St. 16. V Gorici, v torek dne 23. februvarja 1909. Letuik XL Ishtja Ttak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prunik iiide dan prej ob 6. irečer. Staue po polti prejeman ali t Gorici na dora poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in jetrtletiio 150 K. Prodaja levGorici t to- bakarnan Schwarz t Solikih ulicah Jelleraits r Numkih ulicah in Le- b a nlm VerdijeTem tekalilüu po 8 Tin. GrORICA ITredniitro in upravniitvoTte oabajata r «Narodni tii karri i>, ulica Vetturini h. it. 9. Dopiie je nasloriti na uredniltvo, oflase in naročnino pa na uprarniätvo »Gorice«. Oglaii ie radunijo po pelit- TTitah in iicer ako ie tiikajo 1-krat po U Tin., 2-krat po 12 Yin., S-krat po 10 rin. Ako te Tečkrat tiikajo, raču- nijo ie po pogodbi. (xdajatelj in odgororni nrednik Anton Bavftar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgor L. Lokeiiö). Naše opazke. in. UredniSUn „Gorice", Ta. „Gorica" z dne 30. janaTarja t. I. it. 9. je objavila na dragi strani pod gorojim nasIoTom todi ta d?a odlomka: „Dr. Tama je pieal: „Za iplošno foliter Be je izdal sklep, da jaz pre?za-^ mem kandidataro v sploini kariji, g. Oskar Gabriček pa t kmeöki kariji in da mi odstopi on svoje mesto za slaöaj, da T sploini kariji ne bom izroljen." To Tamofo trditer je Gabriček | drzno zanikal ter t „Soči" tako-le od- gOToril: „Ni re*, da te je izdal sklep, ' da g. Oskar Gabricek odstopi sTOje me- ! sto dr. Tami, ako ta ne bo izvoljen t sploini kariji. Takega aklepa ni bilo ! Ik- jarljam to javno, da plačam sklada so- cijalne demokracije 1000 K, ako dr. T. : dokaže srojo trditer. Na noge, sodrug dr. j T., priborite ei 10C0 K." ! Da bi Gabriöeku zaprl §apo, je objivil dr. Tama po zapisnika seje izTr~ j ieralofga odbora narodno-napredne Btran- j ke dotiöni soglasni iklep, ki se glasi do- besedno: „Na predlog g. Oskarja Gabr- iöeka se postavi kandidata dr. Tamo t v 5. kariji in na predlog tcga Oskar Gabrööek t kmečki kariji, oba a pristaT- iom, da se ta amakne prreuia, ako ne . bi bil izToljen t 5. kariji." Po tej izjavi Hejnega zapisnika je Gabriček obmolknil, a „sodraga" ni dai 1000 K. i in: ' „Naše prerokovanje se je izpolnilo! Gabriček se zdaj baha, da je on chranil dr. Tamo na Goriikem ter ma napratil ime, bar ma je neelc ; Gabrčček trdi zdaj, da je dr. Tama priäel w dežeini zbor, r rSlogo" in „Goriško Ijudsko posojilnico" edino na njegovo priporočilo. Oöita ma tadi, da pljoje marljito t skledo, ki ga je dobro zredila, otrdila na Gor.škem !u Na podlagi § 19. t. z. zahtevam, da objafi „Gurica" naslednji popr&vek: Ni res, da je objatii dr. Tama po zapisnika seje izvrievalnega odbora ua- rcdno-napredne «tränke sklep, po kale- rem bi ae moral Oikar Gabriček amak- niti dr. Tami, ako bi ta ne bil izroljen T 5. kariji, res pa je : 1. da takega zapisnika nikdar ni biio in ga ni, ker se ni piaal; 2. da takega zapisnika ni tadi r knjigi sejnih zapisnikor, katero mi je dr. Tama Trnil t začetka 1. 1902, ko je alel iz stranke ter se pripravil za Toditelja socijalnih demokratoT; yf^'A/T atvarnem pogleda izrrie- fWal—oga! Jasni se1 Aron: Ako je tokaj kak klerika- lec, pozirljem ga pri njegovi vesti, da gre ven! (Nikdo se ne gane.) Mozes: (Za-se.) Zrak je cist! Lo naprej! Aron: Ako je takaj kak omih- Ijivec, pozivljem ga t imena agrarne ideje, naj gre ne- m ado ma real (Nikdo se ne gane.) Mozes: Vbo je trdno kot skala ! Izak: Na to skalo lahko zidamo agrarni dom I Z a u p n i k : (Polglasno.) Zakaj pa ao- cialistOT ne goni Ten ? Mozes, Izak, Aron: (Vai hkrato) Tiho! Aron: Sedaj pa, prosim, da Tolite nredandnika danaininmn ahndn II« ne bodemo pa po nepotrebnem tra- tili cata, predlagam za predsednika blagorodnega gospods nadkmeta Kmetomolžarja. Kdor je za to, naj dvidne roko! Vai: (Drignejo roke.) Aron: Torej je g. Mozes Kmetomolžar eboglasno izToljen predaedaikom ! (Odstopi.) Mozes: ZahTaljajem ae na izredni cast?, da smem predsedoTati shodu zaapnikoT prTe öisto kmeöke stranke na Goriškem, ki nam je op boljie bodočnosti. Nai program je zapopa- den T beBedah: „Vse za kmet a in — (za-se) ker ni drugaöe — tadi za »eroIH Vsi: (Barno odobrajejo in ploskajo.) Mozes: Da bodete pa gotoTO agrar- nema prcgrama zresti do zelenega groba, treba, da naredite sedaj ie sloTesno agrarno obljabo. To obljabo pa naredite ˇ roke sotrpina, bajtarja Arona, ker on je nai „ober-bonca", t. j. Tiiji dahofnik. (Oistopi.) Aron: (Slo?esaim glasom.) Upraiam Tas : ali se odporeste Andrejn Ve- Hknmn ? (Unneo npih \ nico K 701.039-44, — torej ni odštela vknjižene glavnice K 301.000—, ki je s plačanimi hipotečnimi obresti K 12.839-63 enkrat ž e obrestovana in se ne more obrestovati še enkrat, kar pa je storila ..Gorica* ssvojim napačnim računom. 4. Ni torej res, da je treba odbiti pla- čane hipotečne obresti za 1. 