „toliko imam vsak diui opravil, da mi moje slabotne moči ne zadostujejo, ko bi mi ljubi Bog na pom:.gai! Za država ti moram namreč dva bistra orla, pridržavali dva urna zajca, priganjali dva lena vola, krotiti hudega zmaja in negovati moram stalno enega bolnika 1" — Začudil se je predstojnik nad tem' opravili. Pa menih mu je takoj pojasn i: „Govorim re.itiico. Bistra orla, to so niojt; oči, katere uidejo rade na kaj slabega m morč.m biti vedno pozoren nanje. Urna zajca so moje noge, ki bi takoj stopile na napačno pot, ko bi ne bil skrajno pozoren. Lena vola so moje roke, ki pač raje počivajo, kot pa delajo. Hudi zmaj je moj jezik, kateri, brez pozornosti, rud skoči preko dovoljenega. Bolnik je moje telo, na posvttno navezano in zaljubljeno, ki kaj kmalu zahteva kaj takega, kar moji neumr-joči duši škoduje." —
Iz tržišks iypBillske kros^ikc.
Božji grob, ki ga tržiški župljani tako radi veliki teden obiskujejo in v katerem 7 župljanke obdajo že par let božjega ^veličarja s samimi svežimi nagelji, je bil « nekdaj posebna briga tržiških župljanov.
o leta 1856. so postavljali v Tržiču velik Dožji grob, ki je stal kar sredi cerkve in je zakrival pogled na veliki oltar. Nerodno je Dilo to, ker verniki na veliki petek in soboto n}so mogli po klopeh videti in slediti obrede, ' se vršijo tedaj na velikem oltarju. Pa je ^ popolnoma na svoje stroške napraviti ov, sedanji, božji grob velik dobrotnik •^Pne cerkve g. Deu Jožef. Prvikrat je novi Ožji grob stal 1. 1857. Slikarsko delo je izvršil 'Jasper Gotzl, slikar v Kranju, za 120 gld.
_ »Aleluja" imenujejo povsod kip vstalega ^veličarja. ki ga nosijo pri nas v velikonočni procesiji domači dijaki in ki stoji do Vnebo-"oda na glavnem oltarju. Sedanji kip je bil ^®sen Drvič za velikonočno procesijo leta 1865. Napravil ga je podobar Šubic iz Loke 13 goldinarjev. Prostovoljni prispevki 'Upljanov so ta račun pokrili.
Zvonik cerkve sv. Jožefa v Tržiču je
pred štiridesetimi leti brez strehe. Podo-je bil torej sedanjemu puiigraškemu ^yoniku v Kranju. Streho je ociveznil silen Vihar že prejšnje leto. 25. avgusta 1890 ob P^l sedrnih zvečer je divjal v Tržiču silen v'"^r, ki je upognil tudi križ na zvcniku zupr.e cerkve, vrgel je streho nad škapulirsko ®P'^lo in polovico strehe nad zakristijo. Po-prave pri župni ceikvi so se izvršile takoj, stolpu cerkve sv. Jožefa pa šele naslednje ker je bila prejšiia jesen za tako delo bremensko neugodna. Vse delo je izvršil kle-Psi'ski mojst-r Anton Bekc \z Št. Vida nad Mubljano. Delo pri žu'ini cerkvi je stalo skupno z novim kazališčem za uro 600 goldinarjev, delo pri sv. Jožefu pa 1-154 goldi farjev in 61 krajcerjev. Prispevali sta nekaj cerkvi, nekaj pa župljani.
. Že sedemdeseto leto krščujerno naše wpljane pri krstnem kamnu, ki je levo od pavnih vrat. Izdelan je v gotskem slogu in (^Glo podobarja Vurnika Iz Radovljice, je ta krstni kamen tedanjih 152 goldi-arjev. Prispevale so tedanje gospe K^lišnik .siena 15 gold., Napret Vincencija 5 gold , g^acič Marija 30 gold, in g. Knjetan Atiačič Ostalo so prispevali po zbirki vsi
Ženi se j šu Unga^ov Vožba...
