PoStnlns nlaMna v Leto XIII., štev. 295 Ljubljana, sreda 21. decembra I932 Cena 7 Wln UpravuiStvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 - re:eft>D St 3122. 3123, 3124 »25 3126 Inseratn' oddeiek: Ljubljana Selen. oursrovs al 3 - Ta 3492 2492. Podružnica Maribor: GosposKa uit ca ttev ll — Telefon st 2455 Potiružtuca Celle: Kocenova ulica Št. 2. — Telefon St 190 KaCuiu pn p* St 6eK zavodih: LJubljana St 11.842 Praga filslo 78.180, WMpr ?t ins 241 Naročnin« enu.au aieseCno L>in 25.—. Za inozemsTvc Dto 40.—. UreatuPtvo: LJubljana Knafljeva ultes 5. Telefon St 3122 3123 8124 3125 312&. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje Kocenova ul 8 Tel St 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasa oo rartfu Pomen beograjskih sklepov Bilanca zaključene konference Male antante — Ugoden vpliv na mednarodno politiko — Uspešna pogajanja med gg. Jevticem in Titulescom Beograd, 20. dec. p. Mala antanta je zaključila svoj beograjski sestanek s popolnim sporazumom v vseh vprašanjih, k. »o bila predmet razgovorov. Tako je beograjska konferenca ponovno manifestirala delo Male antante za ohranitev miru in za prijateljstvo med narodi. Beograjski sestanek je ponovuo pokazaj strukturo Male antante, zgrajeno na osnovi širokega mednarodnega g-ospodarskega in političnega sodelovanja Ta sestanek je opetovano potrdil, da izvajajo države, ki sestavljajo Malo antanto, politiko, ki se neomajno razvija po smernicah skupnih interesov Najpovoljnejši uspeh beograjskega sestanka je sklep o permanentnosti njenega zasedanja. Mala antanta mora biti buden opazovalec vseh dogodkov, ki so v zvezi z interes: njenih držav. Obenem mora še enkrat podčrtati čvrstost in konstantnost svoje zveze. Ze to samo po sebi predstavlja elemente stabilnosti in miru v Srednji Evropi Mala antanta metra v vsakem primeru zajamčit; politiko, s katero se zavarujejo lastna varnost, dobri odnošaji z vsemj sosedi iin politični mir. Mala antanta želi vplivati na gospodarsko organizacijo Srednje Evrope, od katere se ne sme nihče izključiti, ker je sodelovanje srednjeevropskih držav nujno potrebno za gospodarsko organizacijo njihovega področja, kakor sta potrebna na drugi strani soglasnost in sodelovanje vseh velikih sil. S tako gospodarsko organizacijo je treba napraviti konec stagnacij; trgovine s poljedelskimi pridelki vseh podunavskih držav ter omogočiti izvoz industrijskih proizvodov onim podunavskim državam, ki j h v večji meri produciirajo nego konsu-mirajo. Skratka: Mala antanta dela konstruktivno v Srednji Evropi in želi, da bi se to njeno delo dobro in pravilno ocenilo z vseh strani V vprašanjih splošnega značaja so mimstr, Male antante pokazali vso potrebno umirjenost in odločnost, zlasti, ko so se posvetovali o onih formulah, ki bodo osnova za njihovo delovanje na bodočih mednarodnih konferencah Beograjski sestanek Male antante je značilen zaradi tega, ker se je na njem izpopolnila organizacija te zveze in se je sedaj ustanovil stalni organ, ki bo skrbel, da se bodo prmerno reševala vsa politična in gospodarska vprašanja v okviru skupn.h ciljev, in ki bo sestavljal delovni program za Malo antanto v gospodarskih in političnih vprašanjih Evrope ter v zve-z; s problemom varnosti in razorožitve. Sestanek Male antante v Beogradu, ki je postal spričo takih sklepov velikega pomena je napravil v delu te zveze treh držav važen korak naprej, ker je pokazal, da je Mala antanta še vedno nezrušljiva politična skupina, ki konstruktivno in konstantno deluje v Srednji Evropi. Titulescu v avdijencf pri Nj. Vel. kralju Dav, je Nj. Vel. kralj sprejel v svojen dvorcu na Dedinju rumunskega zunanj^gh ministra Titulesca Avdijenca je trajala celo uro Po avdijenci je knez Pavle priredji rumunskemu zunanjemu ministru na čast kosilo. Popoldne je bil Titulescu za posien z urejevanjem raznih upravnih vprašanj, ki se nanašajo na našo države in Rumunijo. Zlasti se je zanimal za direktno železniško progo, ki bi vezala Ru-mun.jo in Jugoslavijo. Titulescu ostane v Beogradu še jutri, nakar odpotuje v Buka rešto. Sporazsim v važnih zadevah z Rumunijo Sestanek Male antante v Beogradu je da rumunskemu zunanjemu minustru Titulescu in jugosiovenskemu zunanjemu ministru priliko, da sta se posvetovala o celi vrst še nerešenih upravnih vprašani, ki obstojajo v odnošajih med našo državo in Rumunijo. Na svojih razgovorih sta oba zunanja ministra pokazala najboljšo voljo, da se vsa vprašanja na čim boli primeren način končno veljavno rešijo. Med nerešenim: vprašanji so trgovinska pogodba, veterinarska in konzularna konvencija, most če.z Dunav na meji med našo državo in Rumunijo, likvidacija imetja banatskega dobro-voljskega polka, poravnanje škode spričo izvedbe agrarne reforme v Rumuniji in pri nas ter še nekaj drugih manj važnih problemov. Pri razgovoru se je pokazala z obeh strani največja uslužnost, da bi se vsa vprašanja čim bolje likvidirala, kakor je to že tradicija v odnošaiih med našo država in Rumunijo, ki likvidirata svoja vprašanja v tako popolni harmoniji, kakršni ni kmalu primera. Načelni sporazum obeh zunanjih ministrov glede teh vprašanj bo nedvomno v najkrajšem času pokazal najboljše učinke tudi v tem, da bo obema državnikoma mogoče, da se s tem večjo vnemo posvetita proučevanju problemov, ki se nanašajo na splošno politiko obeh držav. Po tem sporazumu bodo v kratkem določene posebne strokovne komisije, ki bodo izvedie praktično likvidacijo rešenih vprašanj. Francoski tisk o konferenci Male antante Pomen ustanovitve stalnega sveta in tajništva Male antante za varnost mini v srednji Evropi Pariz. 20. dec. AA. Današnji pariški listi objavljajo daljša poročila o konferenci male antente v Beogradu in o sklepu, da se ustanovi ta stalni svet ministrov Maie antante in tajništvo Male antante. V »Ma-t:nu« naglasa njegov korespondent Henrv de Corab, da se je ustanovil v Beogradu jkrog Maie antante« kot razumljiva po-s edica ženevskih razgovorov o razorož.tvi in revizijonistione kampanje, ki se vrši v zadnjem času v nekaterih državah, med njimi tudi v Ital.ji. Sklep o ustanovitvi s amega sveta in tajništva Male antante pomen radikalno izpremembo Male antante ter edinstven poizkus federacije n^snro-ti drugim državam k dobi skupno upravo K temu ukrepu so se ministri Male antante zatekli samo zaradi motnega ozračia, v katerem bi mogli trogirski levi marsikaj Izzvati. Tudi »Quotidien« komentira sklep o ustanovitvi stainega sveta Male antante in tajništva Male antante ter pravi, da je to zelo važna etapa v razvoju Male antante. StalDi svet in stalno tajništvo bosta imela nalogo koordinirati politiko držav Male antante ter varovati njihove interese. Do tega sklepa le prišlo na popolnoma priro- ^ den način, ker je zgolj naravna posledica i 12 letnega skupnega dela, obenem pa tudi ' reakcija na ženevske skiepe glede nemške razorožitve, ker bi se utegniilo zgoditi, da se bodo po Nemčiji začele oboroževaM še druge dižave, kakor Madžarska in Avstrija. Kampanja za revizijo mirovnih pogodb in rev;zionistična kampanja v Italiji sta združili države Male antante v želji, da si učvrste svojo varnost. V »Journalu« priobčuje Saitnt Brlx članek pod nasiovom. »Da se izolira ognjišče nemira, je potrebno okrepiti kohezijo borcev za mir«. Saint Brix, ki je očividno napisal svoj članek, še preden je zvedel za sklepe o ustanovitvi stalnega sveta Male antante, piše o odnošajih med državami Male ant.ar.ce ter nagiaša popolno solidarnost med državami, k: so za red v tem delu Evrope Pisec pravi, da ni slučajno, če je priš'0 do napetosti med Rimom in Beogradom ob istem času, ko prihaja do incidentov na jugoslovensko-bolgarski meji, in ko se Gombos izreka za revizijo mirovnih pogodb Dobro je, zaključuje Saint Brix. če so branilci reda po '.«11 sestanku postali še močnejši, kakor so bili kdajkoli prej Zasilna odredba o javni varnosti v Nemčiji Omiljenje dosedanjih uredb o javnem reda — Državni svet za amne- stijski zakon Berlin. 20 dec. AA. Državni predsednik je danes podpisal zasilno uredbo o notranjem miru. Uredba razveljavlja določbe uredbe iz junija 1932 proti političnim izgredom in od 9. avgusta proti političnemu nasilju in uredbo z dne 2. novembra o notranjem miru. Drugi del uredbe govori o prisotnosti policijskih organov na vseh javnih prireditvah in o razpustu nezakonitih društev. Tretji del uredbe se nanaša na prepoved periodičnega časopisja, ki objavlja članke s prekrški določenih členov kazens-kega zakonika m z veleizdajalsko vsebino. Četrti del izive>mini.a kazenske določbe glede oseb ki ogražajo človeško življenje Tu so tudi posebne določbe o žalitvah predsednika ret»i>M'ke o pregreških oroti ustav •n državni zastavi. Peti del podaljšuje veljavnost določb proti nezakonit' rabi orožja zadnji del pa razveljavlja zakon o zaščiti republike z dne 25 marca 1930 ki poteče 31 decembra t I Berlin. 20 dec g Državni svet je danes s 44 -glasov- prot' 3 sklenil da ne bo vlož:' ugovora proti zakonu o amnestiji Trije člani državnega sveta so se vzdržali glaso- vanja Proti so glasovali le zastopniki Bavarske Wiirttemberške m Badenske. Berlin 20 dec. č. Poveljnik Hitlerjevih napadalnih oddelkov, kapetan Roehm, je snoči prispel v Berlin, da se sestane s Hitlerjem in z njim posvetuje glede o uporih v napadalnih oddelkih. Hitler bo dal Roeh-mu navodila, kako nai pomirjevalno vpliva na svoje ljudi, med katerimi so se pojavili spori zaradi izločitve Georga Strasserja iz hitlerjevskih vodilnih političnih vrst. Plenjenje trgovin v Berlinu Berlin, 20 decembra č. Skupine neznanih ljudi že nekaj dni ropajo po trgovinah z živili. Tudi snoči je bilo oropanih več trgovin. Policija je dognala, da nastopajo roparji točno po določenem načrtu V Neu-kolnu ie skupina mladih ljudi vdrla v celo vrsto trgovin in jih popolnoma izropala. Roparji so pobegnili na kolesih. Toplo vreme v Angliji London, 20 decembra č. V Londonu je nastopilo v zadnjih dneh gorko vreme V oretekli noči -*e bila temperatura le za nekaj stopinj nižja nego meseca julija. Ljudje hodijo po mestu brez plaščev. HOOVER ZA NOVA POGAJANJA Hoover za sporazumno sodelovanje z Rooseveltom in imenovanje posebne komisije za proučitev vprašanja vojnih dolgov Washinglon, 20. decembra, ds. Predsednik Hoover je izročil kongresu novo poslanico, v kateri predlaga sodelovanje z Rooseveltom, da bi se zagotovila kontinuiteta ameriške zunanje politike, zlasti glede na vojne dolgove, svetovno gospodarsko konferenco in razoro-žitveno vprašanje Ker nima odobritve za vzpostavitev komisije za vojne dolgove, iz-'avlja, da mora postopati neodvisno od kongresa, da bi se mogel zaradi ponovne obravnave vprašanja dolgov z državami, ki niso v za6tanku, lotiti ustvaritve takega organizma. Izreka se za zvezo med vprašanji dolgov, razorožitve in gospodarske sanacije ter sporoča. da bo v kratkem imenoval komisijo za dolgove; nekatei nieni člani bodo istočasno tudi delegati na svetovni gospodarski konferenci, dočim bodo drugi zaposleni tudi z vprašanji razorožitvenih pogajanj Hoover obnavlja svoje argumente proti črtanju ali zmanjšanju dolgov brez primerne kompenzacije in pristavlja, da bi iz srca rad pristal, če bi se kongres odločil za imenovanje komisije za dolgove. Položaj je tako nujen, da potrebujemo solidarnosti in sodelovanja vsega naroda če hočemo koristiti njegovi blaginji in premagati sile. ki ogražajo v sedanjem času temelje civilizacije. Glede na gospodarski položaj, pravi Hoov-rova poslanica, obstoja vsekakor najvažnejša naloga, pred katero se nahaja svet, v obnovi blagovnih cen. Eno prvih sedstev v to svrho je obnovitev stabilnosti inozemskih deviz in meničnih tečajev. To pa ni mogoče z individualnimi in posameznimi akcijam?, marveč je potrebna skupna mednarodna ak-cja, zaradi česar so Zedinjene države obljubile možnost svojega sodelovanja na svetovni gospodarski konferenci. O zlatem standardu izjavlja Hoover. da je edina praktična podlaga za mednarodno ureditev gospodarstva in valutno stabilnost v naprednih industrijskih državah. Močnejša uporaba srebra kot dopolnilne valutne podlage bi predstavljala v mnogih pokrajinah sveta le pomožno sredstvo za ohranitev stabilnosti. Zmanjšanje svetovnega oboroževanja bi vplivalo tudi na gospodarska vprašanja in čeprav bi se o razorožitvi ne smelo razpravljati na svetovni gospodarski konferenci, bi bilo vfndarie treba upoštevati napredek raz-oroževanja. Glede na vojne dolgove izraža Hoover mnenje, da se njihov tiomen pretirava spričo drugih gospodarskih aii. ki učinkujejo po svetu. Kliub temu izjavlja, da v sedanjem trenutku velike gospodarske depresije gotove države ne morejo plačati in da vplivaio v nekaterih primerih nlafila v veliki meri na zunanje menične tečaje in valutno stabilnost. V svoji spomenici našteva Hoover države, ki so plačale 15. decembra, m one. ki n»so plačale ter nravi, da so evropske oborožitve prisilile Zedinjene države, da eo za svojo obrambo napravile izdatke, ki so večji kakor ored vojno. Zedinjene države so z moratorijem prevzele nase žrtve, ki so dvakrat večje kakor žrtve kateregakoli drugega naroda. Zato odklanja črtanje dolgov ter ponavlja stališče, da se svetovna gospodarska konferenca ne sme baviti z vprašanjem dolgov tn da se na tej konferenci ne sme vršiti kolektivna konferenca z državami dolžnicami. Poslanica se konča z besedami: Baviti se moramo z najresnejšim problemom, ki sedaj obstoja Največje važnosti je, da storimo takoj primerne ukrepe. Ustvariti se mora primeren organizem, da razpravlja o tem vprašanju Takoj se mora izvoliti nekaj zastopnikov tega organizma, da pripravijo svetovno gospodarsko konferenco, izgradijo svoja stališča glede na vprašanje dolgov z gotovim: na rodi in dajo drugim narodom nasvete, kako stališče naj zavzemajo Razprave glede svetovne gospodarske konference se ne morejo končati pred 4. marcem, vendar pa zahteva gospodarski položaj sveta priprave, ki so bistvene za uspeh. Ta naloea se ne sme odgoditi na čas po 4 marcu Zaradi tega predlaga, da se omogoči sodelovanje z Rooseveltom Roosevelt se ne strinja Newyork, 20. decembra, č. Čeprav se novoizvoljeni predsednik Roosevelt še n izjavil o Hoovrov' poslanici, se vendar iz njegove okolice širijo giasovn. da nasprotuje Hoovrovemu stališču. Po Roosevelto-v^m mišljenju b: bilo treba rešiti vprašanje vojnih dolgov po diplomatskem potu. ne pa v okviru posebnega odbora, kakor pravi Hoovrova poslanica Prav tako je Roosevelt mnenja, da to vprašanje ni mogoče spraviti v zve-zo s problemom razorožitve ah celo svetovne gospodarske konference. Vprašanje predsednik Hoover pridobiti Roosevelta za sodelovanje v vprašanjih dolgov, razorožitve in svetovne gospodarske konference, ki naj bi prišlo do izraza že pri predlagani ustanovitvi odbora za proučitev teh zadov Finančna reforma v Franciji Odprava milijardnega primanjkljaja s temeljito reformo državnih financ Pariz, 20. decembra d. Glavna naloga, s katero se bo morala baviti prihodnje tedne Boncourjeva vlada, bo odstranitev velikanskega proračunskega primanjkljaja in izvedba proračunske reforme, če bo vlada prestala to preizkušnjo, bo premagala tudi vse druge težkoče bodisi v zunanj: ali notranji politiki. Kako pravilno je Boncour presojal položaj, dokazuje dejstvo, da je poveril upravo državnih financ senatorju Henriku Cheronu. ki ie 1. 