1907 v znesku K 12.839-62 od dohodka his in da tako ostane le 2044'09 čistega donosa, kar od- govarja le 0-29 od sto investovane glav- nice, — pač pa je res: a) da bi morala rGorica" tudi po svojih številkah takc-Ie računati: donos, kakor zgoraj.....K 2044*09 več plačane hipotečne obresti . , 1283963 več davek za 1. 1904, 1905 in 1906.......... 2623-34 skupaj čistega donosa . . . . K 17507-06 kakor stoji v prvem popravku T. o. z., kar daje za celo investovano glavnico okroglih K 701.000.— obrestovanje 2Va°/o, poleg brezplačnega stanovanja T. o. z. same v I. nastropju in prostorov Pevskega in glasbe- nega društva. Upoštevaje primerne zneske za te dve stanovanji in uvedeno progresivno najemščino ima T. o. z. že sedaj v prora- čunu obrestovanje nad 4%- 5) Ni torej res, da je bila bilanca T. o. z. v tern oziru olepšana, pač pa je res: a) da je bila bilanca T. o. z. tudi v tem oziru popolnoma točna in resnična, b) da pa so slonele vse tozadevne tr- ditve .Gorice" na docela nepravilnem raču- nanju in da so vse njene trditve le sumni- čenja brez resnične podlage in torej kri- vična. V Gorici, dne 1. februarja 1909. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Josip Rovan, A. Gabršček. Dostavek uredništva. Ker nam danes nedostaje prostora, priobčimo komen ¦ tar k temu , popravku' prihodnjič. Kako odgovarja Cabršček. Vpraiali smo: Kje je tietih 300 gld., ki jih je obljabil Gabršček 1. 1895 za „Narodni dom" r Gorici? Gabriöek je odgOToril: „Tiatih 300 gld. se je porabilo za... zidanje „Narod- nega doma". A'i bolje: „Narodnega doma" ni, ga tadi nikdar ne bo, ker je postal nepotreben, — zato tudiGabriöe- kofib 300 gld. ni bilo potreba. Mi moramo torej ie konatatirati, da Gabriöek zopet n i dal, kar je bil obljabil. Ker je trdila „SoLa" I. 1902, da iteje pokojniuski zalog „TrgOTskega in obrtnega d?oštra" za vdore in si cote ie nekaj stotakor, smo Tpraiali, koliko sto- takor šteje ta zalog danea. Na to Ga- briöek n i odgOToril, paö pa se jezi, da hočerao od n j e g a odgoror in da tpra- sauQO o reöeb, „ki nas pra? niö ne brigajo". GabričekoTO jezico razamemo, a ne dacuo si kratiti praiice, da ? jarnem lista posretimo v nekoiiko temno zgodo- vino tega druitra. „Trgovako ia obrtno draiWo" je astanoril in dolgo časa vodil GabrSček, zato je pač nararno, da amo njemaata- rili rpraianje o pokojninakem zaloga. O aatanovitri tega drnitva je pisal Gabriček : Naii klerikalci so menili kon- cem I. 1898 in 1899, da jim je napoöila na Goriikem ziata dobs. Uitanailjala so se druiUa in zadrage pod nepojrednim Todstrom dr. Šasteriiča. Taka nezdrara trgovina in obrt bi bila t naii deželi slorenskema ljadsWu toliko asodepol- nejla vsled ?pli?a na razmere t deieli, zaio je bilo treba odpora, — in asttino- ˇilo so je „Trgovako in obrtno draitro". To draätro je bilo torej ustanof- ljeno T politiöne sTihe; to smo mi že koj apoöetka trdili in ob enem ime- nof ali to Gabriöekofo ustanojitev „a 1 e- pilo". Na zanaj ae ie droitvo sicer ka- njegotega delotanja ae je glasilo: Dokler ne bomo zaitopani t trgorako-obrtni zbornici, nam bo trgovsko-obrtno dra- štfo nekako trgorska in obrtna zbornica, da se pospeši astanovitev slovenske trgo- finike Sole in slovenske trgorinsko-obrt- nijake banke. Uitano?ili amo že „infor- macijaki bureau". DraitTO je bilo tadi sklenilo nsta- nofiti „obrtni mnsej"... Vai ti lepi načrti so ostali le na papirjn, ker je imelo draiWo nameato stanoTske organizacije trgOTcer in obrt- nikoT glarni namen, pridobiti trgovce in obrtnike za doto razdornopoli- tiko A. GabrlöekM in dr. Tame. DraštTO ni moglo imeti t teh raz- merah rspehor in jih tadi ni imelo. Dr. Tama je letoi ˇ „DelaTskem lista" rekel Gabriöeku: Veste tadi, da so leta 1905 priili T mojo pisarno trgorci r depnta- c ji, in sicer se je sestafljala depntacija tako, da je bil eden priznan klerikalec, eien liberalec in eden izren strank. — Prišii so T mojopisarno in so izjavili: „Pod Gabriöekovim režimom je ne- mogoče naprej. Za organiza- cijo trgoTcer in obrtnikor se ne s tori niöesar, paö pa seizko- šča narodne zarode, zaradi tega Vas prosimo, da organiza- oijo prefzamele". Tadi ta kratka zgodofina „Trgor- skega in obrtnega društra" je žalostna slika Gabrščekorega „pozitirnega" dela za narod. Na razne gororico o bilancah tega društfa se ne oziramo, t interesa vdor ia sirot njegorih aradniko? pa rprašamo zopet: Eoliko stotakor šteje danes po- kojninaki zalog „Trgorskega in obrtnega draitra?4 *• * Gabriöeka smo Tpraiali, koliko ti- j sod in tisoö Ijadskega denarja so požrli njegovi „velikonoöni pirhi" (Trgorski dom, Hotel Siiibahn) že do danes in ko- liko prepotrebnih otroikih ?rtor bi se bilo lahko t Gorici aatanoyilo s tem denarjem. Tadi na to tprašanje Gsoršček n i odgOToril, pač pa farba njegora „Soöa", da ni nikdo pričakoral, da bi se take 8ta?bc kdaj zares... „rentirale". To ni tea ! Eo je bil začel Gibršček 1. 