Pa ni bi v naumn. Ta nej pre h je tri dekliče ušpegov. Pr ane j bvo to dobro, pr ta druj guno, pr ta treč pa spet kej diujga. Votu j pa tako, de b bva ta nejpreh gospodina, čedna, šparovna, nucna, poj ush tisth felov. k jh ta prale gospodine krvav nucajo. Jo j pa tokle pogruntov. Ta nejpreh je šu u mlekarno. Tie j tri prcjone sira kupu. Tačga s ta debevo kožo Poj pa hodu vasvat. Nč okroh vogvov, nagliho u hišo, pa koj j poved o v, koga j pršu. Jn deklet je malco ponudu. Pr ush treh glih. Poj pa gledov. Ta prva j kožo sira debev ukrej česnva, pa vrgva. „S to nav nč, „j reku Vožba, „ta bo use potrohnava, nav nč špa-raval" Ta druga j sr s kožo vred pojedva. „S to spet nč nav,' jo j pogruntov Vožba, „ta bo kar tok ana paca, nav nč na vorngo pr jedil poj po hiš država!" Ta treča j pa sirčk Ipo jedva, s kože j pa use Ipo postrgava, samo kožco pa u pomije nesva.« „Šment, ta pa bo," j sklenu Vožba, „nucna je poj čedna, tače jest išem!" — Poj sta se pa vzeva.
To In ono.
Bog bodi plačnik dobrim ženam in dekletom naše župnije, ki so oskrbele tudi letos obilico nngeljnov in dragega cvetja za božji grob in okras velikega oltarja o Veliki noči. Pohvalno je, da se tej lepi akciji_ pridružujejo tudi Dolinke, Bistričanke m Šent-ančanke.
Prtreb ima naša župnijska csrkev vedno veliko, hi vsi tržiški župljani priskočijo, h-ala Bogu, vedno radi na pomoč. Cerkveno predsiojništvo se zaveda, da so finance marsikaterega po.sebno v zadnjem času težje in mora biti obzirno. A dve stvari v naši župnijski cerkvi že precej upijeta po prenovitvi. To je predvsem moška kapela, katere beljava je že prtcej zamazana in orgle, ki pojejo v naši cerkvi že skoro sto let. Orglam bomo pustih dočakati stoletnico, ki ni daleč. Pregleda! jih je nedavno g. stolni kanonik dr. Kimovec iz Ljubljane; iz lesenih piščali se je usip.ila nanj že precej moka in piiznal je, da jih more ohranjati in krpati še kratko dobo edino vešča roka organista, ki vse sproti popra.i. Imajo po starosti le malo sovrstnic v celi škofiji in so bile res dobro izdelane, da so že toliko prenesle. Par let naj še držijo, potem jih uredimo. Moška kapela pa skoraj ne more več čakati. V naj-
krajši dobi jo moramo urediti. Poslikana bo in lepše steklo v okna mora dobiti. Neki umetnik že dela načrte, ki bodo gotovo vsem župljanom zelo všeč. O vsem tem spregovorimo v eni prihodnjih številk našega lista. Da se bodo pa lažje zbrali prispevki za poslikanje moške kapele, se bo letos v ta namen pobiralo v pušco pri šmarnični pobožnosti ob nedeljah in praznikih. Saj v večini cerkva to pobiranje vršijo vsako leto in marsikje celo vse dni šmarnične pobožnosti. Pri nas doslej tega ni bilo in vem, da župljani ne bodo zamerili, če skuša cerkveno predstoj-ništvo na ta način olajšati le potrebno zbirko za poslikanje moške kapele.
Šmarnična pobožnost se bo vršila vsak večer pb tričetrt na osem. Ob nedeljah, praznikih in prvi ter zadnji dan maja bo šmarnični govor in pete litanije Matere božje, druge dni pa šmarnično berilo in tihe litanije M. b. — Naj med šmarnično pobož-nostjo nihče ne postaja pri cerkvi ali na pokopališču. Pri petih litanijah naj poje vsa cerkev!
Oznanila za majnik.
1. Sv. Filip in Jakob, apostola. Ob 6. farna, orglana, sv. maša. Ob devetih v cerkvi sv. Jožefa sv. maša s pridigo za krščansko delavstvo. Vse verno delavstvo, ki je tedaj prosto, je vabljeno, da se svete maše pri sv. Jožefu v obilnem številu udeleži. Zvečer ob tri četrt na oStm pričetek šmarnične pobožnosti s šmarničnim govorom in slovesnimi petimi litanljami Matere božje. Ker je ta dan tudi prvi petek bo zjutraj ob šestih sv. maša z blagoslovom, na predvečer od osmih do devetih pa v cerkvi skupna molitev svete ure.
3.	IV. nedelja po Veliki noči, praznik Najdenja sv. Križa in prva nedelja v mesecu. Zjutraj pri šesti sv. maši skupno sv. obhajilo za moške, ki naj za lepi majnik v obilnem številu pristopijo k mizi Gospodovi.