1929. zapustil finančno ministrstvo s prihrankom 19 milijard frankov, omogočenega poleg Poin-carejeve davčne politike z varčnim gospodarstvom Danes so razmere precej drugačne. Namesto presežka izkazuje državno gospodarstvo primanjkljaj 12 do 14 milijard frankov, od katerih so pokrite za silo le 4 milijarde s konverzijo rent in prihranki v posameznih ministrstvih. Državni zaklad ne razpolaga z nobenimi aktivnimi sredstvi, temveč mora računati z viseč:m dolgom 9 milijard frankov tresornih bonov, ki so nastali izključno v tekočem letu. Z zapletenimi sanacijskimi predlogi German—Martina, ki so vsebovali poleg nepopularnih davkov tudi zmanjšanje uradniških plač in rent vojnih invalidov, se je rešitev proračuna za 1. 1933. znatno zavlekla. Vsak mesec te zamude pa pomeni nadaljnje zavlačevanje sanacije in povečanje primanjkljaja za 700 do 800 miliionov frankov. Od spretnosti novega finančnega ministra Cherona, ki se bo morala izkazati že pri bližnji rešitvi tako zvanih dodatnih dvanajstin, bo odvisna tudi sodba senata o novi vladi. Znano je namreč, da prip;-sujejo stari preizkušeni senatorji glavno važnost običajno finančni politiki. V senatu bi najraiši videli, če bi nova vlada že prihodnjo proračunsko dvanaistino ne obravnavala več po starem načinu, temveč že po reformnih načrtih programa za sanacijo proračuna. O finančnem načrtu nove vlade so prodrle v javnost že nekatere zanimive podrobnosti. Tako se je Paul Boncour prizadeval, da bi pridojrl socialiste z obljubo, da ne bo izvedeno nobeno znižanje uradniških plač Govori se da bo Cheron zahteval za pokritje najnulnejših potrebščin pooblastilo za Izdajo nadaljnjih štirih milijard zakladnih bonov Domnevajo, da so o teh zadevah razDravlIaH že na včerajšnji prvi seji nove vlade Uradni komunike pravi, da se je Cheron, ki je imel po Paulu Boncourju glavno poročilo, izrekel za temeljito retoimo državnih financ in računovodstva, ki jo je započel svoječasno kot f nančni minister že 1. 1929 Njegovi načrti zbujajo v javnosti čustvo pomirjenja, kar dokazuje tud: dejstvo, da so po imenovanju Cherona za finančnega ministra precej narasle vrednosti državnih rent. Glede na notranje dolgove je vprašanje medzavezniških dolgov stopilo za sedaj v ozadje. V finančnih krogih domnevajo, da bosta Paul Boncour m Cheron tolmačila mnenje zbornice, Ir je bilo izrečeno 13. t. m. v tem smislu, da zbornica ni hotela izraziti v tolike svojega odklonilnega stališča proti plačilu vojnih dolgov Ameriki, kakor pa željo, da b: se vprašanje medzavezniških dolgov čim prej končnoveljav-no spravilo s sveta. Zagonetni dogodki v Doornu Lomdoru 30. dec. g »Dailv Mail« objavlja senzacionalno trditev, da se Nemec Henrik Fiioker, ki je nedavno vdrl v vilo bivšega nemšfkega cesarja Viljema v Doornu, ne piše Fiicker, temveč je plemenitaš, baie celo knežjega rodu. Uradna poročila o tem dogodila! so bila namenoma potvorjena, da bi se pomirila javnost. Neznanec je v resnici izvršil napad na bivšega cesarja m sicer po zelo razburljivi debati o vzpostavitvi monarhije v Nemčiji in o vprašanju pre-stolonasJedstva. Potrditev te vesti vidi list v dejstvu, da so policija m oblasti v Doornu napravile iz tega dogodka veliko tajnost. Značilno je tudi, da je bil napadalec preko noči izgnan iz Nizozemske. »Daily Mail« izjavlja, da se mora navzočnosti raznih članov cesarske rodbine pn letošnjih božičnih in novoletnih svečanostih pripi-Kovati posebna važnost. V krogih cesarske rodbine resno razpravljajo o povratku v Nemčijo in ni izključeno, da bo bivši cesar v kratkem posetil Nemčijo. Umor albanskima poslanca Tirana. 20 decembra 8. V kazinu rezervnih častnikov je bivši poročnik Ghega Mar-ko smrtno ranil skadrskega poslanca Marka Kapitana. Dogodek se je odigral med štirimi očmi Poslanec Kapitani le mogel čeprav že hudo ranlen še strellati na svo jega napadalca ter ga raniti, nakar je ne. kaj ur kasneje umrl. Splošno pa prevladuje mnenje, da bo Roosevelt vztrajal na stališču, ki ga je zavzel nasproti vprašanju dolgov in po katerem spada ta zadeva še v področje dosedanjega predsednika Hoovra. Demokratski poslanci so mnenja, da je malo verjetno. da bi se Roosevelt odkrito .zrekel proti Hoovru, še manj verjetno pa je, da bi dal kakšno i-javo, ki bi upravičevala gornjo nasprotij polno trditev. Kdor prav umeva osnovno misel Hoovrove poslanice, bo razumel, da bosta kongres in Roosevelt utegn la imeti pomisleke le glede sestave predlaganega odbora, ne pa glede načela samega Zanimivo je, da Hoover ne rabi besede ,eksperti« Očivid.no ni izgubil še vseh nad, da se bo sestavil političen odbor, na katerega bo kongres pristal, če se to ne bi posrečilo, bi se moiralo prepustiti vsa preliminarna dela glede revizije vojn!h dolgov ekspertom, ki bi se izbrali ne glede na politične vidike New York, 20 dec AA. >Newyorlt Times« piše. da je Hoover sedaj uvidel. da se finančne stiske sedanjega časa raztezajo na ves svet in 1a jim zato tudj Zedinjene države ne morejo uiti; pač pa bi mogle marsikaj pokranitl, kar bi utegnilo zadržati prve udarce »Herald Tribuae« smatra za potrebno, da se Hoover dogovori z Rooseveltom ia da oba apeliral;? na ves ameriški narod. Angleški optimizem London, 20. decembra AA. V spodnji zbornici je podpredsedn K vlade Baldvvm izjavil, da se bedo v bližnjih mesecih vrši. la važna in za bodočnost odločilna gospodarska posvetovanja, šlo bo tudi za to, da se glavne evropske države dogovore c iz-ravnanju svoje trgovine z Zedinjenimi državam". tako da bi bila ta trgovina nekoliko ugodnejša za Evropo. Pri tei priliki je Baidvvin sporočil, da je ameriška vlada pristala na nova pogajanja o vprašanju dolgov. Angleška vlada zato upa. da se bodo pogajanja pričela že v najkrajšem času Baidvvin tudi pričakuje, da bo pripravljalni odbor za svetovno konferenco v ženevi pospeš l svoja dela, tako da bi se mogla konferenca sestati morda že v drugi polovici januarja i Angleška pogajanja London. 20. decembra, č. Po informacijah iz dobro noučenih virov namerava angleška vlada od.poslat; v VVashington posebno delegacijo za pogaiania o reviziji pogodbe o vojnih dolgovih. Delegacijo bo vodil angleški finančni minister Nev"'e Chamberlain Pričakujejo, da bo ameriški poslanik Mellon, k; se v pričetku januarja vrne iz Amerike, nrmesel v London tudi odgovor na to qng'eško pobudo. Senat Beograd, 20. decembra, p. Davi se je vršila redna seia senata. Po prečitartiu zapisnika zadnje seje je predsednik sporočil, da je Nj. Vel. kralj sankcioniral trgovinsko pogodbo med našo državo in Nemčijo ter konvencijo med Jugoslavijo in Avstrijo o prisilnem in obveznem de-Iu. Senat Je priče! nato razpravo o mednarodni konvenciji o označevanju teže na velikih tovorih, ki se prevažajo z ladiiami. Poročevalec, senator Pavle V u j i č, je naglasi!. da je bila konvencija sprejeta na mednarodni konferenci v Ženevi in da so prisiljeni izvajati njena določila vsi oni. ki pošiljajo svoje tovore z ladjami. Če tehta tovor več kot 1000 kg. je treba na njem označiti njegovo težo, da se preprečijo morebitne nesreče ori raztovarjatiiju blaga. Senat je s 46 glasovi v načelu in po-edinostih sprejel konvencijo. Druga točka dnevnega reda je b la razprava o predlogu zakona o podaljšanju veljave izprememb in dopolnil v zakonu o prehrani pasivnih krajev. O zakonskem načrtu ie poročal senator dr. Sava Ljubi-bratič in ga ie po kratkem pojasnilu ministra g. Puclja sprejel senat v nače'u in podrobnostih. Sledila je razprava o podaljšanju veljavnosti zakona o olajšavah šum-ske industrije. Zakonski načrt je bi*l sprejet z 48 glasovi v načelu in podrobnosfh. Prihodnja seja se bo vrši'a jutri dopoldne. Na dnevnem redu bo razprava o naknadnih in izrednih kred;t;h v novem proračunu. Pred prehodom na dnevni red bo zunanji minister dr. Jevtič odgovoril na interpelacijo senatorja dr. Trinaističa o poslednjih dogodkih v zunanji politik- v zvezi z Mussolinijevem govorom v senatu. Beograd. 20. dec p Danes popoldne se le v senatu sestal finančni odbor, ki ie razpravljal o predlogu glede naknadnih kreditov in njihovega kritia Finančn' odbor bo proučil ored loge še danes tako d.i bo jutri predložil senatu že svoje poročilo. Usneh Macdonaldove vlade London. 20 dec. s Debata o brezposelnosti v snodnii zbornici" »e ie končala z zrnato vlade Z 2lf> gla«nvi orot' 31 ie bil sprejet dodatni kred;t 19 milijonov fun"»v za podporo brezposelnim Nadalje ie snod-ija zborn;ca ®klenita naknadni kred** « «+• Sini 3 400 000 funtov za odplačan agranrh anuitet, ker ni plačala Irska dolžnih vsot Kritična zima za sovjetski režim Kakor je »Jutro« že poročalo, je pred dobrimi štirinajstimi dnevi Lev Trockij predaval v Kodanju socialističnim študentom. Ker mu mnoge države niso hotele dati vizuma za potovanje po svojem ozemlju, je moral narediti celo odiseja-do po Sredozemskem morju, skozi Francijo in nato zopet po morju, da je prispel s pnnkipskega otočja pri Carigradu, kjer živi v pregnanstvu, na svoj cilj v Kodanj. Po enakem dolgem ovinku se je tudi vračal. Res si je zaslužil s svojim predavanjem precej denarja, ker so predavanje prenašale mnoge radijske postaje, vendar pa ne more nihče verjeti, da bi se nekdanji vsemogočni bolj-ševiški diktator podal na tako dolgo in naporno pot samo zaradi kodanjskega predavanja. Zato so se in se še sedaj pojavljajo v svetovnem časopisju raz-n komentarji o pravem vzroku tega romanja. Komentarji se vedno bolj zgo-ščujejo v sodbo, da je bila Troekega pot v zvezi s pripravami za povratek v Rusijo, ki se bivši rdeči maršal nanj^ intenzivno pripravlja. Ne misli pa več na povratek po milosti sedanjih sovjetskih mogočnikov, marveč na povratek po njihovem — padcu. Umevno je, da Trockij o svojih namerah in svojih kalkulacijah ne govori javno. Tudi njegovo predavanje v Kodanju je bilo v tem pogledu brezbarvno. Kljub temu pa zbirajo in objavljajo svetovni listi ravno iz njegovih zadnjih člankov, ki so izšli v raznih evropskih in ameriških publikacijah, dokazni ma-terial, da Trockij, ki je gotovo avtentičen poznavalec današnje Rusije, z gotovostjo računa na skorajšnji padec sedanjega boljševiškega režima. Trcckij noče biti odpadnik in ne protirevolucionar; zato je njegova sodba zelo previdna, a ravno zaradi tega tem bolj tehtna. Rav-iio sedaj pripravlja obsežno knjigo, ki ji bo dal naslov »Sovjetsko gospodarstvo v nevarnosti«. Knjiga še ni izšla, nekateri odlomki iz nje pa so bili te dni objavljeni v ameriških listih. Večinoma so suhoparni, samo niz in primerjava številk. A te številke govore tako jasno in glasno, da iih ni mogoče prezreti ali preslišali. Porazna je Troekega sodba o uspehih boljševiške petletke. Industrijska produkcija se leto za letom bolj oddaljuje od količin, ki jih je diktirala petletka. Tudi letos se je deficit večal od meseca do meseca. Namesto 8 milijonov ton železa so producirali 1. 