1903 kokodati o „yelikonoönih pirhih", je za- trje?a!a ,Soča", da bodo vsi prostori t „TrgOTskem doma" dobro oddani v na- jem in da je red kot goto to, da se bo obrestOTala inrestorana ghrnica nad 4 od sto ! Tadi Gabriöek je 1. 1903. r „Soči" trdil, da so dohodki „Trgovskega doma" tako preračanjeni, da je „Trgovako obrtn& zadraga" gotora primernega obresto- Tanja in da bo gledaliika droraua t „TrgOTskem domu" primer no, ako ne celo dobro prisperala za obrestoranje glafnice. Mi rai smo urerjeni, je pisal Gabriöek, da nas račani ne rarajo! Sereda to ga Tarali tadi ti raöaai, kakor n. pr. njegOTi računi o „Krojaški zadragi", o ažitnini, o „polomu deželnih fmanc" iu dragi „Gabričekofi" raöani. Ziaj pri- znara Gjbriöek, da se je ˇ 1. 1907. obre- BtoYala glarnica, ki je in?esto?ana t „TrgoVäkem doma" in v hotela „Sii Ibaha", le po 2 in pol od sto ; po naiem račana pa se je obreatovala le po 29 stotink od sto. Gledaliika drorana je stala nad 100 tisoö kron, dala pa je r 1. 1908. le 950 K dobodka. In?estoYani denar „Trgorsko obrtne zadrage" se torej ni obrestora) n i t i p o 1 od sto in zadraga je imeJa ˇ enem leta pri tej drorani najmanj 3550 kron zgabe. Hotel, Siilbahn" in „TrgoTski dom" ata torej požrla y enem leta po Gabričekovem raöana čez 14000 kron! Eje je pa ie deficit oatalih dreh „pirhor' ? Gabriöek sicer pravi, da krije „Trgo?- sko obrtas zHilraga" primankljaj radain brez sleherne težare. A kdo rau bo to veroTal? Saj je G&briöek tadi že 1. 1902. trdil, da razpolaga ^Trgovako obrtaa za- draga" z miiijoni lastn eg a de- narja! Eje ao zdaj ti miiijoni? 1 Ia 1.1903. ie niaal. da bo Tronwmki dnm« * fi la*!k V oöigled tej ogromni zgabi tolaži Gibršoek sebe in tiste, ki ma hoöejo Tero- ˇati, 8 trditrijo, da korialti „Trgorskoobtna sadraga" s iTOjirai stavbami agleda, öaati in ponosa goriikih Slovencey. Lepa hrala' za tak ponos, ki stane goriike Slorence tako ogromne sTote, ki bi se primernejie porabile za atokrat najnejienarodne potrebe! In kaj naj reSemo o samo nem- ikem capita na hotela „Süibahn", na „najlepiem Gabričekorem narodnem pir- ha"? Ta gotoro ne dela öasti, paö pa sramoto goriikim Slorencem! (Eonec prihodnjiö. „Emečka sfranka" in sola. V članku „Kam plovemo?1' ozna- čili smo v kratkih potezah neznosne raz- mere, katere povzročuje pokritje potreb- ščin za ljudsko šolstvo našim kmetom in posestnikom, ter dodali opazko, da „kmečka stranka" je sprejela v svoj pro- gram tudi saniranje teh razmer, toda kar je tostvarno dosedaj objavila, je le pu- hla fraza, ki nima pomena. Evo dokazov za to ! j Gospodje te stranke hočejo, naj dr- žava sprejme pokritje vseh ljudskošolskih potrebščin. To bi bilo jako lepo in jedno- stavno, in ko bi se stranki posrečilo vlado v to prisiliti, bi ji mi prvi slavo peli. Toda ljudje „tihega delovanja" imajo v tem oziru nekoiiko skušenj in pozna- nja razmer in menijo, da iz te moke ne bo km ha. Vse kronovine so se obrnile uže davno pred tozadevno brumno željo na- ših agrarcev po svojih zastopnikih v dr- žavnem zboru do vlade, naj prouči ža- lostno finančno stanje vseh kronovin ter naj ukrene potrebno za saniranje istih. Vlada se je temu pritisku vdala in skli- cala zastopnike vseh pokrajin na Dunaj v posvetovanje, kako naj bi se to izvr- šilo. Nadepolni so prišli zastopniki k po- svetovanju; a kaj so slišali tarn ? Spoznali so takoj, da vse krasno- doneče melodije vladnih listov o sanira- nju deželnih financ so bile le omamljivo sredstvo lahkovernežem začas volitev. Stali so pred suhoparnim vladnim pred- logom, čegar piškovo jedro je bilo: „Vlada ima najboljšo voljo priskočiti de- želnim financam v pomoč, toda v to svrho je treba, da dovoli državni zbor povišanje naklad opojnih pijač od 20 h na 40 h. Polovico teh novih dohodkov obdrži vlada za-se in kanone, drugo po- lovico bi milostno prepustila deželam," Razgovor celo o tem suhem vladnem predlogu in v tej named je pokazal ta- koj, da niti za to ni dobiti soglasja vseh , kronovin o načinu razdelitve teh pro- : blematičnih virov za saniranje deželnih financ. Jedni sozahtevali to, drugi drugo; a predlog čeških in moiavskih zastopni- kov, naj bi vlada sprejela vsaj polovico i stroškov za ljudstvo šolstvo, je ostal v manjšini. Temu predlogu so se; vladni zastopniki odločno pro- j t i vi 1 i. Če mislijo potemtakem naši agrarci, da primorajo vlado v to, da bi sprejela ona vse stroške z\ ljudsko šolstvo na svoje piece, se motijo. Iz te moke ne bo kruha. ^^lada potrebuje vse dohodke različnih davščin za svoje potrebščine, posebno za vojsko, in ne more in ne bo zlepa ugodila