4.	Sv. Florijan, zaobljubljeni praznik za vso našo župnijo. Ob šestih zjutraj je sv. maša z blagoslovom. Ob osmih je sv. maša za požarno brambo pri oltarju sv. Florijana. Ob devetih se prične pomikati, ob vsakem vremenu, procesija po običajni poti in po navadnem redu. Takoj po procesiji je slovesna sv. maša z leviti. Ves teden je, v smislu obljube, sv. maša zjutraj ob šestih z blagoslovom. Pri šmar-nicah so na dan sv. Florijana slovesne pete litanije.
10. V. nedelja po Veliki noči. Službe božje kot navadno.
Križev teden. V pondeljek gre procesija k sv. Jožefu, v torek k sv. Ani, v sredo k sv. Juriju. Odhod iz župne cerkve je vse tri dni takoj po šesti sv. maši, tO je ob pol sedmi uri. Te tri dni bo v župni cerkvi prva sv. maša ob pol šesti uri, druga ob šestih.
14. Vnebohod Gospodov, zapovedan praznik. Ob šestih in desetih je sv. maša z dvema blagoslo-
voma. Ob desetih je peta sv. maša Pred deseto sveto mašo se vršita običajni procesiji iz Doline in od Sv. Ane.
15 Pričetek deveidoevnice na čast Svetemu Duhu. Po šmarnicah se bo vršila vsak večer predpisana molitev na čast Svetemu Duhu.
17. Nedelja v osmini Vnebohoda. Službe božje kot vsako nedeljo.
23.	Binkoštna vigilija. Strogi post: zdržek mesnih jedi in pri trganje v jedi. Po šesti sv. maši je blagoslov krstne vode in nato peta sv. maša.
24.	Binkošti, zapovedan praznik in nedelja. Ob šestih' in desetih sv. m:^ ša z dvema blogoslovoma, ob osmih z enim. Pred deseto sv. mašo, ki je slovesna z leviti, je klicanje sv. Duha. Pri šmarnicah so slovesne pete litanije Matere božje. Udje bratovščine sv. Duha dobijo danes aH katerikoli dan v osmini popolni odpusteit pod navadnimi pogoji.
25.	Binkoštni pondeljek, nezapovedan praznik. Sv. maše v župni cerkvi kot ob nedeljah. Takoj po šesti sv. maši gre iz župne cerkve ob vsakem vremenu procesija k Sveti Ani. kjer bo sv. maša s pridigo.
26.	Binkoštni torek. Ob šestih orglana, farna sv. maša.
27., 29. in 30. kvaterni dnevi z običajnimi zahtevami glede posta.
31. Praznik sv. Trojice in kvaterna nedelja.
Ob šestih in desetih sv. maša z blagoslovom. Zadnji dan za prejem velikonočnega sv. obhajila I Pred cerkvenimi vrati pušča za reveže Vincencijeve konference. Od devetih do desetih pred izpostavljenim Najsvetejšim ura molitve za duhovnike. Zvečer sklep šmarnične pobožnosti z govorom, slovesnimi litani-jami in z zahvalno pesmijo. Po končani večerni pobožnosti običajno darovanje za vsakoletno slovesno mrtvaško opravilo za pok. farane, ki bo naslednje jutro.
Shode cerkvenih organizacij nadomestuje v maju šmarnična pobožnost.
Mesečna šolska sv. spoved: Za meščansko šolo 9., za dečke osnovne šole 23 , za deklice osnovne šole 30. Vedno popoldne ob treh in drugo jutro po osmi sv. maši skupno sv. obhajilo.
Župnijska kronika za marec 1931.
Marca v naši župniji rojenih; 11.
Marca v naši župniji poročeni:
1. Vidic Peter, mesar, Tržič 79, rojen v Kranjski gori in Semič Jožefa, kuharica, Tržič 79, rojena na Blokah, poročena v Tržiču 2. marca.
Marca v naši župniji umrli:
1.	Kopač Peter, sin predilniškega delavca, rojen v Tržiču 23. 2. 1931, umrl v Tržiču št. 189, 18. marca.
2.	Jelar Peter, sin delavke, rojen v Dolini 16. 3.1931, umrl v Dolini 19. marca.
3.	Ahačič Marija, hči delavca, rojena v Tržiču 25. 3. 1931, umrla v Tržiču 37, dne 25. marca.
Marčna poročila od drugod;
1. Peternel Alojzij, sin Terezije, rojen pri Sveti Ani 7. 6. 1917, umrl na Bistrici, župnija Podbrezje, dne 9. marca.
Za predstavnika in založnika: Anton Vovk, župnik v Tržiču. Za urednika v Ljubljani; Dr. P. Gvido Rant, O. F. M.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Srečko Magolič.