1931. le 5 milijonov ton, namesto 9 milijonov ton jekla tudi le dobrih 5 milijonov. Medi bi morali letos producirati 90.000 ton. a so je v prvih devetih mesecih le 30.000. Paralelno s padcem produkcije pa rapidno raraščajo produkcijski stroški, ki so lani znašali za tono železa še 35 rabljev, sredi letošnjega leta pa že 60 rabljev. Najboljši so no podatkih Troekega uspehi v elektrifikaciji države. Toda k1 "hib drasro plačanim a^eriSkim in nemškim strokovnjakom efekt tudi na tem polju daleč zaostaja za netlefnim načrtom. ki ri dosežen niti do dveh tretjin. Na ■■ več io pasivnost izkazu ie poorla.vie o prehrani in na njo očividno Trockij tudi v prvi vrsti bazira svoje načrte. Živil vseh vrst se producira komaj tretjina tega, kar bi se moralo producirati po petletki, in niti polovica količin, ki so potrebne za normalno in zadostno prehrano prebivalstva. Število klavne, vprežne in plemenske živine trajno pada in nihče niti ne upa več, da bi sc moglo prilagoditi zahtevam petletke. Enako je nezadostna tudi produkcija premoga, ki zaostaja tudi v kvaliteti, zaradi česar trpi vsa ostala industrija. Krivdo za nazadovanje v produkciji živil pripisuje Trockij napačnemu ravnanju s kmečkim prebivalstvom, ki je izgubilo voljo do dela in s tem svojo produkcijsko moč. O krivdi za nazadovanje v industrijski produkciji se Trockij izraža zelo previdno, vendar pa je naravnost porazna slika, ki se da posneti iz njegovih izvajanj in podatkov. Iz njih izhaja, da je v tej »delavski« državi ravno delavec oni, ki se mu najslabše godi. Kljub svoji rezerviranosti označuje celo Trockij sovjetsko mezdno politiko za brezglavo, stanovanjske razmere pa naravnost za gnusne. Delavci stradajo in stanujejo v nezdravih brlogih, kljub temu pa zahtevajo od njih ameriški tempo, ki mu že zato niso kos, ker se rekrutirajo po večini iz vrst tovarniškega dela nevajenega kmečkega prebivalstva. Na dnevnem redu so zato dezertacije delavcev, ki se nekaj časa selijo iz tovarne v tovarno, končno pa zbeže na kmete. O nekdanji disciplini ni več govora in je tudi z drakoničnimi kaznimi ne morejo obnoviti. V kiselov-skih rudnikih v Uralu pride na primer od 4900 zaposlenih radarjev na delo povprečno le 3600. Slično je v dragih industrijah, kjer tudi od meseca do meseca narašča procent zamujenih delovnih dni. Ta pojav povzroča sovjetom vedno večje skrbi. Voditelji podjetij obravnavajo to pomanjkljivo delovno disciplino, ki v resnici izvira iz neznosnih življenjskih razmer, kot protirevolucionarno nastopanje in hočejo rešiti vprašanje delovne discipline s strogimi kaznimi, zla^ sti z znižanjem mezde in z zmanjšanjem ali odvzet jem pravice do živil. Pred dobrim mesecem je bil izdan poseben dekret, ki postavlja »progulščike« — tako se imenujejo oni, ki izostajao od dela — naravnost izven zakona. Kdor brez »važnega vzroka« izostane od dela, se odpusti, odvzame se mu legitimacija za dodeljevanje živil in izseliti se mora z rodbino vred iz stanovanja. Odpuščenega delavca ne sme sprejeti nobeno podjetje brez izkaza, da je bil upravičen zapustiti prejšnje delo. Ni pa dvoma, da tak policijski pritisk ne more biti uspešno sredstvo, da se dvigne kvaliteta dela ali celo ustvari veselje do dela. Tako gleda na razmere v »delavskem raju« Lev Trockij. oni Trockij, ki ie po svojem mišljenju še vedno boljševik in zato gotovo ne sodi pretemno in ne gleda prepesimistično. Na ta svoja opazovanja in dognanja tudi gradi svoia Dri-čakevania na skorajšnji paaec Stalinove diktature in svoje nade na njegovo nasledstvo. Novi predsednik francoske vlada Paul Joseph Bencour. v politiki znan pod sestavljenim imenom PauUBoncour, je eden izmed one plejade politikov m državnikov Francije, ki so na prelomu 19 in 20. veka stopili v javnost in stisnili dogodkom prvih treh desetletij tekočega viUa pečat svoje osebnosti. Boncour pohaja iz imovite rodb nc v St Aignanu in je danes. ko stoji v svojem 60 letu, tudi sam »den izmed najbogatejših mož Francije Životopisi državnikov n politikov te dobe so skoro vsi stereotipni. Kakor večina drugih se je tud; Boncour posvetil odvet* nškemu poslu, a se obenem uveljavil kot spreten novinar ter po tem potu preskočil v politiko Tudi v ideološkem oziru je pri Roncourju opazit: isti razvoj od gorečega mladostnega socialista v zmernejšo svobo-doumno ;n domoljuba«* str a jo, vendar z izrazitimi socialnimi tendencami. Po raznih podrejenih poslih, ki so mu dali pogled za k'il.se notranje m zunanje politike — bi! je tajnik ameriško-španske mirovne konference v Parizu 1. 1898.. kasneje pa osebni tajnik ministrskega predsednika Wa!deck*R ousee.au ja i-er oddelni predstojnik v ministrstvu za delo — je bil L 1909 izvoljen v zbornico in je v Momso- vi vladi postal l. 1911 prvič minister Poverjeno mu je bilo ministrstvo za delo, kjer si je bil v prejšnjih letih stekel že ob-š rno prakso Vojne se jp udeležil kot bataljonski Dove! iuik in je bil v dnevnem pnvePu dvakrat pohvaljen Po vo;n- je zastopa! v zbornic1 °nega 'zmed pariških vo« Plnih okrajev i. 1«24 pa ga je poslal v parlament kot soc;alista zelo domoljubne smeri volilni okraj Tam Zaradi izredne sovorniške nadarjenosti in sije me orsebnosti v debati je BoncouT ponovno zas'opa! francosko vlado v v. k:er ;e vse svoje sile po&vča! razoro-žifvenemu vprašaniu. Še 1. 1926 ga ?e -*r«nka ons'a!a v Nemčijo in v Poljsko da sk^ne sporazum s tamošniimi socialisti glede utrditve miru in splošne razorožitve. K^anoje !>0 ie nnšel s strankinim vod« stvom v naivzkrižje in se močno oddaljil od pravoverne marksistične linije Zaradi ruh nasprotstev ie ob koncu 1 1928 tudi poda! ostavko oa mesto zastopnika Fran-cjp pr- Društvu naradov. Svojim b;vštm tovarišem v stranki se je odbito zameril s tem da ie kot odvetnik pr°vzerna! zastopstva raznih vifioko-rodnih osebnost;. kadar so t» uveljavljale pred haašlcm razsodiščem f=voje namišljena odškodninske oravice. To je tud: eden med vzroki, d s so social«s+; odklonili nje, govo povabilo vstor* v vlad« Daleč preko mej« Francije je zaslovelo Eoncourjevo ime zaradi njegovih nastopov tj. po-mirjenje sveti in za pospešenje splošne razorožitve. Obrezuspešii je avstro-tiemško carinsko unijo, ki je imela izrazito ofenzivno ozadje, ko je v Haagu tako učinkovito naipada.1 to zvezo, da so morali Nemci opustiti svoj o aort Kasneje je vzbudil po vsem svetu splošno pozornost 6 6vo« j m prediogom, naj Društvo narodov dobi posgbno vojsko, ki bi bilo eksekutivni organ ženevske institucije. K;.-ncem novembra 1. 1931. je postal Boncour senator in je pri tej priliki tud' objavil svoj izstop iz socialistične stranke, da bi bil politično popolnoma svoboden in neodvisen V Lavalovo vlado ni hotel vstopiti. pač pa se je po letošnjih volitvah od« zval Herriotovem povab'lu ter je v njegovem kabinetu prevzel listnico vojnega ministrstva, ne glede na to. da iio po naši zenjlji. | 150-letnica velike lfublfanske knjigarne Ban dr. Marušič in poslanec Spindler v smarskem srezu Šmarje, 19. decembra. V .nedeljo sta se mudila v našem srezu ban dr. Marušič in naš narodni poslanec špindler. G, ban je ob 10. dopoldne v spremstvu sreskega načelnika, načelnika sieskega cestnega odbora štambergerja, sreskega kmetijskega odbora in člana ba-movinskega sveta Florjana Ga.iška, inž. Dekleve ter zastopnikov občin slavnostno otvoril novi kos tanovinske ceste, ki je b~'l zgrajen v dolžini 1200 m v svrho pre-kžitve dveh klancev na Petelinjeku, med Slivnico in Loko. Po izvršeni siavnosti je g. Gajšek povabil g. bana id druge odlične goste v svojo gostoljubno hišo, kjea- je bilo Izmenjanih n>nogo zdravih mis>M in načrtov za nadalj-nii gospodarski razvoj šmarskega sreza. Zlasti se je c^širno razpravljalo o prehrar ni prebivalstva preko zime in v zvezi s tem o vprašanju javnih del, ki naj bi ae Izvršila v prihodnjih mesecih. Med razgovorom je prispel tudi posl. Spindler, ki je v Podčetrtku imel zjutraj po maši pod predsedstvom načelnika krajevnega odbora JRKD lepo zborovanje, katerega se je udeležilo nad 100 oseb. Po poročilu g poslanca so navzoči, zlasti g. župan Kosi iz Sopot, iznašali razae želje m svoja mišljenja glede zakonov, ki so v pripravi, zlasti glede zakona o zaščiti kmeta. Splošno so vsi navzoči odobravali stališče, da je treba zaščititi samo one, ki so pridni in dobri gospodarji in so prišli v težave brez lastne krivde. Tekom popoldneva sta se gg ban in narodni poslanec podala v Sedlarjevo, kjer Sotla nevarno izpodjeda banovinsko cesto in jo ogrožo v tolik; meri, da se bo prej ali slej zrušila na razdaljo več ko 100 m v reko in bo tako promet na tej važni prometni žili za daljšo debo onemogočen. G. ban je obljubil s strani vso mogočo pomoč in podporo, da se Sotla na t°m kraju regulira. Letalo treščilo na hišo Pariz, 20 dec. g. Strašna letalska katastrofa se je pripetila opoldne v predmestju Antoniei. Lovsko letalo, ki je manevriralo nad predmestjem, je treščilo na streho neke hiše. Rezervoar bencina je eksplodiral in nastali požar se je v nekaj sekundah razširil na vso hišo. Oba letalca sta s*> ubila. 10 stanovalcev v hiši pa so morali s težkimi opeklinami prepeliaH v bolnico. Trgovinska pogajanja Rumunije in Madžarske Budimpešta, 20. decembra č. Semkaj je prispel vodja rumunske delegacije za trgovinska pogajanja g. Tilca, da pripravi vse potrebno za pogajanja, ki se bodo pričala po božičnih prazn kih. Po praznikih prispe iz Budimpešte tudi ostala rumun-ska delegacija. Izprememba rumunske upravne razdelitve Bukarešta, 20. decembra g. Notranje ministrstvo pripravlja zakonski načrt, po katerem se bo izpremenila adm nistrativna razdelitev Rumunije. Zaradi štednje bi se število departementov, v katere je razdeljena država, znižalo na 15. VeHke poplave v Španiji Madrid, 20. decembra, s. Iz Katalonije prihajajo vznemirljive vesti o silnih opustošenjih in poplavah na južnih obronkh Pirenejev. Najbolj prizadeta je pokrajina okoM Gerone. Pri Figueri je voda poplavila želeaniško progo, tako da je bilo treba promet ustaviti. Zemeljski plaz je poruši! več h s to zasul neko hišico cestnih delavcev pri čemer so bili trije de^vci ubiti, število ranjenih še ni enanp. Gorski potoki so močno narasli. Ljubljana, 20. decembra. Znana vetoka Rublja irska knjigarna in zaledja KIeininayr & Bainberg na Miklošičevi cesti praznuje danes 150-ietnico svojega obstoia. Sto in petdeset let — ogromna ie ta doba »i pomeni tudi ogromno dele. A tu ni misiji le dela v knjigarni, nakupovanja in prodajanja, sortiranja in urejanja knjig, tu prizvanja ob založništvu tudi ropot tiskarskih strojev, ogromno število pridnih rek v stavnicah, že izoblikovana rrrisekiost. t>u govore nadvse zgovorno suhe številke. Vse to pomeni življenje, ki je bilo in bo ostalo v obliki izdelkov črne umetnost. Leta 1782. je dobi! Ignacij Alojzij vitez K!einmayr iz Celovca dovoljenje, da osnuje v Ljubljani tiskarno in knjigarno.-Dne 20. decembra mu je bilo tudi dovo!opck cvetlic in godba je zaigrala »Hej Slovani«. Narod v dvorani se je dvignil s sedežev in prirejal ovaeije poslaniku in naši skupni misli V spremstvu ameriških zastn je b;la nato odnešena jugoslovanska zastava, ki je dar naše vlade, z odra in zopet so zaigrale godbe. Slavnostni program je bil s tem zaključen V zgornjih prostorih dvorane je bil pripravljen banket, v spodnjih prostorih pa velika domača plesna zabava Banketa se je udeležilo 400 ljudi in so stregla gostom naša brhka dekleta. Spregovorjenih je bilo tudi tu veliko prisrčnih besed in toplih zdravic. Posamezne govornike je uvajal pesnik g. Ivan Zormam. Slavnostni govornik dr. Leonid Pitamic je še enkrat v kratkih, izrazitih besedah poudaril pomen 1. decembra 1918. V vrsto številnih govornikov se je vključil tudi mestni župan g. Rav T. Mil-ler, ki ie dejal med dmgim. da je Cleveland ponosen na tip državljanov, kakor ga predstavljajo Jugoslovani Žrtve hrioe v Amerik. Washington, 20. decembra č Po vesteh iz južnih držav USA se je tam silno razširila epidemija hripe Od 13 do 17. decem bra je na ozemlju Zedinien'h držav zaradi te bolezn1 umrle 807 ljudi V vzhodnih in zapadnih državah je epidemija v zadnjih dneh nazadovala. ^ Sestanek županov novomeškega sreza Novo mesto. 20. oktobra. V svrhe združitve mantjš-lli občin v večje v smislu določb osnutka občinskega zakona, je sresko načelstvo za danes dopoldne sklicalo informativni sestanek vseh županov, občinskih odbornikov in svetovalcev občin novomeškega sreza. Zborovanje. ki se ga je udeležilo nad 200 zastopnikov 23 občin, se je pričelo v novomeški občinski dvorani ob 10. dopoldne, Otvoril ga je sreski načelnik Friderik Lo-ger. ki ie pojasnil pomen sestanka, dočim ie sreski podnačelnik Krajšek obvestil župane posameznih občin o novih smernicah banske uprave, no katerih naj bi se sestavil načrt za nameravano novo opredelitev občin. Ob tej priliki so ^e župani seznanili z načrtom, kakor si ga je na podlagi izda-n;h navodil zamislilo sresko načelstvo. Zastopniki posameznih občin so v teku razprave, ki je bila zelo živahna in pri nekaterih točkah tudi precej burna, označili svoje stališče nasproti temu načrtu. Ker ie bila vsa razprava zgolij posvetovalnega značaja, bodo seveda posamezna občinska zastopstva imela še priliko sklepati na svojih sejah o načrtu, ki ga bo s?es(l ik" '>-.'.»>?'■ r.;■ v J.. * . • Nepoboljšljiva žeparka Ljubljana, 20. decembra. Ivanka Lovrakovičeva, zdaj stara Komaj 30 let, doma iz Bariloviča na Hrvatskem, je bila že pred leti obsojena na večmesečno ječo, po prestani kazni pa je mora'a še za tri leta v Begunje na Goienj..kem Čim so jo izpustili, se je podala naraj na Hrvatsko in se znova lotila svojega posla, županstva. To ji je menda v krvi. Hodila je po sejmih in se vedno rinila v gnečo. Pripetilo pa se je tudi. da se je zaljubila, poročila in postala celo mati dveh otrok. Vedno pa jo je gnalo proč od družine, hodila je po svojih potih. Spet so jo prijeli, sedela je po zaporih najrazličnejših mest in zopet je morala po prestani kazni v ženstko kaznilnico v Begunjah. Tu je ostala le dva meseca. 11. julija je šla z drugimi tovarišicami ma poljsko delo, kjer pa se ji je posrečilo, ida se je zgubila nekam v goščavo in pobegnila. Pripeljala seje v Ljubljano, kjer je v par urah izvršila nekaj žepnih tatvin, nato pa se je vsedla na vlak in se odpeljala proti jugu. Tam je spet nadaljevala s tatvinami. V Ljubljano je od tedaj ni bilo. Danes dopoldne pa sta opazila v splošnem vrvežu na Vodnikovem trgu mestni fizik dr. Mavricij Rus in tržni stražnik Drago Drnovšek, kako se kreta v gruči žensk suhljata, črnikasta čenska, ki se je vila sama kakor kača, še bolj spretna pa je bila njena desnica. Vsak hip je segla tej •ali oni ženski v žep ali ročno torbico in kar urno je romal plen v njeno pleteno košarico, ki jo je nosila v levici. Spretno ta- Zadnja novost! flove pudtovke (doze za puder v prahu) 9 cm premera komad Din 95.—, 125.—, 145.—, 180.— Odobreno od Ministarstva soc. politike i nar. zdravlja S. Br. 15051. od 26. 8. 