želji naših agramih go- spodov. In kmetje, ki pričakujejo od te strani pomoči, se bodo sčasom prepri- čali, da so se zopet varali. To so po- skušali že dosedanji ljudski zastopniki, pa brez uspeha. Agrarcem želimo sreče. Nadaljnatočkavprogramu „kmečke stranke" je, naj bi se doklade od vžit- nine vina i\i mošta znižale in naklade od piva zvišale. To je krasna ideja v teoriji in mi bi jo z največjim navduše- njem in veseljem pozdravljali, če bi ne bile njene posledice za našega kmeta pri danih razmerah zelo žaloslne. Kako to ? — Posluša te ! vino, most in meso in 4 K od hl na drobno potočenega piva. Od teh daje okrajnim šolskim svetom 20y0 od vžit- nine in 1 K od piva v razmerju toza- devnih dohodkov v posameznih politič- nih okrajih. Vrh tega pa prispeva še de- žela pol milijona kron za potrebščine ljudskega šolstva v posameznih okrajih. V svrho kritja tega delnega deželnega šolskega zaloga je bila deželna uprava primorana povišati doklade na vžitnino od 20% na 100% oziroma 120%, dočim je izposlovala povišanje naklad od piva od 1 K oziroma 170 na 4 K iz razloga, ker dela ta pijača koiiku^enco doma- čemu pridelku, vinu. Deželni dohodki od vžit*iine so znašali 1. 1908 okroglih 705.000 K, od piva pa nekaj nad 160.000 K, kar je umljivo, če pomislimo, da se valovito ziblje konsum piva na vsem Goriškem od leta do leta med 40.000—50.000 hl. Lani je bilo dosti in dobrega vina in je bilo poletje mokro in hladno, zato je konsum piva v primerju prejšnjega leta upadel. Če zvišamo naklade na pivo za 4 K in znižamo doklade vinu — recimo — za 100%, bo konsum piva še bolj upadel, nasprotno pa konsum vina po- rastel. In kaj bode posledica temu pri deželni upravi ? Dežela dobi pri užitnini okroglih 560.000 K manj dohodkov in v naju^odnejšem slučaju 160.000 K več od piva, torej se zmanjšajo njeni do- hodki za okroglih 400.000 K. Potemta- kem bi morala ali odpovedati svoje pri- spevke okrajnim Solskim svetom, ali pa povišati doklade na izravne davke. V obeh slučajih bi bil to liud udarec za kmeta in posestnika kajti če bi dežela odpovedala podporo šolskim svetom, bi morali pa ti povišati doklade na izravne davke za šolske potrebščine. Ako izpeljejo torej agrarci to lepo- zvenečo točko svojega programa, bodo kmetje, posestniki, obrtniki in trgovci še več „plehali4 nego dosedaj. Kaj šele občine! Te imajo v obČe le dvojni vir dofiodkov: doklade na iz- ravne davke in na vžitnino. Vzemite jim doklade na vžitnino ali prisilite jih, da znižajo iste — recimo — na 20%, po- tem boste videli Šele, do katere meje poskočijo občinske doklade na nepo- sredne davke. V teoriji je ta predlog agrarcev jako lep, v praksi pa za kmeta pogubo- nosen. A še nekaj bolj strupenega za Slo- vence tiči v tem predlogu. Če se povi- šajo naklade na pivo od 4 na 8 K, dobi goriško mesto, kjer se konsumira nad polovico te pijače, tudi nad polovico iz tega poviška izvirajočih dohodkov, a na- šim okrajem preostane potem le povišek doklad na izravne davke. Koliko dobijo pa n. pr. občinske blagajne v Brdih, na Vipavskem in na Krasu, kjer se pivo malo ali nie ne pije, od tega poviška? Malo ali nie. Nastane še vprašanje, za koliko se pa zniža cena vinu v krčmi, če se iz- vede predlog „kmečke stranke" ? O tem in drugem — prilično; za danes po- vemo le še, da na ta način ne rešijo agrarci šolskega vprašanja v prilog kmetu. ______ 0] Ia „agrarni" pro- gram! Rekli smo že, da ni lažjega nego pisati, ali boije rečeno: „Osoli pobirati in Beatavljati strankam programed A'i, öe kje, Telja pri seatavljaoju programoT pri- 8lovica: Malo je dosti voö nego mnogo. In na tem šepa „agrarni" program na yseh krajih ia koaeib. Nebroj besed ! A kje so dejanja? J.h ni doalej niö, in jih tadi v prihodnje niti stotina obljabljeuih ne bo. Pa saj tadi programa bi ne bilo, ako bi ne äamela po zraku možnost no- ?ih Toliter Tsled r«zpasta dež. odbora. Volitev se bojijo! Volitve — ne skrb za gospodarsko blaginjo kmetovo — so Ba- grarce" izvabile is liberalnega mrtfila, ¦-'-""¦ ..... - "¦" '"¦" I cev" je torej ta, iz njega itrle 'bujno gospodarske obljabe za kmeta; hoöemo torej rideti, kaj se iz teh obljab izleie. Za danes si doroljajerao prijeti le za kratko beiedo „agrarnega" predaed- nika dr. Frankota. On sereda se bode «arad nealora „agrarnega" oa nas jeiil, kakor se je v 2. letoinji šter. atojega glaaila, kjer nas poaöaje, da njegova stranka ni „agrarna", ampak „kmeöka". Ali mi ma ne moremo aatreöi, dokler ne bode sam bclje pazil. da ne bode vsaj njfgoto glasilo rabilo naalora, ka- terega hoöe nam preporedsti, in to celo T iflti štsv., T kateri se nam asiljnje za nöitelja. Pa taii r želodec nam ne gre imenoranje „kmeöki predaednik", ker re- in o, da kmečki člo?ek ne nosi ne cilin- dra, ne fraka, ne g'a :e-rokaric, kakor g. doktor. Šrindel, šrindell Predsednik li- beralne stranke je liberalec, predsednik „Ijudske stranke" mož iz ljndatra, pred- aednik socijaÜBtiÖne stranke aocijaiist, to- rej predsednik „krneöke stranke" — kmet. G. doktor, ridite, ipeknlacija in „farbanje" se naradno izpodtikate ob raznm. P* Trnimo se k programa! 