1932. tico so seveda izročili stražniku in na policiji so kar hitro spoznali v njej pogrešano Ivanko. V košarici so našli 4 citror.e, večjo rjavo ročno torbico, dve re;;ni listnici, venec fig in kranjsko klobaso. Pri osebni preiskavi pa so našli še eno damske* uro iz tula srebra, zlat uhan, dva zlata obeska, škarje, ogledalo, žepni nož in listek na ime Malešič. Poleg tega so dobili pri njej tudi črno damsko denarnico z 205 Din in 1 avstrijskim šilingom, dočim je imela po drugih denarnicah različne vsote denarja. skupaj 882 Din. Za njo je prihitela na policijo gospa Frančiška G. s Šmartinske ceste, ki je v eni izmed denarnic takoj spoznala svojo, v kateri je bilo 140 Din gotovine. Ker se je pripetilo te dni na trgu več žepnih tatvin, bodo bržkone tudi druge denarnice, ki jih je imela Lovrakovičeva v torbici, last ljubljanskih gospodinj. Prekanjeno žeparko na policiji še zaslišujejo, nato jo bodo izročili sodišču, po kazini pa bo morala seveda zopet v Begunje. Izropana grobnica Veliki Bečkerek, 20. decembra. Oblasti zasledujejo z vso vnemo zločince, ki so se kakor hijene lotili mrličev na pokopališču v banaški vasi Sečanj. Dekla vdove trgovca Nikolaja \Vilhelma je v nedeljo s svojim zaročencem obiskala pokopališče in ko mu je hotela pokazati tudi grobnico gospodarjeve rodbine, je odkrila strašen zločin. Vrata velike in lepe kapele nad grobnico bogatega trgovca \Vilhelma so bila odprta, kamen grobnice po odvaljen. Na tla- strašnega zločina je še neznano človeške hijene najbrž napotila govorica, da so bogatega trgovca pokopali z raznimi dragocenostmi. Isti zločinci so obiskali tudi cerkev blizu pokopališča. Iz nje so odnesli precejšni železni nabiralnik za darove, ki je bil močno pribit na steni poleg altarja sv. Antona in se je v njem. kakor trdijo, nabralo že precej denarja. Ker ga niso mogli odpreti, so ga razbojniki kar izruvali iz zidu. Tat brez denarja Kamnik, 20. decembra. Neki posestnik iz male vasi pri Stahovici se je popoldne podal v Kamnik. V njegovi odsotnosti je prišel v hišo starejši brezposelni popotnik, ki je prosil za podporo. V hiši je bil samo Sletni gospodarjev sin. ki je povedal tujcu, da mu ne more ničesar dati, ker roditeljev ni doma. Ko ie možak to slišal, je pogumno stopil naprej in pogledal po sobah. Fantek je v strahu pobegnil in se skril. Tujec je našel v sobi suknjo, v kateri je tičala listnica z 2500 dinarji v bankovcih. Brezposelni popotn'k je listnico vtaknil v svoj žep in odšel. Fantek je zvečer očetu povedal ves dogodek, nakar je ta obvestil kamniške orožn:'ke. Drugo jutro je okradeni posestnik srečal v Kamniku nekega neznanca, ki je bil po opisu močno podoben onemu, ki je prejšnji dan vzel listnico. Pozval ga je na orožni%o postajo, kjer so ga preiskali, vendar pa niso našli pri njem niti denarja niti listnice. Med zasliševanjem je eden izmed orožnikov prinesel listnico, katero je našel na hodniku pod slam.njačo za čiščenje čevljev. Sedaj je aretiranec priznal, da je ukradel denar in skril listnico pod slamniačo v času, ko je njegov spremile valeč odprl vrata. V listnici so našli le še 347 Din: kam je dal ostali denar, pa aretiranec ni hote! priznati. Trdil je da je brez posla že dalj časa in mora skrbeti za 4 otroke in ženo. in Din 220.- 15263 15263 Drogerija GREGORIč, Ljubljana, Prešernova 5. | MARAPU m* Tiskovna zadruga tn „Ljubljanski Zvon" Izjava nafelstva »Tiskovne zadruge«. 0 nedavni krizi ^Ljubljanskega Zvonat, ki je končala z odstopom dosedanjega urednika in treh sotrudnikov. so razširjene zlasti v literarnih krogih tako enostranske vesti, da je Tiskovna zdrusa orisiljena. podati enkrat za vselej to le izjavo: Tiskovna zadruga se je ustanovila pred dobrimi petnajstimi leti predvsem zaradi tega. da omogoči nadaljnje izhajanje »Ljubljanskega Zvona«. Ustanovili eo jo napredno usmerjeni možje, katerih imena so dovolj znana: nekateri se tudi danes javno udei-stvujejo V teh petnajstih letih, odkar je Tiskovna zadruga lastnica "'Ljubljanskega Zvona« ni načelstvo »Tiskovne zadruge« niti v enem primeru skušalo vplivati na urednika, aa naj usmeri revijo po kakršnihkoli političnih načelih in interesih, torej tudi ne po onih. ki so ustanoviteljem in voditeljem zadruge naibližie Vedno je vladalo mnenje, dri"") je »Ljubljanski Zvon?, literarna in kulturna revija, ki nima nič skupnega z dnevno poli t;ko. marveč da bodi reprezentativno litera no torišče vseh svobodoumno usmerjenih Slo-, vencev Tiskovna zadruga potemtakem ni nikdar potiskala »Liublianskega Zvona« v Dolitiko. toda žal so nastopili v zadnjem času pojavi, ki eo njo samo potisnili v obrambo nasproti »r- J lo-j, politični ofenzivnosti nekaterih njenih sodelavcev. Že znani spor zaradi knjige Josipa Vidmarja »Kulturni problemi slovenstva« je opozoril na kočljiv položah Tiskovna zadruga je. zaupajoč svoi.m sotrudnikom, izdala 9 to knjigo spis. ki pavšalno in nečuveno krivično obtožuie nji najbližji krog, torej tudi rruene zadružnike, češ. da so se izneverili ■slovenstvu :n da so sovražni narodnosti, iz jkatere so izšli Umljivo je. da je takrivični napad vzbudil odločne proteste v vrstah same zadruge in da ni mogel v načelstvu zadruge utrditi zaupania do vseh njenih dotedanjih literarnih sodelavcev. V začetku oktobra t. 1. je bilo načelstvo"! Tiskovne zadruge ODOzorieno, da je uredništvo »Ljubljanskega Zvona« pripravilo za oktobrsko številko tri članke zoper Otona Žu-pančiča in njegov v Zvonovi septembrski številki objavljeni esej »Adamič in sloven-1 stvo« in da bi imelo v tei ali prihodnji številki iziti neko daljše poročilo o knjigi »Kulturni problemi slovenstva«. Nihče v vrstah Tiskovne zadruge ne bi ugovarjal stvarni in dostojni polemiki z izvajanji O. Zupančiča, zaradi tega in zaradi idejnih člankov v zagovor slovenske kulturne solidarnosti ne bi mogel nastal niti najmaniši konflikt med založnico »Liublianskega Zvona« in delom njegovih sotrudnikov Toda pisci omenjenih treh člankov so smatrali, da je »Ljubljanski i Zvon« primerno mesto, na katerem lahko | jotvorijo kampanjo zoper ves politični krog, [ki je Tiskovni zadrugi najbližji in da lahko ; tu polemi žira jo s političnimi izvajanji nek2-jga našega dnevnika. Poročilo o knjigi »Kul-.'tu rni problemi slovenstva t je bilo naois;( fio v tonu, ki ponekod doseza nekdanji uvodni-čarski, strankarsko zagrizeni žargon v nal-hujših listih nasprotnega tabora. Vrh tega so se omenjeni trije članki, strnjeni v celoto in pozneje opremljeni z urednikovim uvodom, ki poudarja, da se tudi uredništvo ne strinja z g. Župančičem (opazka, ki je primerna samo za ideološko opredeljeno revijo. •,ne pa za svobodno tribuno), videli kot nekak komplot »Liublianskega Zvona« proti njegovemu naiodličnejšemu sotrudniku in bivšemu uredniku. »Tiskovna zadruga« pa je, hoteč preprečiti prelom, vendarle sklenila, da ne bo ugovarjala priobčitvj člankov gg. dr. Stanka Lebna in dr. Ferda Kozaka in je izrazila samo željo, da pisec tretjega, najostrejšega in najbolj spornega članka, s. Josip Vidmar, ublaži pomični ton svojih izvajanj. Pogajanja z urednikom in preko niega z g. Vidmarjem pa niso razčistila položaja in vse je kazalo, da bo moralo priti do preloma- Tedaj je načelstvo sprejelo kompromisni predlog, ki bi za obe stranki pri količkaj dobri volji uredništva bil sprejemljiv. V smislu tega predloga naj bi se izdale oktobrska, novembrska in decembrska številka v skupnem zvezku. V tem zvezku bi se pod skupnim naslovom, ki izražaj, da gre za anketo, sicer objavili vsi triie polemični članki, vendar pa naj bi uredništvo povabilo še nekatere sotrudnike »Zvonac, ki niso opre- deljeni enako kot omenjeni trije avtorji, da zavzamejo stališče nasproti članku g O. Župančiča. Izostal pa naj bi uvod uredništva, ki ie po svoji stilizaciji in po duhu svojih izvajanj dajal »Ljubljanskemu Zvonu« značaj ideološko opremljene revije z enotnim političnim stališčem, kar pa »Ljub. Zvon«, kakor rečeno, doslej ni nikdar bil. S to rešitvijo bi se obravnavanju javnih vprašanj v »Ljubljanskem Zvonu« vzel enostranski značaj. Če bi uredništvo ta predlog sprejelo, bi bilo s tem omogočeno na osnovi novega, širokega okvirnega programa svobodno sodelovanje vsem. ki vidijo v »Ljubljanskem Zvonu« najprimernejše slovensko svobodoumno I literarno kulturnno glasilo. Na sestanku urednika g. Albrechta in prizadetega sotrudnika g. Vidmarja s pooblaščenimi člani načelstva T. Z., ki se ie vršil dne 17. novembra t. 1.. pa žal ni prišlo do sporazuma, kar je potrdilo pismo urednika z dne 20 novembra in izjava gg. Ferda Kozaka, Josipa Vidmarja in Stanka Lebna z dne 19. novembra. Obe izjavi trdita, da je Tiskovna zadruga kršila načelo urednikove svobode in da »uredništvo nikakor ni več tako svobodna institucija, da bi revija lahko vršila dolžnosti, ki jih ima do slovenske kulture.« Res je sicer, da ie Tiskovna zadruga letos, ko so se začele v »Ljubljanskem Zvonu« pojavljati kulturno . politične razprave takega Iona. da zadevajo v čast onih. ki tvorijo Tiskovno zadrugo, spremenila svoi pasivni odnos nasproti jrednlštvu L. Z Načelstvo Tiskovne zadruge ie po izkušnji s knjigo g-Vidmarja imelo vse razloge, da je bilo neza- upljivo in hkrati oprezno. Tudi svobodi eo dane meje. Zahtevati od založnika, da izdajaj in honoriraj pavšalne, krivične napade na politični krog, ki se iz njega rekrutirajo vsi zadružniki T. Z. in večina njenih čitateljev, pomeni, smatrati tega založnika za manjvrednega v pogledu časti. Tiskovna zadruga je v teku 9vojega 151etnega obstoia dovolj storila za slovensko knjigo, da srn-.' zahtevati od sotrudnikov. ki so njenemu krogu politično nasprotni, nekoli ozira v hipu. ko prestopijo prag »Ljubljanskega Zvona«. Dolga leta ni bilo resnih konfliktov zaradi urednikova svobode, ki jo je Tiskovna zadruga rešpekti-rala do one skraine meje. katero ji nala-fa lastna čast. Ne zanikujemo načela svobode, ki so jo zahtevali omenjeni sotrudniki z dosedanjim urednikom, vendar ni nobenega dvoma, da nikjer o svetu pisatelji, ki žeTe napadati in obtoževati založnikov krog. ne bi zahtevali, da mora založnik in ta krog sam izdaiati in honorirati te napade, in da nima pred forumom svoie revije niti pravice do zagovora in pojasnitve 6vojega stališča! Pojmovanje absolutne svobode sotrudnikov nasproti založniku in relativne moralne in materialne pravice založnika do reviie. sta nujno trčili: ob nespravljivosti nasnrotne strani ni moglo priti drugam kot do preloma. Apeliramo na vse ki hočejo razumeti, da razumejo tako kot je napisano: no najboljši vesti in popolnoma odkrito. Tiskovna zadruga nikakor ne želi. da bi bilo v bodo- , če v »Ljubljanskem zvonu« kai prostora politično - strankarska trenja- Novo uredm-l štvo, ki ga tvorijo triie politično različno | opredeljeni uredniki, daje najboljše Jamstvo,' Poni ace vesti ♦ Ban dr. Marušič je nastopil z današnjim dnem tritedenski redni dopust. Za odsotnosti sa bo nadomeščal pomočnik bana dr. Plrkmajer, ki bo sprejemali stranke ob torkih in petkih od 11. do 13. ♦ Gospod prelat To.no Zupan, apostolski protonotar mitronosec praznuje danes v svojem prijaznem Tuskulu na Okroglem 93 letnico svojega rojstva in obenem slavi svoj god. Zopet nam je torej dana razveseljiva priložnost, da gospodu prelatu tolmačimo najgloblje spoštovanje vsega natega rodu in izražamo želje, da bi nam *«*tal ohranjen še dolgo vrsto dni. Gospod Tomo Zupan je, kar pomni naša zgodovina, naš najstarejši literarni in narodni delavec, ki še danes neumorno suče svoje vešče pero. ♦ Stanje g. nadškofa dr. A." B. Jegliča se je po nezgodi, ki se mu je pripetila v nedeljo dopoldne, o čemer smo poročali, dokaj zboljšalo. Navzlic temu pa mora sivolasi bolnik ostati v postelji fo je stalno pod zdravniškim nadzorstvom. Iz Ljubljane je odpotoval v Gornji grat> tajnik knt-zoškofijskega ordinarijata ia škofijski kaplan g. Jože Jagodič, da bo g. nadškofu za družbo in oporo. ZIMSKE SUKNJE in vsa druga oblačila v največji izbin J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12 ♦ Predavanje o razvoju in sedanjem stanju državljanskega prava v Jugoslaviji. O tem predmetu je predaval 16. t. m. v auclitoriju maksimu bratislavske pravne fakultete dekan naše fakultete g. dr. La-pajne. Predavanje je bilo prvo informativnih predavanj, ki so jih začeli v Bratislavi prirejati kot pripravo za I. kongres pravnikov slovanskih držav, ki bo od S. do 10. septembra 1933. Predavanje je bilo odlično obiskano, zlasti po članih fakultete, Pravnicke Jednote za Slovaško in šafari-kove učene družbe. Poslušalci so bili splošnega mnenja, da smo poenotili v Jugoslaviji razmeroma že mnogo prava. Predavatelju je bilo na predavanju samem in kasneje na prirejeni mu večerji izrečene polno zahvale in pohvale. Od staroste mesta Bratislave je prej'el dragocene spominke. Sprejet je bil tudi od deželnega predsednika, rektorja univerze i.n dekana juridične fakultete. Predavanje bo natisnjeno v Pravnem Obzoru, organu Pravnicke Jednote za Slovaško. + Napredovanje oficirjev. S kraljevim ukazom so povišani naslednji aktivni oficirji vojske in mornarice: v čin pešadij-skih podpolkovnikov Otmar Erdelc in Anton štefak; v čin kanetanov fregate: Brvi,n Fink. Matej Marušič, Vidi Bačič, Ivan Kober, Vladimir Lavaš, Anton Klinar in Ciril Vilfan; v čin pešadijskih majorjev: Jernej Paulič, Josip Kopačič, Josip šte-fanovič in Franjo Užar, pri konjenici Miroslav Nežmah, pri inženjeriji Dragotin Gaberšik, pri letalstvu pa Pavel Cenčič, Ferdo Gradišnik, Gustav Koračin in Zdenko Gorijup; v či>n kapetanov korvete: Anton Lenarčič, Julij Sax, Anton Veharič, Zdenko Panež, Karel Levičnik in Leo Za_ harija; v čin strokovnega majorja Otmar Ditrih, v čin sanitetnega majorja pa dr. Franj o Bizjak. * Z zagrebške univerze. Za rednega profesorja sodne medicine na medicinski fakulteti univerze v Zagrebu je imenovan profesor dr. Edvard Miilosiavič, doslej profesor na univerzi v Milwaukeeju. Milosla-vic je bil svojedobno docent na dunajski univerzi zadnjih deset let pa je predaval nu omenjeni ameriški univerzi. ♦ Promocija. Jutri bo promoviTal na zagrebški univerzi na čast doktorja prava g. Josip Globevnik. sin znanega uglednega novomeškega odvetnika g. dr. Josipa Glo-bevnika. Mlada g. dr. Globevnlk je kot eden najboljših juristov na zagrebški univerzi ''eiai čast Slovencem, študiral je na no-VM.neški gimnaziji, kjer je dovršil maturo kot prvi. Na pravni fakulteti zagrebške univerze je dovršil vse državne in doktorske izpite z odličnim uspehom iz vseh predmetov. Sedaj bo nadaljeval specijalne Na spl©šsto željo priredi jutri v četrtek ponovno družabni plesni večer z revijo vseh letošnjih družabnih plesov in novitet: Tanganilla, Charlstep, Taptrot in Rumba-Eiguine, katere predvaja naš priznani plesni mojster g. Jenko. — Sodeluje priljubljeni Sonny-boy-Jazz. 15097 Cenjeni gostje najvljudneje vabljeni. pravne študije v Franciji, nakar se bo najbrže posvetil akademski karijeri. Iskrene čestitke! ♦ Narodna knjižnica ln čitalnica v Zagrebu naznanja, da predava to sredo na društvenem sestanku prof. inž. Josip Bon-celjo temi: »Kako nastane stroj.