6. doktor je, prediagije zaapnema »heda program aroje atranke, trdil to le: „Kar je organizacij med Ijalitrom, ka- tere obitojajo r izobražeralnih draitrih ali jioaojilnicab, ki jih je ustanorila t» ali oua dosedanjih at rank, ni ie to organi- zacij* kraečkega »tana, temyeö le orgi- nizacija dotiöne politiČne stranke". G. doktor je ta redoma meial dra razliöna pojma : politiöno in goapodarako organi- zaeijo. Nasa „jjadska atranka" se more ponaiati z obema. Vendar pa moramo priznati, da smo inlitično šibkeje orga- nizirani nego goapodarsko. Ako bi bilo narobe, bi ne bil imel liberalno-agrarno- BGcijaliBtioni naskok pri minolih volitrah iakega aipehi. Vendar pa nam je ta ne- enakomerna politiöno-gospodarska orga- nizacija le r cast; s tern kažemo, da nam je r glarni ekrbi gospodaraka blagioja naiega Ijadstra, ne pa politiöno nadrla- danje rolilcer. U gorenjih beaed dr. Frankota je razridno, da je rarno naSo močnejo gospodarsko organizacijo srojim zaapnim „agrarnim" poalaialeem tajil a tern, da jo je imenoral „le organizacijo dotižne poiitične atranke". T*keg» grdega zarijanja rasnice bi pač ne smel zagre- iati poiitik, ki je naatopil kot „angelj mir a in sprare" na GDriikem I —la Č9 je že hotel politiöno organizacijo rploh STOJim „agrarcem" označiti kot nekaj slabega, zakaj ni pojaanil srojim poalo- äalcem, da oni (.agrarci") nimajo doslej niö drogega pokazttti kot golo politično organizacijo; zakaj jitn ni poredal, da, ako aprarijo tadi vse gospodarake obljabe programore do zrriitbe (Bog daj, da bi jih Tsaj »totinol), bi jih moral doaledao našim goapodarskim astanoritram ima- norati, le organizacijo (sroje) politične stranke ?" Z«kaj naj bode ravno isto pri naši stranki politic no, pri njegori pa goapodarako? Ztkaj ni gororil res- nice, rekoč: Gospodarsko organizacijo za kmeta Vam mi ie le obljabajemo, „slov. Ijad. atranka" jo pa že davno iz- raja ! — Dela, dela se lotite, gO8podje, in pnstite iraze, programs in obljabe, ki naSema kmeta ni<5 ne pomagijo ! — 6. dr. Franko je zagreiil na „agrar- nem" shoda še neko grdo fieresnico. Rekel je: „Tako je n. pr. naš a klerikal- na stranka po arojem bistro le organi- zacija duhorakfgst stana!* — Lahko si mislimo, r ksko bado zadrego bi ga bil spraril tiati, ki bi ga bil pozral, naj to tadi dokaže. G. doktor je pel slarospere „agrarni" gospodarski organizaciji, katera ima ie le priti. Torej je mialil na gos- podarako „ organizacijo dahorskega atanu", kar naj bi bila naia „Ijadeka stranka". Zlaj pa pozirljamo mi g. dr.a, naj nam dokaže, kaj za Boga smo mi astanorili na goapodarakem polju, karbi ne le nealo, ampak imelo «jploh namen nesti naäi dahoričini kake gmotne ko risti! Jj res, da naši dahovičini ne le- tijo T žep tiaoöaki, kakor g. doktorju (in to po reliki rečini iz žepa abcceca kmnta ali dahornik ima rendar toliko place, da more kot aamec brez drnžine izhajati, ne da bi bil narezan na skrb kake atranke za sroje gmotne koristi. To msnda pri- znara g. doktor kot resoico. la če je to rea, katera atrankf naj bi bila tako na- irna, da bi asiljerpla arojo akrb za gmotno korist stana, ki je ne potrebaje? — Ubogi g. doktor je pOBtaril dejatra rarno na glaro: „Nala btrank a ni organi- zacij a dahorakega stana, paö pa izraja goapodarsko organi- zacijo kmeökega stana, h kateri dahoraki atan naj red priapera. Te reanice sereda ni Bmel dr. Franko arojim liberalnim kmetom ra^kriti; kajti, če ne, bi bil moral hralit', kar je hotel proklinjati, PoIiHčni pregled. Notranaji political položaj. Naš notranji politični položaj je še vedno jako kriličcn in popolnoma nejasen. Pogajanja luirona [jienertha s češkimi in z nem^kimi strankami v svrho, da bi se skli- cal dežeini zbor, so se izjaloviia. Glede sklicanja državnega zbora ni ^e nič določe- nega. Govori se pa, da bode sklican okolu polovice priliodnje^a meseca. Ali bode za- mogel delovati, ali pa ne, teija danes Se nikdo ne ve. Položaj oa Hilkanu. Položaj na Balkarin je skrajno kritičen. Listi pišejo, da je vojska med Avstrijo in Srbijo neizo^ibna. X'elcvlasti se baje na vso nioč trudijo, da l>i preprecile prelivanje krvi, ter ohranile mir, posebno pa za to, ker se boje. da ko bi priJIo do spopada med Av- strijo in Srbijo, bi znalo to najbrie provz- ročiti i^e drii^e resnejže komplikacije in bi se torej vojska ne dala lokalizirati. Sicer so rnotjoče taka poroiila pretirana in pride zna- liiti vendarle do kakega sporazuma