« S projekcijami. Predavanje se vrši v društvenih prostorih v Gunduličevl ulici 29, ob pol 21. ♦ »Rudnikov« izlet v Slovenijo. Ker so iz Slovenije prispele v Beograd povoljne vesti o snežnih prilikah in kpr se je prijavilo lepo število izletnikov, je skoraj gotovo, da se bo nameravani izlet izvršil. Odhod iz Beograda se predvideva na dan 28. decembra, prihod na Bled na na dan 24. decembra dopoldne. Izletniki posetijo tudi Bohinj in Kranjsko goro. ♦ Pomorski promet na gornjem Jadranu. V pomorskem prometu na gornjem Jadranu so se izvršile majhne izpremembe. Progo Jadranske plovidbe, ki jo je doslej opravljal parnik »Ljubljana«;, bo na pomlad prevzel parnik ^Jugoslavija«. Pa miki te proge ostajajo na odhodu v Dalmaciji nekoliko ur, pri poviratku na Sušak pa na Rabu celo noč. ♦ žganje je govorilo. Noč na nedeljo je bila v žabnicj zelo nemirna. Pri nekem posestniku so kuhali žganje in so se ga fantje precej nabrali. Pričeli so po vasi rogoviliti in pozivat; na boj. Vsa družba je krenila iz žabnice najprej k trgovini Kristine Pokornove, kjer so bili še pokonci. Naravno, da so prišli Pokornovi z objestnim, mladeniči kar hitro navzkriž Fantje so hoteli napasti soproga trgovke Kristine, a je trgovka zaklenila vrata. Ponočnjaki so navalili zato na vrata in jih nalom'li, zraven tega pa je dobila trgovka več občutnih poškodb po rokah. Neza-željena druščina je krenila potem proti Šutni, kjer so spravili z razgrajanjem vso vas pokonci. Gostilničarka Marija Erženova mladeničem sploh nI hotela odpreti duri, zato pa so se bolj temeljito opogumili pri hišarici Marjani Brenkovi. Pobili so več šip in šli nato nad domačega psa. Ubogo žival so dobesedno zasuli z butarami in se kuža niti geniti ni mogel. Prav gotovo bi žival poginila, da je ni hudega bremena rešila Marjana. Fantje se bodo morali zagovarjati pred gospodi v Škofji Loki. radio aparatov, gramofonov, plošč smučarske opreme, smuči, čevlji, pbleke itd. pri ,Tehnik* Josip Banfai LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 20 Obiščite nas brezobvezno. Naročila po pošti se izvršijo točno in takoj. 1527& ♦ Roparskj umor 70letnega starca. V Gati pri Novem Sadu je bil preteklo nedeljo izvršen roparski umor nad 70 letnim starcem Lazarjem Ordinačevim. četudi je bil Ordinačev premožen človek, je sredi vasi živel kot puščavnik ter ni imel niti hlapca, kj bi krmil živino. Ker se v nedeljo do desetih ni pojavil na dvorišču in v hlevu, so ga sosedi šli iskat. V sobi se jim je nudil grozen prizor. Na tleh je starec ležal mrtev in ves krvav s prebito lobanjo. Orcžništvo je dognalo, da je pokojnik v soboto prejel 40.000 Din od nekega doJžai-ka, popoldne pa ga je obiskal neki miadi ekonom ter ga prosil za posojilo, kar pa je Ordinačev odkloftil. Poizvedovanja se še nadaljujejo. ♦ Velika defravdacija v Prizrenu. Iz Prizrena je pobegnil Nikola Leskovac, dolgoletni računovodja tamkajšnjega sodišča. Po njegovem begu se je dognaJo, da je poneveril 369.000 Din. še dva dni pred begom je odnesel 170.000 Din. Leskovac je pobegnil z neko tujo žensko, svojo ženo s tremi otroki pa je pustil v revščini. Policija mu je že na sledn. ♦ Razglednlce Jugoslovenske Matice so na prodaj pri vseh podružnicah, trgovinah s papirjem in trafikah. Priporočamo jih vsakomur v nakup. ♦ Sklad: msgr. Toma Zupana. CM podružnica v Kranju je odposlala družbi povodom 93 letnice monsgr. Toma Zupana za sklad 400 Din. 'Iskrena hvala! ♦ Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da svoje prispevke za leto 1932 nakaže po položnici. ♦ Obleke in klobuke kemično čistit barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. NACE NAROBE, tapetuik. Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 22f> Večerne ' ":te — da^.cki mcJni atelje JOSIPINA IGLIČ, Tavčarjeva ulica 3. 1 Iz LiuMjane u— 60 letnico svojega rojstva 'n 60. aj<9j B0** praznuje danes znani ljubljanski gostilničar, g. Tomaž Bizilj, p. d. Ka-lovratar. Pošten in soliden slovenski obrtnik je jubilant in mnogo je že storila njegova desnica, česar ni videla levica. Svojo popularnost pa si je pridobil posebno kot patron dobre kapljice, ki zvabi in miče vsakogar, ki po njem polje rdeča kri. Vsi njegovi verni in neverni Tomaži mu kličemo za njegov jubilej: še na mnoga leta! Kol'kor kapljic, tol'ko let! U— Kako Nemčija živi in veruje, bo drevi ob 20 opisal v svojem predavanju, ki ga priredi ŽKD v svoji predavalnici, opisal g. sodnik dr. Bajič, katerega pomia-dansKa predavanja so dosegla tako velik uspeh in obisk. Predavanje bodo sprem.;a-le predavateijeve skiuptične slike. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji v ZKD. u_ Umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu je včeraj v večjem številu obiskala meščansko-šolska mladina z Viča. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 16 ure. V paviljonu je toplo zakurjeno. Ves dan igra radio. u— Občina Moste za brezposelne. V Mostah se je pokrenila odločna akcija za pomoč brezposelnim in občina je votiraia že precejšnjo vsoto za kuhinjo, ki bo čimprej brezposelnim priskočila na pomoč. Načelnik občinskega socialnega odseka g. Juh je že pred tedni izdal pcziv k izpolnjevanju velike človeške dolžnosti: ljubezni do bližnjega. Dobrodelna akcija je potrebna posebno zaradi tega, ker je Kemična tovarna ustavila svoj obrat in je ostalo brez posla tudi mnogo rednikov številnih rodbin. Vsi, ki skušajo olajšati bedo, pa se v polni meri zavedajo tudi tega, da je večje vrednosti vsak, še tako skromen zaslužek kakor pa vse podpore. S tem se strinjajo tudi delavci in vsi, ki inicijatlv-no delujejo pri podporni akciji, si bodo tudi prizadevali, ljudem preskrbeti v prvi vrsti dedo in zaslužek in v duhu zadnjih razprav o pobijanju brezposelnosti se bo pozvalo merodajne činitelje, naj ugotove, kako je prišio do tega, da je toliko ljudi izgubilo delo in zaslužek. Velja naj načelo, da je več vredna skrajšana zaposlitev za vse, kakor pa redukcije, ki se doslej uveljavljajo. u— Sočani! Pevsko -društvo >Grafika« v Ljubljani priredi drevi ob 20. v veliki dvorani »Uniona« svoj letni koncert. Glede na pestri spored in nato, da je pevsko društvo »Grafika« neštetokrat sodelovala pri >Sočkiih« prireditvah, je naša dolžnost, da posetimo koncert v čim večjem številu. Zato Sočani, danes vsi na koncert »Grafike«. — K poročilu o božičnici »Soče« dostavljamo, da je predsednik veselič-nega odbora izrazil najtoplejšo zahvalo zlasti tudi gospej žnideršičevi, ki si je pridobila največ zaslug za tako lep uspeh božičnice. Da poceni proslavite Božič v ljubljeni družini, vse poslastke naročite v Slatničevi trgovini. 15072 iigedno&t! Damske zimske usnjate rokavice (podložene) št. 6—6V2, z gumbom . . Din 45.— št. 6%—7%, z gumbom . . . Din 55,— ANT. KRISPER Mestni trg 26. Stritarjeva ulica 1—3 LJUBLJANA_15277 Za Božič! NALIVNA PERESA! 14 karatna, od Din 80.— naprej priporoča 15274 Ivan Bonač, Ljubljana Droq -s--g Kjsf- MTMuiia Prcimro«* še za Jutrove" mkfc Istcamaterj? Sinoči smo iznenadili stri-a, baš ko je sredi svoje velike zaloge smuč' in drugih božičnih presenečenj preiskušal radijski aparat. Spojil ga je z električnim tokom, pa je že zadonela po sobi vesela koračnica. Pomislite, igrala je vojaška godba v Varšavi na Poljskem! Slišalo pa se je, kakor bi igrali na ulici pred okni. Prekinil je stik in ošinil nas je z zmagoslavnim pogledom. Drugače redkobeseden in zelo hud, če ga kdo moti pri prekladanju in pregledavanju vsega tega, kar je namenjeno »Jutrovim« ugankarjem, se je tokrat proti našemu pričakovanju takoj spustil v razgovor. Na tihem smo si dejali: Nekaj posebnega je iz-tuhtal ali pa že ima. ker govori. In nismo se motili. Pokazal je na mizo, kjer je stalo več fotoaparatov ter vzkliknil: Tole si poglejte! Na ovitkih smo videli naslov tvrdke: fotomrmufaktura Gre-P.orič. Prešernova ulica, stric pa je dejal, da lahko samo sreča spravi tako izvrstne aparate mladim fotoamaterjem v roko. Za mlade »Jntrovčke« je dobil stric kar štiri izvrstne fotoaparate. Znano je že, koliko si g. Bsno Gream mnof o žrtvuje. kar je najboljše dekazano s> tem. da je prispeval k božičnim nasladam kar štiri izvrstne aparate eda se. da sIuj: s tem naši lepi domovini, kajti če bodo vsi njeni prelestni kraji in kotički ovekovečeni v olikah. se bo tudi tujski promet zelo razvijal, mladi fotoamaterji pa gotovo ne bodo nikdar pozab']: vira. iz katerega so dobili prve pripomočke in nauke za fotografiranje. ki nudi človeku toliko razvedrila in veselja. Istega dne. ko je tvrdka Gregorič tako osrečila strica in njegove mlade prijatelje, pa je zbirko božičnih nagrad pomnožila tudi tvrdka M Tičar v šsler.burgovi ulici, ki jo naša mladina zlasti pa srednješolska prav dobro pozna, ker je s svojimi praktičnimi in ličnimi izdelki povsod zastopana. Ta ugodna tvrdka je stricu kar telefonirala. da hoče tudi prispevati k božičnim nagradam. To se je že zgodilo in stričevo zbirko so .^popolnila darila, ki jim v Ljubljani ne najdete para. Me-d njimi sta tudi dva etuija šestil. dosežete, da ¥aiti bo pilo deta več mleka ? Koliko truda često potroSite, da pregovorite otroka, naj pije mleko! Mnogokrati odpor otroka ni tako neopravičen, kajti mleko ni tako ichko prebavljivo, kot se v obče misli. Tisoči mater dajejo zato dve do tri žličice OVOMALTINE v skodelico mleka ter dobe pijačo, ki ima odličen ckus, se lahko prebavlja, poleg tega pa otrokom u_ Akademija »Rdečsga križa« v dramskem gledališču je dosegla v vsakem pogledu naravnost sijajen uspeh. Gledališče je bilo razprodano, občinstvo navdušeno, tn to po pravici, saj so vse točke pestrega sporeda bile na odilični višini, že ori-zor iz »Proda/ne neveste« z Marijo Gnu-sovo in I. Krmpotičem je vžgal: del Mas-senetovega »Wertherja« pa nas je naravnost očaral: Milena Verbičeva je že danes perfektna pevka-umetnica. ki ji prerokujemo še lepo bodočnost, pa tudi Dragica Sokova in Drago Burger sta pokazala lep dar. Prizor iz j.Marte« se je vredno družil s prvima dvema, zlasti Igralski ;e bii brezhiben Slišali smo staresra znanca Petrovčiča Toneta in ga spoznali zdaj tudi kot dobrega igralca, prav tako Marto Obervvalderjevo. ki je bila tudi v pevskem pogledu prvovrstna, vredno družico Vido Rulolfovo in prav dobrega Iv. Krm-potiča Skratka: operna šola dela vso čast naši Cirili Medvedovi. Tudi dramski del del programa ni dosti zaostajal. V >Na-mišljenem bolniku« so nastopili pred vsem efektno Drasro Žagar in zlasti Marjeta Mlekuševa. Dobre tipe so nam Dodali tudi Štefanija Fratnikova. Anica Kristanova. Mira Gnusovo. Drago Burger, Cveto švi-gelj, Franko Otokar, Boris Pilato, Miloš Brišnik in Zoran Pianecki. Ves večer ie bil Izredno animiran, občinstvo se je vračalo iz gledališča zadovoljno in navdušeno. u_ Pozor na sleparje! Krajevni odbor Rdečega križa razglaša: Zvedeli smo, ia neki ljudje neopravičeno nabirajo darove za krajevnj odbor Rdečega križa v Ljubljani Za nabiranje darov nismo nikogar pooblastili in je to zloraba naše organizacije. Našo legitimacijo ima edinole inkasant g. Franc Remžgar, ki kasira le članarino Rdečega križa. u— Dva Ludvika. Sredi noči je pričel razgrajati po ljubljanskih ulicah 26 letni 'uU'Ivik K iz Lesc. Hudo vinjenega so spravili stražniki po kratki borbi na policijo, kjer se je prespal Zjutraj pri zaslišanju pa med drugim tudi ni znal povedati, kje je dobil lep površnik rjavkaste barve, k', ga je imel na sebi. Ker fant ne velja baš za poštenjačino, pravijo na policiji, da ga je najbrže kje ukradel. Oškodovanec naj se javi na policiji. Dalje ,;e Čudovite uspehe dosežete z liker-esenca-mi, ki so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. Dobite jih v drogerijah KANC, Ljubljana in Maribor. 1537o Letošnja novost! Petričkove božične potice (mandljeve, leš- nikove, orehove, rozinove) in vse vrste okraskov božičnih dreves ter sadni kruh (Kletzenbrot) priporoča slaščičarna Petri-ček, Aleksandrova c. Samo lastni izdelki! Vgoden nakup damsklh PLAŠČEV le v največji izberi Lukič, Stritarjeva na se bodo javna vprašanja, v kolikor bo »L. Z. ' hotel izpre^ovoriti o njih,, obravnavala \ svobodnem in pomirljivem duhu, brez enostranskega doaniatizma. ki se proglaša za edi-nozvelieavno načelo a z globokim in iskrenim priznanjem slovenske kulturne samobitnosti. ki organično izpopolnjuje pravilno poj-movano hiaostovenstvo.. Tiskovna zadruga je vedno delovala za prospsh in razmah, za čim jačje uveljavljanje slovenske kulture in bo tako delovala tudi v bodoče. Za svoie letošnje ukrepe glede »Ljublianskega Zvona« 'ia mirne vesti prevzema odgovornost v sedanjosti in prihodnosti. To je obenem naš odgovor na b.rošurp »Kriza Ljubljanskega Zvona«, ki se je pojavila te dni na knjižnem trgu in ki ni mpgla niti malo omajati našega prepričanja, da je Tiskovna zadruga postopala popolnoma pravilno. Zavračamo samo trditev v naslovu te brošure. Kriza -»Ljubljanskega Zvona« je bila, a je ni več! Za načelstvo Tiskovne zadruge.: predsednik dr. Oton Fettich. Premiera izvirne novitete C Joža Vomhergar: Voda) Avtpr nove slovenske komedije je rasel tam, kjer se vavi dramatik rodi: na odru-Organizacija %> Ježelskih odrov, režija igre, ki jih je bilo, treba pripraviti, so bile njegova domena Tako je nekoč napisal tudi »Vodo«. ki ie v nedeljo doživela nemal uspeh. Komedija je žjvahno pisana in je prežeta s sočnimi domisleki Talentiranega dramatika razodeva predvsem prvo dejanje, ki se razpleta. neprisiiiene ter je vseskozi dramatično, notranie napeto Snov je zajeta iz življenja v naši vasi, kjer se bore med sabo različne individualnosti. Avtor je s satirično žilico vpo-dobil trmoglavo konservativnost, ki se tako pogosto upira vsakemu napredku, pa vendar po večini izvira le iz osebnih nasprotij. Posrečijo se mu je, postaviti v osrčje človeka in ga spretno karakterizirati. V vaškem življenju je odkril različne perspektive, katere se tpareikdai le vzpprejaio oh osnovni črti Zakljucpi prizori vgehuieio rahlo podčrtano vzgojnp poanto. Med igralci so se z najbolj posrečenimi ujogami odlikovali Cesar, Brati-pa. Jerman in Lipah O tej vseskozi zanimivi uprizoritvi, komediji in režiji prihodnjič daljše poropilo. Glpda!išče je bilo razprodano. Navzpče občinstvo ie avtorja že pred pričetkom živahne pozdravljalo, kar se je pozneje ponavljalo po zaključku vsakega dejanja, Različne deputa-ciie so avtorju ob njegovem prvencu poklonile vence. ' J^ K. K mojemu „opevu razstave „Krfec" Gosp. H. Smrekar nam je poslal to-le izi-lavo: Čujem, da je občinstvo z umetniki vred moj »pesniški« opis napačno razumelo, dasi sem vse zelo jasno, drastično izpovedal. Čujem nadalje, da se mi po stari navadi podtikajo nizkotni osebni nagibi, katerih logič-nost pa baš ta moj opi? sam najbolj v živo pobija. Neverjetna *logikq-r. smo slišali in brali zadnje čase jake glasove, ki svare in odvračajo od slepega posnemanja tujerodnih vzorov in vplivpy (posebno sodobnega Pariza) in kličejo zidarje kulture nazai k naroda. En sam primer iz hrvatskega slikarstva! K. Hegedu-šič je najradikalneiši: on goni in uvaja «e-Ijake v izvršujoče slikarstvo... Le žal, da se teoretične zahteve ne skladajo vselej s prakso!