med Av- strijo in Srbijo. — gorake, ki ae nahaja na relikem altarja, rarno ist«, katero je oglejaki patrijarb Grimani daroral aretogorBkema aretišča in ki je alikana na cedrorino in ne na platno, kakor je „Gazzettioo" trdil. — V zadero ae je amešarala tadi tržaika „Eiinoat", ki je nekako zagovarjala Gyroro aliko ter trdila, da aretogoraka alika ni originalna. Sddaj, ko je alrar dognana, pa zaman priöakajemo, da bi „EJinoat" poredala arojim citateijem, da je alika M. B. sretogorske izrirna. Novi reSiteij kmeta. — Linako leto aem Vam z velikim kmečkim glaaom zaopil: „Kmetje ! Pastite oralo in izobra- zajte ae.M In dane* ae Vam zihraljajem, da ate me abogali. Pred nedsrnim ciaom je bilo r naii občioi z blizo 200 draži- nami nad 40 kmetor. A danea jih je komaj 16, in ie teh opamo kmala polo- rica odpade. Tile že zJaj ae bodo mo- gli niti polorico naie zdmlje obdelarati in poaejati. Zito pa beremo timbolj „Kweöki glaa". Tj V*m je napredek ! Drngi moji! Oralo pa naj Um stoji, naj tarn trohni. Mi ne auramD reč zanj. Sij imamo časnike — pa prazsa želodec. , Zito pa apamo, da nas bo csla gDriika dežela poanemala, ker mi ae požlaht- • najemo za v S'mpeter k mitnici. Ž rela kmečka stranka! Dober tek Franko & iC)mpagni! Kmeökiroditelj. Pretep med šolikimi otroc'. — V laikih liitih citaooo, dt ae je roe! pretep r petek popoldoe med laikimi in alorenaki- mi otroci pred ginmzijskim poslopjem, in da je bil neki italijanaki nčenec IV. raz- reda c. kr. vadaice adarjea po glari z bakiarjem tako bado, da ae ma je z glare »lilt kri. Dalje čitamo, da so konec teraa pretepa naprarili iele oeksteri öastniki, ki 83 alaöajno ili po isti u'ici. „L E'jo" prari, opisajoö ta dog)dek, da no bili na- padalci ačenci s , ŠDlskegi Dona" in jih imenaje „barbari mtscanzoni". Strar nai je zanimala. rsled tega imo ae infjrmirali na pristojn.eii mssta in po- ixfedeli tole: V petek popoldae bo se klatili nekateri laiki aöenc' iz četrtega »azreda c. kr. radoic? (in ae „Š. D.", kakor trdi nL Eco) pred gimnazijskim poBlopjem ; mimo pridejo nekatftri sloren- Bki očenci IV. razreda c. kr radnice. Wovice. V Vcl. Žabljali ae je r&tanorila r nedeljo dne 21. t. m. „Kmeöka hrnnil- nica in poaoj loiei". Na astanornem ahoda sti gororila dr. Aadrej Parlica in rodja „(jjriike zreze' Sritoslar Premroa. Nsjpoprej je dr. A. Parlica na aplošao orisal r krepkih potezah re- liki pomen in razroj poaojilnic; nato je rodja Sr. Premroa kot strckorajak s podatki in jasnimi dokazi pobil oöitanja nasprotnikor posojiloic railüiznork in razložil prarila. Na shod so priäli tadi liberalci, ki bo med hrapom ii šamom hoteli agovarjati; toda govoraika sta jim a temeljitimi dokazi orrgla njirnre aga- rore. lirestni kriöaöi pa so 1» razgrajali dalje. Ali tiči ravao r razgrajaaja oai tako relikokrat povdarjeni napredek ? V baöelatro posojilaicd so bili roljeai: Franc Vrtorec, načelnik ia kot od- borniki : En\l Troha, Vn ne Farlao, kakor pišejo laiki listi), ki obisknje IV. razred c. kr. a'or. radnice, skočik B»rt39O (tako jeitns laštsma a5en- ca, kateri je zaapil nad sloren'kim ačen- cem) ter ga nail na glari dn krrl z nekim koščkom lasa. To je resnica. Miue zagorarjamo öina sloreaskegt deika ki je bil zato tadi aže strogD kazaoraa s tern, da je bil iz iole izkljaüen, a pribiti je dejstro, da ako ni nahrali! laiki ddSsk sloreoskega, bi ne prišlo do tegi. Zraven tega pa je äs draga okotaost, ki je graje rredaa za rajenega italjaaskega dsöka. Taöas, ko se je karaal ssioreuskimi a5ea- ci, biti bi moral r šoli, ? kateri se je tikrat podaöeralö petje. Ž) tD satiiD na sebi je kaenjiro po iolskih predpisih. D« bi se lint ne klatil po ulici ia d* bi iel r iolo, bi ne dobil raae aa giafi. — Dilje trdi „L" K33", da je napadel Ciciancig Birtosa z bokaarjem (debalo palic.i), kar tadi ni res, marreö rani! g* je z nekim malim drrom, katero je imel r žepa. 0 barbarih ia maacalzonih pa naj „L Eco" kar miraje in naj pamati pred afojim pragom. — Taki prepiri ae aže od nekdaj rrie med laikimi in alorenskimi uöencT L9 naj gre pogled r apodnji daljijadskega rrta ia potsm se bo prepriösla, kje to barbari in malacanzoni. — I inrli so r Gorici: Zitter Aa- ton, star 3 dni; S)askoriö Viktoriia stara 2 meseca; Tjminz Lacija, star« 76 let, z,88ebnica; C^j Mtrtio, star 62 let, prosjak; Koraöiö Teodor, stir 1 dan; Petrelli Uriala, stara 74 let, posestnica ; Valig Petrina, stara 2 dni; Tominz Iran, star 77 let, davkaraki knjigorodja. — V bolniinici namiljenih b?ator: Peternelli _____.»M..UIVU ou& rmaciBKa, atara '5 I meiece; Lozej F/andiika, atara 36 let, poaeatnica. — Nevirno je obolela aoprogi roditeija goriikega okr. glararst»a na- mestniitrenega sretnika grosi H mrikm Attemsa, grof ca J;žef« Attemi. — Električni tramvij