-.. Poeakaimo, upajmo, da nam bo ptie Fppiks lepše zapel!.-. H. Smrekar. Božična številka »Zvončka« nas je presenetila s svojim bogatim obsegom. Ne moremo si misliti lepšega daru za naše mlade čita-telje, posebno ker stane številka samo 'dl O in in jo torpj tudi siromašni božiček lahko položi pod drevesce Vsa številka je prpjena tako, da tvori zase celoto in prinaša vsega, kar o božipu najraje čitamo. Od »Božične bajkei z lepimi ilustracijami M. Šubica. do šaljivega Vlaeka in Bjbe in preko ugank tja do platnic, vse je namenjeno mladini za boži?, ?ato je želeti, da se vsi poslužijo te lepe številke in jo dajo onim, ki jim je namenjena. — h. tako prlja, da io zelo radi jemljejo. OVOMALTINE se dobiva iz najboljših sestavis slada, mleka, jajc in nekaj kakao-a Ka-kao je pridejfn rad. boljše arome. a ne radi hranLne vrednosti. Zdravniki vse^a sveta priporočajo že deaenije Ovomaltine kot krepilno hrano, zlasti za slabotne in nervozne ljudi. biil aretiran včeraj tudi Ludvik V. ki :e malo prej vlomil v neke prostore v Mestnem domu in ukradel dinamo. Pri njem so našli tudi električno svetilko znamke j-Eosch, o kacer; ue ve, kjo jo je dobil. Na policiji obema Ludvikoma še na:Ia!je izpričujejo v ost. (p tirnim optavCjaCnica fiaxntQni& Tvrdka F. Lubas *J sin se nahaja na Borštnil-ovcrsi trgu 1 dvoriJče. Strokovna popravila hitro in poceni u— Društvo Skrb za mladino priredi jutri ob 6. zvečer v zgornji dvorani Sokolskega doma na Taboru božičnlco, pri kateri obdari 70 najrevnejših otrok s potrebno obleko in obutvijo. K tej božičnki vljudno vabi vse prijatelje ia podpornike društveni odbor. u— Predavanje podružnice SV D t sredo zaradi splošnih priprav za praznike o-ipa-de. u— Božična darila — višek okusa _ vodilen pisemski papir, polnilna peresa. BONAČ, Šelenburgova. u— Ciril Metodove razglednice za božič in novo leto se dobe v trafikah, trgovinah in pisarni Beethovnova ulica 2. Rodoljub:! Kupujte domač« blago! u— Občnj zb°r kluba trgovskih akademikov bo dne 29. t. m. ob 20. v Prešerno\ i sobi restavracije »Nov! svet«. u— BJadranova« plesna vaja bo jutri v dvorani Trgovskega doma. Igral to :Ronay jazz«. Vodil g. Jenko. Začetek točno ob S. uri. Ker je to zadnja vaja letos, najvljudneje vabimo vse prijatelje in piesalce. Da pa bo več zabave, opozarjamo na točnost. — Odbor. u— »Preporodova« rodra plesna vaja se bo vršila izjemoma v petek 23. t. m. Začetek točno ob pol 20. na kar se opozarjajo zlasti novinci. G. Jenko ho nadaljeval z učenjem plesov. Vstop dovoljen le dijakom in po članih uvedenim gostom. u— Družabni plesni tečaj — perfekcija »Jenkove šole v Kazini« je drevi in vsako sredo ob pol 21. Zaloga dr. černetovega Fe-slovnega koledarja 1933 ss manjša. Sedaj ga še dobile, ne odlašajte. Din 29*— v trgovinah. 15257 Preskrbite si za praznike iz novo došl^ zaloge v AVTOMAT • BVFFETV „DAJ - DAM" na Aleksandrovi cesti štev. 4. PRISTNA in IZBORNA, na razstavi v Bruslju odlikovana VINA, najizkušenejših štajerskih producentov in graščin po izredno NIZKIH CENAH. POSTREŽEMO TUDI NA DOM! Kličite telefon 23—CSI 15239 .......................i <-♦««♦<♦♦ Eožicna darila in različne OSTANKE kupite najceneje v manufakturni tr~ mi 15080 »PRI TONČKU« LJUBLJANA — MESTNI TRG 25. Do petka ©peto*; oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlo-likapje perila Ligotovi zanesljivo do »BOŽIČA« tovarna JOSIP F.EICH. 15172 f / Is Celja e— t-omožua akcija se trudi, da bi k> hkor mogoče omilila bedo v mestni in okoliški občini. Ker je brezposelnih in reveže v izredno mncgo, so 3eveda potrebe velike. Ker so pa prispevki manjši, nego .se je prej pričakovalo, se je uč nkovitost pomožne ak^je zmanjšala. Nujno potrebno je, da bi Celjani in okoličani prispevali več ne jo doslej. Treba je samo nekojiko dobre volje ir. socialnega čuta, pa bo omogočena či7.n temeljitejša izvedba pomožne akcije. e— podpiranje vojr.ih žrtev. Krajevni ■odbor UVZ je izdal Lz preostanka nabiralne akcije za žeblje za invalidsko zastavo in iz dotacije ljubljanskega oblastnega odbora vojnim žrtvam naslednje nakaznice /a jestvine za 'ccžič: 11 po 100 Din, 37 po 50 Din. 1 za 30 Din, 6 po £5 Din in 1 na-.ka^nico za 100 kg premega. Krajevni odbor se iskreno zahvaljuje vsem us.tan.ov-nikem ir debvotnikem, ki so cmogoč 11, da se vsaj nekoliko olajša bedni položaj voj-r h žrtev v tih tc.ikih časih gospodarske krize. ELITHI KINO UNION SLAVNOSTNA T?0EITE ¥ PAZITE NA NADALJNJE OBJAVE! e— Gospodi«jsfca nadaljevalna šola je uprizorila v nedeljo popoldne v telovadnici oko'iške deške narodne šole igro »Najdena hčerka«, ki je v režiji g. Hva'-iča vseskozi uspela. Nekatere gojenke gospodinjske nadaljevalne šole so bile prvikrat na odru. pa oskrbovani Hotel razpolaga z vsem. ka? potrebuje tudi najbolj razvajen gost, smu* ški tereni okoli hotela so idealni zlasti v okolici Prijav« sprejemata pisarna SPD v palači Grafike v Ljubiiani in ga. Marca Jerajeva. hotel Sv Janez ob Bohinjskem jezeru Člani SPD imajo popust Smučarska šola v Ratefaj-Planici. Inž Ja nša se je vrnil s študijskega potov«nja iz Avstrije in je pr čel 19 i m s pouče vanjem smujanja v smučarskem domu ll> rije v Planici. Snega je sicer malo. vendai je z« vežbanje dovolj ip dober BLOKE O božičnih praznikih pTiredi smuča rsk; odsek d. k f. d smučarski tečaj. ki ga bo vodil priznali smuča"- Manj Ž:gon iz Škofje Loke Ce bo vreme ugodno n sneg. se bo pričel tečaj že 25. t- m in bo trajal do 6 januarje Za prehrano po zmerni ceni j" preskrbljeno v gostilnah Lavrič in Iv Lenarčič Prijave pošljite na smučarski odsek j k f d Nova vss. ASK Primorje (nogometna sekcija). Po-zi vi jejo se igralci: Srarc. Hasl. Slamič So-čan, Piš«k II Frman Uršič, Jul' I in II Franci. Lute. Zemljak. Jožič. Svetic. da oddajo po dve fotosrapji najkasneje da* ties do 14. pri blaga:ni kavarne »Emona« SK Ilirija (nogometna sekcija). Važen 9estnnpk 1 moštva in rezerve danes ob 1830 v »Evropi«: točno :r v«if Kolesarska sekcija ŽSK »Hermes« vab'' v«e svoje člane ln prijatelje na sestanek, ki se bo vršil jutri 22. t. m. ob 19. v klubskih prostorih na igrišču m kjer se bo razpravljalo o bližajočem se občnem zbora kluba kakor tudi o smernicah za bodočo dirkaino sezono. 'Vremensko poročilo t Mrzlega Studenca Temperatura —11, je sklicuje za četrtek 29. t. m. ob 11. v dvorano Delavske zbornice v Ljubljani iz-rulni objni zbor z naslednjim dnevuim redom: 1) Poročilo o poslovanju Kmetijske clružbe v tek. letu; 2) Sklepanje o preii-streju Kmetijske družbe (razpust društva in ustanovitev zadruge). — Vse delegate za izredni občni zbor obvešča Kmetijska družba, da je ministrstvo za premet (sploš ni oddelek) z odlokom od 13. t. m. (br 29.262) dovolilo polovično želez, voznino z veljavnostjo od 27. do 31. decembra. Gg delegati naj kupijo na odhodnili postajah celo vozovnico prj izhodu, ki. velja potem za brezplačni povratek, zato vozovnice pri izhodu ne smejo oddati. Poverilnice za vse pravilno izvoljene delegate za leto 1932 (to so vs; oni, ki »o bili že vabljeni ua družbeni občni zbor dne 8. junija) se bodo razposlale 22. decembra, zato morajo imeti vsi delegati poverilnice že v božičnih praznikih. Pisma je reklamirat: pri poštah in ae pri Kmetijski družbi. = Kliring s Češkoslovaško. Na nedavni seji nemžkt industrijske zveze v češkcslo-vaDki so med drugim razpravljali tudi o ;x)siovanju češkoslcvaškc.jugcslovenskega 'vlir nga. Izražena je bila bojazen, da bo češkoslovaška industrija primorana svej izvoz v Jugoslavijo omejiti, ker morajo če škoslovaški industrijci čakati 3 do 4 mereče, preden pridejo na vrsto pri izplačilu vsot, ki so bile vplačane v Jugoslaviji na klirinški račun. Ta zakasnitev izplačil je posledica okolnosti, da je češkoslovaško klirinško dobroimetje v Jugoslaviji naraslo ire na preko 100 milijonov Kč (200 milijo, nov Din). Borze 20. deeembra. Na ljubljanski borzi so pri nespremenjenem tečaju deviz London in Curih, popustile devize Newyork. Trst. Berlin, Praga, Bruselj in Amsterdam. Avstrijski šilingi e-j se v privatnem kliringu trgovali po 8 93_8.-;>9. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda nadalje čvrsta; promet je bil za kaso po 239 Ln 241 in za december po 236 in 237. Zaključki so bili še v 8Vo Blairovem posojilu po 38, v delnicah Narodne banke po 4300 in v delnicah Priv. agrarne banke'po 225. Devize Ljubljana. Amsterdam 231151 — 2322.87, Boriin 1367.91 _ 1378.71. Bruselj 796.91 do 800.85. Curih 1108.35 _ 1113.85, London 1P0.5S - 192.18, New Tork ček 5731.86 do 5760.12, Pariz 224.65 — 225.77, Praga 170 45 _ 171.30, Trst 294.01 _ 295.41 Curih. Pariz 20.2575. Lond. 17.25, Ne>york 518.87, Bruselj 71.875, Milan 26 55, Madrid 42.35, Amsterdam 20840, Berlin 123.575. Stockholin 94.25. Oslo 89, Kobenhavn 89.25, Sofija 3.76. Praga 15-39, Varšava 58.275. Bukarešta 3-085. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Voina Skoda 240 — 241, za december 236 — 238, za februar 210 — 225. 4% agrarne 28 den., 7° • investicijsko 51 den., 6Vo begluške 35 — 37. 7Vii Blair 38 - 385-0. 8°/0 Blair 40.50—41.50. <%> Drž. hipotek, banka 45 bi.; bančne vred note: Narodna banka 4'250 — 4550, Prv agrarna banka 255 — 260; industrijske vrednote Gutmann 80 bi.. Narodna šumska 80 bl„ Sederana Vel. Befkerek 700 bl„ Split ee-ment 160 den.. Isis 20 - 35 Beograd. 6®/n begluške 36. 35 zaklj., 7»/• investicijsko 52 zakli. 4'/o agrarne 27.50 den., 8n/o Blair 41 bi-. 7% Blair 38 — 38.50, Vio Drž. hipotek, banka 44 — 46.50. Narodna banka 4440. 4430 zaklj-, Priv. agrarna banka 260 zaklj. Dunaj. Trboveljska 20.50, Alpine - Montan 11.25. Šečerana 21.50. Blago- " tržišča 2! TO + Chicago. 20 decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 43.50, za marc 46. za maj 46.25: koruza: za marc 27. za maj 28.25. + Ljubljanska borza (20 t. m.) Tendenca za žito čvrsta Zaključkov ni bilo. Nudi s^ pšenica (slov postala, mlevska tarifa, plač v 30 dneh): baška. 76 kg po 207 50 _ 210 77/78 k" no 212.50 _ 215: sremska. 79/80 kg po 217.50 — 222.50; moka (eloven- ijv in proOnjeni okus s^> najvažnejši kritiki za „Ki§ Master'*s Veke". Zato so z dahorn na&arfem tehniki odbrani za konstruktorje radio aparatov „HIs Kaster's Velce". SVH SIH Kdor ifubi glasbo, izbere „His Mastei^s Voice lu Razne modele radio-aparatov gornje tovarne ima stalno na zalogi „TehrJh" JOSIP BAN J Al, Ljubljana Miklošičeva cesta št. 20. Palača Okrožnega urada. 15213 ska postaja): baška jO« po 340 — 345. banatska po 350 — 355: koruza (slovenska »taia. mievska tarifa): baška. umetno sušena po 115—117.50 za december po 120—122.50. za januar po 122-50 — 125 + Novnsadska b!aa;6« 172 _ 182-50: >7c 125 — 135; tgt SO — 82.50 Otrobi: baški in sremski 38 — 60 banatski 56 _ 58. Fižol: baški beli 115 - 120 Masancgar trpežno zimsko jabolko, na zalogi pri Gospodarski zvezi. 15270 Purane m drugo pitano štajersko perutnino nudi za Božič najceneje Aleks. Hedžet trgovina s perutnino 15249 Ljubljana VIL, Aleševčeva ulica 7. Izjava. Podpisani Dimnik Karol, gostilničar pri Sv. Ilju v Slov. gor., s tem javno prekli-čem, karkoli sem govoril o g. Zwo!fu Josipu, prometnem uradniku pri Sv. Ilju v Slov gor., in izjavim, da je vse neresnično ter se mu zahvalim, da je odstopil od kazenskega postopanja. Plačam tudi vse stroške ter za Strelsko družino pri Sv. Ilju v Slov. gor. znesek Din 300.—. Maribor, dne 19. decembra 1932. 1® Sreda. 21. deremhra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. _ 13- Čas. plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. _ 18.15: Fonetični poskusi dr. Vebra — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22-30: Čas, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. — 19: Lahka godba. — 20. Prenos opere iz gledališča. - ZAGREB 12 30: Plašče. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19-20: Kabaretni program. — 20-30: Operne arije in pesmi. — 20: Orkester. — 22.15: Plesna glasba. — BRNO 19.20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Lahka in plesna glasba. — 20: Sluho-igra. — Komorna glasba. — Plesna glasbi. — DUNAJ 11-30: Godalni kvartet. — 15 45: Pesmi. _ 17.05: Lahka glasba. — 20.30: Veselite se življenja? — 2.30: Plesna glasba Berlina. _ BERLIN 19-10: Božična idila. — 20.30: Zabaven program- — 22.30: Godba za p!e=>. - KSNl.GSBERG 19 35: Humoristi iz Tvionakovega — 21: Stari plesi. — Zabavea program. — MCHLACKER 19-35: Operetna glasba. — 20.30: Mojstri glasbene umetnosti. — 20.30: Opera. _ 22.45: Lahka godba. — BUDIMPEŠTA 16: Vojaška godba. — 18: Lahka glasba. — 20: Strau-sov večer — ?3: Jszz- — RIM 17.30: Mešan glasbeni program. Repertoarji Dimnik Karol. 