v Goriei opravlja sedaj redno svojo službo. V nede- ljo se je občinstvo vozilo v velikem številu. Prikleniti so morali še en voz. Vozovi so bili vedno polni ljudi. Do nedelje zvečer so prodali 7500 iistkov, kar je za mesto Go- rica izredno vcliko. Stvar seveda ne bo šla vedno tako. Sedaj je začetek in vsakdo se rad poskuša voziti s tramvaju z ene postaje na drugo, čeravno nima tarn nobenega opravka. — Aret ran je bil neki Franc K a- i n iz Sv. Križa na Vipavskem zaradi po- tepanja po ulicah in ker je bil brf z sredstev. — H'-tvfs je zapadel danes po noči v nasem mestu, ki je sedaj uže skoraj skopnel. — 1 bila se je na G-ahorem aOeaka Franica iirala r grapi bliza postaje. Bila je takoj mrtra. — Okrajna posojilnica v Koba- ridu, regist. zad. z neomejeno zavezo, vabi k rednemu obenemu zboru, kateri bo due -1. marca t. 1. ob 2. uri popol- dne v posojilničnih ' prostorih. Dnevni red po § 37. zacir. pravil. — V slucaju da bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se eno uro poztieje drugi obeni zbor. Xacelstvo. ~ Dmštvo „Pravnik" v Ljub- Ijani je razposlalo okrožnico v kateri čitamo med drugirn, da se namerava list BSlov. Pravnik" razsirili in povečati. Važ- nost tega lista za slovensko pravništvo je velika. V njem se dobe jako zanimivi članki iz peres naših pravnikov, a tudi za pravnike same je list poučen. Da se pa list zboljša in razširi, treba novih na- ročnikov; posebno bi ne srnelo biti no* benega slovenskega pravnika, da bi ne bil naročen na ta list. Celoletna naroč- nina znaša 10 K, za pol leta 5 K, katera naj se pošlje društvu „Pravnik" v Ljub- Ijani. — I — Skrlat'co imajo r Št, Aodrežo j nekateri otrcci. Dre krömi ste bili ozi- roma ate ša zaprti rsled ikrlatics, ker bülehajo na iati otroci krčmarjer. — Pod kolosa voza je prišel t Ronkih 6-letni Vižiatin Iran, ki ao gi tiko zmečkalo, da je kmala potem amrl. — Obesil §e je r Fari dne 19. iibr. nek Leopold Ct ate I la a. — Nove UD forme avsro-ogrske vojske. — Vojno ministeratio je zaaka- zalo, da mora biti reöi |de! naie rojske do kooca prihodnjega mesecü popolnoma na noro anifjrmirao. Unihrma bo sira z modrosirimi in srettosirimi plaiči in gamašami. Posebno relja t> odredba sr obmejne in ie nekatere drage zbora, ki bi r sluöajn rojae priäli r poster. — Yaznozi lastaik? ÄvtornobiloF in inotornih koles. — Kakor ie nekaj let sem, tako doroljaje tadi letos c. kr. ministerstro za deželno brambo, da se morejo reaerrni častniki in moitro ade- i ležiti proinih ra; s srojimi artomobilt ia motornimi kolesi kot ordonančai öastniki ali podöaatniki, odf.OBno kot kolesarji. V to srrha zglasiti ?e jim je do kaaci fa- braarja pri pristDJnem domobranakeaa dopolailnerj okrajneaa poreljatra. V teh pismenib: ali aitmenih prijarah oznaöiti je tiro, brzino in nsperek motornegaro- zila, iastniki artomobilor pa naj tadina- redejo, aii pripada njihor chaff dar, ko- jega si mora rsak sam preskrbeti, reserr- nikom rojne ali deželne brambe. Pre- rozoe troike za roznika in rosilo, ka- kor tadi troške za oakrboraaje rcznikor nosi aprara deželne brambe; razen tega porrne za obrabo artomobilor za rsak dan rporabe po 30 K, za motorska ko- leaa pa po 6 K. — „Daločanje tolščobe v mlekuu je naalor drobni knjižici, ki jo je rarno- kar izdftla opremljeno z 18 podobami c. e priredil potoralm aöitelj za kmatijetro ¦a Krsnjibem Gast»? Piro. — Vaien dohodek govedoreje je mleko, cigar ?red- noBt je odrisca od njegore toliöebe. ömna re ja govedi in amno miekarstvo Biota mogoda brer dotodanja toličobe t mleka. Pri vjaki prati žirinorejski za- drngi ni do?o!j vedeti lamo to, koliko otleka daje ˇ öredno knjigo ipiiana krava na leto, temreö tadi to, koliko dt- je dngocene mleöne tolsöobe. Zsdiuina mlekaroa more le tedaj resniöno doseči ¦roj trgoTski smoter in vzgojevalni cilj, de plačaje mleko po Trednosti, ki je r trgovini odriina edinole od množiue mleöoe toliöobe. Ta spia je torej nameo- jen iiviaorejakim zadrogam ter ojihovim adorn, ki aoorijo poznati vižnoat mlečne toličobe in okoliiöine, kako je preiako?ati mleko na toličobo. G=*na knjigi je za dražbene ade s poštaiao tred 25 b, za neode in t knjigotriWu 30 h bres poitnine. Hojahi! hupujte napodni holek „SaEsbega Qoma". Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Rnton I». Pecenho 60KICA, ullca Jos. Vudi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi be- j limi in örnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- j Bkim pivom „prazdroj" iz sloveče češke ! „MešČanske pivovarne", in izbornim proti- j vinSkim pivom iz pivovarne kneza j Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- * mačim pristnim tropinovcem I. vrste. • lastnega pridelka v steklenicah. \ Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kaje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zraerne. Sfavbena tvrdka Zni(1 arčic k Stepaooic G-orica. Tržaška ulica številka 29. | se priporoča sl. občinstvu in drugim ! korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih \ stavbenih del. i Prevzema nadzorstvo in izdelovanje i načrtov ter statičnih računov. i Za obila naročila se toplo priporočata /illllldlblb & Olulldllblb. \ Pijanosti ni več. Uzorec tcija čudf/nesja i/delka „COZA" se pošlje brezplaöno. More se dati v kavi, v nile- ku, v pivu, v vimi ali v jedi- lih rip da bi pivec to zapazil. Prasfk „COZA" učinkuje čudovito. tako, da se pivcu pristudi ulkohol in vse alko- holne in močne pijače. Ta prašek delujo tako inirno in potovo, da mu ga smi'jo dati žeiia, sestra a!i hči dotičnika, ne da bi on zapazii, kaj je resiiično provzročilo njegovo zdravljenje. Prašok ,.t()ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rcšil ogronino oseb sramote in po- nižanja, da iz takih oseb je celo napravil evrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikutera mla- denica spravil nazaj na pravo pot srece ter je podaljyal za mnogo let živ.jenje mno^im osebani. Zavod, ki poseduie ta čudodelni prašek, pošlje vsem onirn, ki zahtevavo knjigo s 1500 zahvalam in en vzorec. Dopisuje se v nemškcm jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neskodl.iv. Na pisma je djati znatnko 25, na dopisnice za I ---------------- 10 stotink---------------- I Loterijske številke. | 20. fi'bruvarlja j Danaj......87 89 3 6 46 Gradeo......16 64 2 24 46 Rojaki! Spominjajte sc ob vsaki priliki „Šolskega doma" Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na (težell svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandommgo, Java, Cej- ion. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V» Ma «n °d enega funta. Testenine iz tvornice *nidersič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda, Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- roann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. \J mizar in v lesni trgovec v Poflpri, na nili železništep losta (na cesti, ki pelje proti GradiSki) o o o Irguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakoTrstnega trde- ga in mekhega lesa domačega in tujega, veliko zalogo pohišt- \a, \Jn8kihpo§od, stiskalnie itd. Fani Drašcek, ! zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Proda a stroje ttdi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča ee slav. občinstvu# Tovarna iisa odlitovaoa na otrtal ^ razstavi v Gorici 1.1900 & FRANC KRAU Gorica, Kapucinska ulica št. 9 priporoca cenj. gg. trgovcern razno- vrstnega kisa. Cene zmerne, po- strežba točna in poštena. Kinematograf Salon Central. PROGRAM: Za videti samo od 21. do 27. februarj a. Ski letanje v italijanski armadi. Eh ta sir, komično. Hipnotizer, komično! Ljubovnik kraljice. Zvo- novi Cornevilski. Sv. Kilda. Maj- hni junak, drama. Kopral, podo- be za smejati. Navadne cene. Predstave ob delavnikih ob 5, 6V2 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob 1'211 uri predp., popoldne ob 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. Odltoraa mizar ska delavnica i strojevim oliratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št= 18. Zalpga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje,. klečalnice itd. Vsakovrstna dela 2a stavbe. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce štev. & na Kornn št. 11. 60RIC9 i Kon št. 11. Sedlarska delavnica. Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalog različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denare nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljrje in kočije. Popravila st izvšujejo točno. — U^" CtTlt ITütRTit. ~&$ Frosiva zahtevati listke! Poior! Eno krono nagrade! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrezba! YLno krOIftO IB abrade Izplacaya vsakema, kdor dokaže a potrdili najine nore a ürlkiwske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blaga. Pofor! Eno krono nagrade! Prosiv^ sahtevati liitkel CENJ. DAME IN siOSPOPJE - POZOR! Imatc že šivalni stioj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepricanja, pa osiane „Original" vedno le najboljsi. Qriginal-Uictcria stroji deiajo še Po 10 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijm za domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria strbji so najPriPravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje breiiplačno. Originai-Qictaria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih iovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stmje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Pucflf" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, \6fb6VČt!ll 01 UUIV UUIil/Q uiuiiii iry iriiuw uuuiiiuj ui. -.