15246 DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 21. decembra: Kar hočete. Rec Sreda. Četrtek, 22.: Voda. Izven. Petek, 23.: Zaorto. Sobota, 24.; Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 21. decembra: Zaprto. Četrtek, 22.: Manon. C. Petek, 23.: Zaprto. * Opereta »Pri belem konjičku« je naibol1 repertoarna opereta zadnjih dveh sezen. Na Dunaju je pravkar doživela 575. predstavo. Pripravlja jo z w.o intenzivnostjo prof. šest. MurikaJno vodstvo ima kapelnik Štritof. ki je oskrbel tudi izvrsten lokaliziran prevod Na premioro opozarjamo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Zaob 20 15 Ponedeljek. 26.: Zadeva Kaiser. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. 21.; Zaprto. Četrtek. 22.: Zaprto. ___ Naznanilo otvoritve! Cenjenemu občinstvu se priporoča novo otvorjena ter moderno opremljena MLEČNA PIVNICA in prodajalna mlečnih izdelkov v pasaži nebotičnika. Vedno na razpolago toplo in mrzlo mleko, jourt, navadno kislo mleko, kisla in sladka smetana, prvovrstno čajno maslo, navadno surovo maslo, kuhano maslo ter vse vrste sirov kot ementalec, edamec. tra-pist in priznane špecialitete kot: Roma-dour, Imperial, Liptauer itd. 15267 Nizke cene, vsak dan sveže blago. OSREDNJE MTEKARNE V L hihitam. Za mai denar kupiš barve, firneč i. t. d. pri tvrdki DRAGO FRANZ Stari trr 5tev 11 RESTAVRACIJA »MESTO LJUTOMER" V MARIBORU Vetrinjska uliea štev. 9 nudi in pripoioča pristna ljutomerska vina ter toplo Id mrelo kuhinjo. Vsako sredo, soboto in nedeljo rasne specijalitete vseh vrst perutnine. 15272 Za obilen obisk se priporoča £TI£XER* Iz življenja In sveta Letalo bodočnosti? Model letala »D 25.000«, ki ga smatrajo za letalo bodočnosti Skrivnost piramid Razlaga „okamenelih plamenov" Sivi lasje Osivenje ni vezano na starostno dobo. črnolasoi osivijo n. pr. prej nego plavo-lasci, zdravi ljudje, ki ne kažejo nobenega znaka starosti, lahko osivijo že v mladih let h. Ta predčasna osivitev se v nekih družinah tudi podeduje iz roda v rod. Ker ne poznamo vzroka za nenadno prenehanje izdelave barvil v lasnih koreninah, nimamo tudi nobenega pripomočka zoper to predčasno osivitev. Vsekakor pa ni sama na sebi znak predčasnega staranja ali slabega zd:avja. Kri in šport Na budimpeštanski visok: ?oli za telesno kulturo so napravili zanimive poskuse za določitev športne zmogljivosti po lastnostih krvi. Dočim se pri pravilni trenaži kaže pomnožitev rdečih in belih krvnih telesc, ta telesca po pretirani trer.aži svoie število zmanjšajo in kri se okisa v znak utrujenosti. Pr merjava krvi in uspehov treninga je potrdila teorijo, po kateri se dajo športni uspehi do neke mere napovedati. Egiptske piramide, te najstarejše in najmogočnejše zgradbe sveta, so že od pam-tiveka predstavljale veliko uganko ljudem in nešteti so jo poskušali rešiti, že stari Grki so jih razlagali kot sokamenele plamene«. pri čemer j h je zavedlo ime samo, kajti 3>pyr« pomeni v grškem jeziku ogenj. Nadalje so smatrali piramide za svetišča sonca, meseca in cgnja, poznejši rodovi so menili, da so ogromni vodni ali ž toi rezervoarji za velemesta, ki so izginila z zemeljske površine, pustolovci in pohlepneži so sumili v nj h spet zakladnice faraonov in kalif Almanzor, ki je dal s tega stališča preiskati Keopsevo piramido, ni dosegel pričakovanega uspeha. V novejšem času so videli v piramidah v znanstvene zlasti astronomske svrhe postavljene zgradbe. »SpoznaM« so n. pr.. da leži Keopsova piramida natančno v presečišču tistega vzporednika ln poldnevnika, ki gresta preko največjih kopnih in najmanjših vodnih površin, ;n da leži torej v >središču obljudene zemlje«. (Od kod naj bi to stari Egipčani tako dobro vedeli?) Obseg in višina se dasta izračunati z določenim številom — k' ga znanost sama ni poznala do najnovejših časov. V merah piramid in njihovih razmerjih so >ugoto. vilit tudi naše merske sisteme, razmerja za oddaljenost zemlje do sonca in težo zemlje. Ugotovili so, da kaže podaljšek hodnika v notranjosti velike piramide natančno proti nebesni točki, skozi katero je šla 2300 let pred našim štetjem vsemir-ska os, tako da je šla tudi skozi Keopsovo piramido. Spet drug! so odkrili, da so piramide rabile v obrambne svrhe pred sovražnimi ljudstvi in peščenimi viharji iz puščave ali pa kot zadnje zatočišče pred bodočo vesoljno poplavo. Neki profesor v 18. stoletju je celo ir-d 1, da so piramide — vulkanskega izvora. Vse druge pa je posekal neki angleški astrolog ki pravi, da je v Keopsovi piramidi našel hierogl fski napis, po katerem se napoveduje konec sveta, in sicer bi se moral ta konec pričeti 1. 1929. s katastrofalnim potresom na Angleškem in zaključiti 1. 1936. Tako so ostale piramide do danes ug~an-ka, nad katere se poskušajo vsakovrstne glave, modre in neumne, učene in prazno. verne, trezne in domišljave. Uganka bo ostala lahko še dolgo — kvečjemu če ne bomo začeli piramid smatrati za to, kar so v resn:ci bile: za malo nenavadne, a resnične grobnice egiptskih faraonov, ki so imeli dovolj časa in sredstev, da so se tako postaviM pred svojimi rojaki in vsemi poznejšimi pokolenji. Smrtonosna ognjena kopel V italijanskem mestecu Fiamignanu je te dni na neč'ovtški način končala svoje življenje neka 75 letni ž^rfka. Starka je močno trpe\a na revmatičnih bolečinah. Namestu k zdravniku, pa je hodila k nekemu mazaču, ki ji ie priporočil, naj iz-žene iz svojega telesa hudiče, ki jo mučijo s svojrni krempiji. Mazač je starki predpisal kopel v ognjeni peči. Nekega dne, ko so bili vsi domači z doma. je starka zakurila krušno peč in zlezla vanjo. Ko so prišli starkini otroci domov, je v hiši dišalo po oucini po-ccnici. Odprli so peč in v nepopisno grozo ugotovili, da leži v nji mrtva mati, ki je v peči popolnoma •zcrtlene'a. Mazača 60 prijeli in ga izročili sodišču. V sedmih dneh iz Kapskega mesta v London Najnovejši rekord angleške letalke Amy Johnson-Molfisonove Angleška letalka Arav Johnson-Mollison je srečno dovršila polet iz Kapskega mesta do Londona. S tam je vnovič uspešno kon« ca i a enega največjih podvigov v zgodovini novodobnega letalstva. V nedeljo pet minut po dvanajstih je namreč pristala na letališču v Crovdonu. kjer jo je sprejela tisočgiava množica z umebesnimi klici. Prvi, ki je pristopil in ji čestital, je bil njen mož. rekordni letalec Mollison Čestital ji je z upravičfi ostio, kajti žena je j>oseka'« njegov dosedanji rekord na tej progi. ~ LetaHke pripoveduje, da so mprečevale njen polet velike ovire, iMorala se je bo-ritiz vetrovi, ki so ji pihali v obraz. Tudi mega ji jp onemogočala razgled in orientacijo. Slednjič je zcmudila mnogo drago« cenega ofisa z zasilnimi vmesn:cni pristanki. Navzlic temu f)« je dospela na cilj > sedmih dneh in petih urah. Kariera Mollisonove žene je znana. Letaki je sedaj komaj 24 let. Ze v mladosti je ljubila letalo nad vse, a ni imela pri« like. d« bi se irvežb.Va v letalstvu. Let« in leta je morala sedeti z« pisalnVn strojem in tipkati, da si j« prislužila vsakda« nji kruh. Delala je trdo in le v prostem fesu je smela na letališče, kjer se je vežbala v letalstvu. S prihranki in podporami., ki s< jih ji naklondi dobri priiate^i. ai je kupila letalo »Puss Motte«. Tako se je začela niera strma pot navzgor. Po svetu se je oroodavila posebno s svojim poletom iz Londom v Avstralijo Na tej vožnjš, ki jo K končala v sedemnajsfh dneh. je skoro dospgla rekord Njena sreča na ni bila br<»7 nesreče V Brishaneu je padla z letalom na zemlio Aerop'an se je pri tisti priliki tako pokvaril, da ga niso mogli več Pri revmatizmo v plavi, ledjih, r^čib živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-rpnschuss> se nnorablia naravi* ^Fran« jos«*- voda z velikim raridom pri vsakdanjem izniraniti prebavikana- li. Univerzitetne klinike izpričvMo, da •ie Josefova« voda noeebno v srednjih lotih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova-« srrenčfca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerrsliih trgovinah. popraviti. Šele ko je prejela letalka 10.000 funtov šterlmgov nagrade za svoje pogumne letalske podvige, je mogla misliti na to, da si nabavi novo letalo, fci je ne« slo njeno ime naprej po svetu. Angleški kralj spada med največje ob-čudovatelje mlade dame in io je za njene dosedanje pogumne polete odi koval s posebnim redom. Še pred tem dogodkom pa je našla Amy Jonnson svojo ljubezen v osebi znanega letalca Mollisona, s ka e-rim se je omožila letos pomladi. Ni dvoma. da ima tud; njen mož precej zasluge na njeni najnovejši zmagi v zraku. Kssp&e v trerorju plilp§§k; mmSMMM V Kaliforniji so izgotovili poseben tri za dragocene knjige, ki eksistirajo v par primerkih ali celo v enem samem izvodu Lepite na pisma znamke protituberhulozne ! Dvojna železniška nesreča v Nemčiji it. ;.. ■ - f lit®?! ,;i.r S % - le/':. . '' 1 * ** ■■ \, fm • t/ 9 /- 'A ^ ^^ i Sv VliP*' W lllA .... . v. . -.':■:' . M * ^ : m. ■ / v>5" i " :/\f 3 <' -----.'• —.--.v 'oc. ;• X. , m i s V VVtlrzburgu se je primerila te dni nenavadna katastrofa. Neki brzi vlak je na poti na postajo zavozil v prazen tovorni vlak in ga vrgel s tira. V te razbitine pa je zavo-zil tovorni vlak, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Slika nazorno kaže, kakšna podrtija je nastala iz tega. 21 oseb je bilo ranjenih. Ves Singapore je govoril samo o zadnji grozi »MORILCA IZ KUALE" silnega tigra, ki je ustrahoval džunglo ob malajski morski ožini. Dan za dnevom so prihajale v Singapore nove vesti o njegovih drznih podvigih. Slednjič so »morilca iz Kuale" le ujeli s pomočjo človeške vabe. To je samo ena zgodba v nizu Doživljajev v džungli Iu jih pripoveduje svetovno znani lovec na divje zveri Frank Buck in ki bodo bogato ilustrirani izhajali po novem letu v tedenski reviji življenje in svet44. Naročite se pravočasno na revijo, da ne boste zamudili teh čudovitih opisov, ki presegajo vsako domišljijo. Uprava »ŽIVLJENJA IN SVETA" Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Ir"'!«™ n 1 II P1;! šili ! . ti ii 1 Ijjpjjl j jj l |j! te«M iikiii .iiiiliiui Otroci odklanjajo plinsko vojno V Londonu so nedavno demonstrirali otroci proti kemični vojni s plinskimi maskami na obrazu Pesnikov sin in milijarder jeva hči Sin avtorja »Slehernika« razdrl zakon princese Obolenske V aristokratskih krogih je nedavno povzročila mnogo komentarjev ločitev, ki jo je izzvala princesa Alice Muriel Obolenska, roj. Astor. Princesa se je dala ločiti od svojega moža, ker se je naveličala nje« govega tovarištva v zakonu in pa ker se je seznanila z mladim Rajmundom Hoff-mannsthalom, sinom pesnika Hoffmanns-thala, ki je napisal tudi pn nas znanega »Slehernika«. Princesa se j-e zadnja leta ponovno mudila v Salzburgu kjer se ie seznanila s Hoffimr.r.nsthalom, katerega je bežno poznala že od prej. ko sta se sreča'a v film« skem raju Hollywoodu Šele v Salzburgu pa je mladi pesnikov sin aristokratki raz-gal;l srce in dosegel, da je sprejela predlog o skupnem življenju. Princesa Obolenska je hči Johna Jacoba Avtorja, moža ki so ga Američani prištevali med največje bogataše Zedinjenih držav. Njegova življenjska usoda je bila ža« lostna Utonit je namreč s »Titanicom« pred svetovno vojno Vse bogastvo mu ni pomagalo nič. Moral je sledit' neizprosnemu prstu usode, ki mu je pokazal pot v hladni grob. Ob očetovi smrt' je bila ladv A6tor še dekletce. Šele 1. 1924 je dozorela za mo- žitev in si je v Londonu '."brala moža v osebi princa Sergeja Obolem.kega, ki se j€ zaradi ameriške neveste dal ločiti od svo-ze žene princese Katarine Jurjevske. Katarina Jurjev&ka pa je bila hči Katarine Dolgoruke. ki je živela v morganatičn-m zakonu z ruskim carjem Aleksandrom II. Princema Obolenska se je morala silno truditi, da je dosegla moževo privoljenje za ločitev zakona Najela je v ta namen najboljše odvetnike, ki so ji proti visoki nagradi izposlovaii to, kar je želela. Ko bodo opravljene še zadnje formalnosti, jo bo peljal pred oltar pesnikov sin, katere« mu bo prinesla v doto pravljično premoženje. ANEKDOTA Nenavadna krvna kuga V Gallipoliju v ju"ni Italiji se je poja« vila čudna bolezen, ki je zahtevala že več žrtev. Približno pred mesecem dni je neki kmet ubil in odri svojega konja, ki ga je potem razkosal in pokopal Pri tem delu se je ranil in okužil, nato pa v desetih dneh umrl Pokojnikova vdova, ki je pra-la njegevo spodnjo obleko, je takoj po pranju zbolela za i6to bolezni io Po vsem obrazu so se ji pojavile oteklne. da ?o jo morali oddati v bolnico. Ista usoda je zadela zdaj še vdovmih devet smov. V bolnici leži zdaj 19 oseb in zdravniki ugibajo o značaju bolezn' teT si na vso moč priTadevajo. da bi paciente obranili pri življenju. Bolezni, ki jo imajo ti bolniki, namreč še ne pozna medicinska veda. Najhitrejši vlak Najhitrejši vlak v Nemčiji je motom: vkk, ki je v ponedeljek ob 8. uri zjutraj odbrzel iz Berlina proti Hamburgu, kamor je dospel brez incidenta v 2 urah ij 2 minutah. Navadni brzi vlak je obvladal doslej to 290 km dolgo progo navadno v treh urah. Noki kmet gre v sovjetski Rusiji v cerkev. Sreča ga komunist in ga vpraša za koga bo molil. »I, za sovjetsko vlado seveda,« odvrne kmet »A prej si molil za carja?« »Seveda, za carja.« >A veš, kaj se je zgodilo s predmetom tvoje molitve?« ,Veim, baž zato grem vendar v cerkev.« Vsak Han ena »Tega,« sem mu dejala, »ti ne bom nikoli pozabila in zaradi tega sem ga popolnoma izbrisala iz spomina.« Od 5. decembra naprej oblastveno dovoljena 14981 RAZPRODAJA Vsa moja bogato sortirana skladišča, galanterije, mode, kratke in pletene robe, igrač, se bo radi opustitve trgovine razprodajalo po neverjetno nizkih cenah. Vse blago s točno označenimi prodajnimi cenami se bo razprodajalo zelo nizko pod temi cenami s popustom 2G"|<> do tn se ceneje, kakor dolgo bo trajala zaloga. Tako ugodno in poceni še za božične praznike niste nikoli kupovali! Naj nikdo ne zamudi te izredne nakupne prilike, ki se sigurno ne bo nikdar več pojavila. Tudi preprodajalci lahko svoje potrebe krijejo z blagom po res nizkih cenah. jranc 1JC&rtnmvn, •Maribor, Gospostev 3 tl>»»>MM»MM>MMHM«m«M»HtM»MMMMMMM»»WMM«MMMMM Zu (Sozie iSsipige „Jutrove" mladitisGe /ert iznice L Prigode porednega Bobija 2. Sinko Debelinko S. Prigode gospoda Kozamur-oika 4. Janko in Stanko 5. Skok, Cmok in Jokica 6. Bratec Branko in sestrica Mica 7. Samo in Joko 8. Osel gospoda Koramnrnika 9. Vrtismrček in Šilonoska 10. Popkins Vsaka knjiga stane Din 12.—, poštnina Din a.—. Pri odjemu vseh 10 knjig Pri odjemu 6 knjig . . Pri odjemu 4 knjig . , Din 90.— poštnina Din 7.— Din 30.— poštnina Din 5.— Din 44.— poštnina Din 3.— Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica. Micfeei Zčvaco: 222 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Leonorina nesreča je bila prav v tem, da je imela vso moč do .tiože-vega duha, do njegovega srca pa prav nobene. »Kaj hočeš reči?« je dejal FJorentinec, pozabivši, da jo je hotel zabosti. »Govori jasneje!« »I ole, Concino. Dekle je v tem trenutku na poti v stari kraljevski grad Re/uilly, kjer gospodari Klavni i j Acquaviva. Jutri, v četrtek, dopoldne se bo kralj odzvali njenemu klicu na pomoč — oče klicu svode hčere. in ker to pot ne bo Jehana Hrabrega, da bi odvrnil udarec, se bo kraki, ki bo živ in zdrav odrinil z doma. vrnil v Louvre mrtev. Opoldne se prične tvoje kraljevanje. Ali zdaj razumeš, zakaj sem jo dala odvesti?« »Da, samo — ah se trdno zaneseš, da pojide po sreči?« »Posikrbela sem za vse. Ne boj se, Concino, to pot nam Henrik ne uide!... Kar se pa dekleta tiče — opoldne, ko boš gospodar, si jo viameš... Dovolj te ljubim, Concino, da ti iizipregledam to slabost!!« A v mislih je dodala: »Moia skrb bo, da jo najdeš mrtvo!« Vse to je videl in slišal Jehan Hrabri, ko je klečal na raagred plošči. Bertille je bila rešena. Ne za dolgo! Jutri opoldne bo Concini gospodar in bo vnovič iztegnil kremplje po žrtvi. To pot ne bo več rešitve zanjo, zakaj on, Jehan, hrope v tej ognjeni peči, iz katere se ne bo živ vrnil na beli dan! Besen obup ga je popadel. Za nekaj časa je izgubil vso za" vest. A kmalu se je spet obrzdal. Prvo je bilo, da uide odtod. Le Itako? Na tem »kako« je bilo vse... Stena se je bila vrnila na svoje mesto. Spet ga je obdajala črna tema. Ogenj se je zdaj širil po vsej plošči. Samo na ozkem pasu ob nasprotni siteni mu je bilo še obstanka. Umaknil se je prav v kot. čutil je, da prihaja konec. Izkušnja-va ga je obhajala: ali ne bi bilo bolje, da se zaleti v zid in si raztrešči glavo? A kaj potlej z Bertillo? »Ne, prekleto!« je rekel sam pri seibi. »Upirati se moram, dokler .je v meni le še iskrica moči!« Tisti mah je začutil, kako se zid za njim odmika. Obrnil se je m zagledal za seboj luknjo, skozi katero je sevala bleda svetloba. Ne da bi pomišljal, je planil vanjo. Stena se je sama od sebe za" prla za njam. Seveda je bik) to zigolj skok iz celice v celico. A tu je vsaj videl. Na mestu goste teme ga je obdajal nekakšen somrak; ujetniku se je zdel slajši od jutranje zarje. Razen tega ni več čutil tiste strašne vročine. Tla mu tukaj niso gorela pod nogami! V prvem trenutku je videl samo to, ničesar drugega. Ko se je pa nekoliko pazljiveje ogledal po celici, ga je obšla čudna tesnoba. ^Kakšen vražifi brlog je to?« je pomislil. Celica je bila okrogla, podobna širokemu vodnjaku. Strop, tla in stene so bili iz kovine, gladke in svetle kakor zrcalo. Niikjer vrat, nikjer oikna, nikjer niti najmanjše odprtine. Nikjer nobenega pohištva. Gola, gladka, kovinasta stena, ki jo je obsevala skriv- nostna. rahla svetloba, prihajajoča izpod stropa. Ze to je bilo nenavadno. A to še ni bilo vse. Najbolj čudna so bila tla. Okoli in okoli stene je šel ozek vodoraven rob — tako ozek, da bi se bila še mačka komaj obdržala na njem. Sama tla so bila podobna plitki skledi, ki se je njen obod položno nižal proti sredini. Lahko si hodil po njem, če si hitro stopal. Na to, da bi se kje ustavil, ni bilo misliti. Naj si hotel ali ne, si drčal na dno. Sicer je bilo pa očividno vse matematično preračunano prav v ta na" men. Ta ogromna kotanja, ki je predstavljala tla, je bila polna jam, nalikujočih majhnim skledicam. Okoli in okoli robov je šla špranja, baš dovolj široka, da si lahko vtaknil vanjo prst. Vsa čudna naprava je bila podobna velikanski ruleti. Na nekem kraju stene je molela nad skledo železna plošča, oblikovana kakor brv. Na koncu te brvi je bila jama, enaka drugim jamam, ki smo jih pravkar omenili. Jehan je stopil na brv. Zdela se mu je popolnoma trdna. Gledal je okoli sebe, kam bi sedel. Prepričal se je, da ne more storiti tega nikjer drugje kakor na železni brvi ali pa sredi kotanje. Povsod drugod je moral neprestano teči, ako je hotel ohraniti ravnotežje. »Očividno me hočeuo spraviti ali na to desko, ali pa na dno,« je pomislil. »Treba je, da se odločim. In ko se odločim, kaj se bo zgodilo potem? Kakšno peklensko miiko mi je namenil Concini?« Z neskončno pazljivostjo si je še enkrat ogledal brv. Ko ni mogel na njej ničesar odkriti, se je spustil na dno kotanje. Tudi tu je bilo vse iskanje zaman. Tedaj je sklenil: »Tu sem — tu ostanem. Počakati hočem, kaj bo.« Kot čudežno izginejo hibe polti tlpurabij-ajte tecMKi »La-vonor« toko. iofrpo t» fcrvjto preplulo božo. preieae gtibs. rtige ln starostne pojave !zret»te &a o-ego gv.oje polta rvi 6u(irO »Virgmične^a fta.rohra.nga grmičja<. Prečik-usit« „LAVENOR" vodo za kožo in obraz O ca mali »tekieaKn Dim 20.—, Prednja Din 36.— in velik: Dim 46— IzdelovateJj: Jiinger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorič, LjubJjana, Prešernova F Popolna razprodaja! 20 do 25 % popusta! — Lastne cenel Za praznike ugoden nakup raznih finih likerjev, konjaka, ruma, de-sertnih Španskih vin v originalnih steklenicah in tudi odprto v sodčkih, žganje, bu-teljska vina, razne esence za likerje in rum, razne dalmatinske in francoske sardine, skuše, tunine in druge konzerve, cvetlični med v kozarcih, kompoti, kumarce in gobice, senf v kozarčkih itd. čokolada in bonboni ter razno drugo delikatesno blago. 20 do 25 % popusta — Lastne cene! DELIKATESNA TRGOVINA T. štrukelj, Ljubljana Židovska ulica št. 5. 15255 R.MIKLAUC LJUBLJANA Zahvala Ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, brata, očeta, starega očeta ter tasta, gospoda Tomaža Čela poštnega p. uradnika v pokoju se tem potom vsem, ki so nas tolažili ter z nami sočustvovali in spremili blagega nam pokojnika na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, najtoplejše zahvaljujemo. Ljubljana, dne 20. decembra 1932. Rodbina čel. Pomoč oSkodovanim! člani bivše »Vzajemne pomoči, pozor! Podpisani nudim članom bivše Vzajemne pomoči iz Ljubljane zaradi njih nepričakovane izgube brezplačen nasvet. V poštev pa prihajajo samo taki člani, ki že posedujejo polico te pomožne blagajne bodisi iz oddelka za posmrtnine ali pa za doto. Za območje: Ptuj — Ljutomer — Prek-murje: Jakob Gregorec, trgovski zastopnik, Ptuj, Vošnjakova ulica 4. Za območje: Ljubljana — Kamnik: Sitar Leon, trg. zastopnik, Ljubljana, Baragova ulica 9. 15271 Za Kočevje in Velike Lašče: Sarma Joško, posestnik, Dol. Retje 7, p. Velike Lašče. Za okoliš: Celje — Vransko: Leskošek Alojz, zastopnik, Celje, Razlagova ul. 5. Za božična in novoletna darila se priporoča ugoden nakup volnenega blaga za ženske obleke od Din 26.— dalje blaga za moške obleke od Din 40.— dalje, šifon tankih niti, mehko blago od Din 9.50, pletenih jopic in hlač, vseh vrst nogavic, žepnih robcev, flanelastih odej, puha, perja L t. d. ; Različni ostanki pod ceno. R. MIKLAUC — „Pri škofu" LJUBLJANA Pred škofijo 3 — Lingarjeva ulica. 401 l Polnovredni in moderni RADIO APARATI raznih znamk od Din 1380.— dalje dobite pri H. SUTTNER - LJUBLJANA Tyršova (Dunajska) cesta 1B. Ogled in predvajanje brezobvezno. — Ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte brezplačni cenik! 15025 NOVI OBRTNI ZAKON pO Din 10.— Zahvala Vam vsem, ki sočustvujete z nami ob prerani smrti preblage žene in in zlate mamice, gospe Marice Bajt ro). Filipi« Vam, ki ste prihiteli od daleč in blizu, da ste jo spremili na zadnji poti in obsuli s tako mnogobrojnimi venci in cvetjem, najprisrčnejša zahvala. Prav izredno zahvalo pa dolgujemo g. dr. R. Neubauerju, šef-zdrav-niku zdravilišča na Golniku, za ves trud in požrtvovalnost ter čč. sestram, ki so negovale blagopokojnico v njenem dolgem trpljenju z najpožrtvo-valnejšo ljubeznijo. 15276 log plačaj! obseg 230 strani (prej Din 25.—) PRODAJA, dokler traja zaloga, M. JANKOLE, komanditna družba, Ljubljana, Selenbur-gova ulica 6, D. nadstr. — Telefon 3052. 15279 15245 Krško, dne 19. decembra 193— žalujoči ostali. Oklic. S 16-32 36. V konkurznl zadevi Premelča Ivana, trgovca v Zagorju, se na predlog konkurznega upravitelja vrši sodna dražba vseh v kon-kufzno maso spadajočih premičnin, zlasti zaloge raznega blaga v trgovini .'. dne 23. januarja 1933 ob 9% uri na licu mesta v Zagorju v hiši štev. 152. " Vzklicno ceno tvori cenilna vrednost, pod katero se ne sme prodajati. ' Predmeti, ki pridejo na dražbo, so razvidni iz zapisnika o popisu in cenitvi pri tem sodišču v sobi št. 23 oziroma se lahko ogledajo pred dražbo na licu mesta. Okrajno sodišče v Litiji, odd. I. dne 9. decembra 1932. TRI MILIJONE PRAVA LEPOTA brez Kreme, brez pudra samo po n VELOUTY de Nadomešča kremo h puder, a se ne mast in ne maže obleke. Crratis-kasete (proti 2 din za odpošiljate*) zahtevajte od zastopnika: COSMOCHEMIA. Zagreb, Sm i č > k I a sova nlica štev. 23 Cene malim oglasom Zenitv* tn dopisovanja. vsaka beseda Dtn ter trikratna prt §*ojbina ta Ufro alt ta dajan/m naslove oij> 5.—«. 0$la*l trgovskega tn reklamnega tri nt a j a: vsaka beseda Da* i.-—. Po Dtn L— ta besedo ta taračunajo naduti« vm oglast, ki tpadafo pod rubrike »Kam pa bim«, »Auto-ntoto* »Kapital*, »V najem*. mPosest* 0Lokali«, »Stanovanja odda* »Stroji*. mVrednote«, •InformacijeŽival t*. mObrtm trt »ljexi tet potj rubrikama *Trgirvski potniki« tn »Zasiu-tekc. če n t oglasom nudi tasluiek. oziroma. čt »e tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama Gčt tasluika ali tluib*. plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo $0 pat Pn vseh oglasih, KI ta car aCunajo po Din l.— ta besedo, te taračuna enkratna oris tu/h tria l>m i.— ta kitro el! ta dajanjt naslova V ti ostali oglasi ntiiuJriego enačaja (t računajo PO 50 pat ta vsako beseoo Enkratne pristojbina it iitro ali za dajanje naslova pn oglasita ki te zaračunajo do 50 par ia vsako besedo, tnaia Dtn ] — Nafmanfii enesek prt oglasih po par ta besedo, je Din 10. »r 1 oglasih po I Dtn ta besedo pa ihn IS.—. Vtt pristojbine ta male oglase /e plačat) pri predati naročita. Ol> roma hh le vposlali r otsmu obenem 1 naročilom Potniki Kd»» m»sW> pot- nika, plač« sa vsako i>»-sedo 50 [«r; 1 a da ianje naslova »li z» šifro 3 Dta. — Kdor sprejema potnike, pia ča besedo jk> 1 Din; ta dajanje naslova ali ra šifro [>a 5 Din. (5) Provizij, potnike vpeljane, pron.i 14% provizije sprejmemo za dra-v-sko banovino. — Ponudbe prosimo na naslov: F. Korošec. Maribor. Frankopa-rvova lo. Priložite znomifco 53139-5 Kdor išče za-slulka, pilča za vsako besedo 50 par: za našlo" ali šifro 3 D.n. — Kdor nudi zaslužek. pa za vsako besedo 1 Din. m dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Zastopstva ipeccrij^ab, k o1! oni Jn?nih. d,ne -ri.jy.kih. lekarniških in d -'.''h predmetom. za Sarajevo i.n Drjnsfeo bajinvi-Ti»> spre/ime novootvorjena a "en*urna pos-lovata-ica. — Cenjene dopise na agen-turno poslovailmoo »Pro- Natakarico i nekaj kavcije, sprejmem v zelo dobro gostilno. — Nastop 2.—5. januarja. ponudile na oglas. oddelek »Jutra« pod »Ree-tavraca ja«. 52012-1 Mojstra za jes'h zm»v>nega sanoosf.ojmo voditi tvomiico alkoholnega vinskega oeta, sprejmem. Obširne ponudbe z zahtevo plače na ag'a.sn-1 oddelek »Jutra« ped značko »sr>'>tvi u-1 št. 7/1. Br> tjj">■(■: na dekleta dobe prenočišče. x a r o-*« se i-is-t » gosi -od imčpk a pumo č ftva « .531.14-1 Frizerko prvovrstno, ia.ujjeirj> v trajni im vrlimi pm«lutaci|ji. spreimem s 26. dic-embrcm v stalno slu/žibo. Ponudbe p .-d ši-fro »Friizerka« na nglaefli oddelek »Jvtra«. 531.15-1 -a evj. >nn Mi ta trnovi £a 10. Telefon :88 53107 Od Vaše inteligence je odvisno. Vsak dan 50 dr> '.oo Din igraje lahko z« služite z našimij štiride-s vrni in-krat.ivn;mi patentnimi predmeti, ki jih vsak kupi. ki jih vidi. »Pie.o«, Dunajska cesta štev. 36. 53149-3 VsaJia tMrseda 50 par; za daianie naslova ali ra šifro na 3 Din. (1) Spreino veziljo in cvetličaHco išče ia pomoč o praznikih ii. Wiiheim. Zagreb, Praška uiiea 4. 51991-1 Samski ženski stari 30—50 let. oddam v najem dobro vpeljano trgovino. Ponudbe na oglas, oddeick »Jutra« pod šifro »Poštena 30«. 52022 1 Gospodična k; oil>v!ada srbohrvaščino ifn cirilico, d-nbi mes.:o v pisarni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zrr.ož.rin53126-1 Služkinjo sredmliih let. zdravo 'ffi po-Steno. kj bi o-pre v-l-ja 1 a vsa hišna dela i® ki zna kuhati. sprejme manjša d- uži.na na gi»ren#kem. — Take, ki se razumejo na vrt. "majo pr»dn.ni«t. xa sn>piti je 7.ačetkoim janu-a':ti. ponudbe na oglasni ooieloik »Jutra« pod šifro >s;alna služba 666«. 52091-1 Natakarica čpdine zu.nairotsti. zmiožnn 2000 Din kavfšje. dobi s libn n"ls!ov pri pndruž-e-i«; »Jutra« na Jesemw'ah 5i20s2-l Šteparico za usnje tako; s'pre:me Simon k'i-nianc-k, Šelenburgova ul. 6 52093-1 Pek. vaj.?nca poštenega, treznega. sii>rej-m-m i 22. decembrom. — x i - "v v o-g'asnhin odde'ku »Jutra«. 53135-1 Vezalko vencev in učenko za cvetličarno sprejim^-m taikmj. Pison.«ne prnudbe na og'tis. oddelek »Jutra« pod šifro »Veeaika«. ocjlčft-1 Pouk Skladiščnik- ekspedajent jugo^lov. državlja-n. pošten in zanesljiv, išče mest-o. — Doilgo letino sit>ričevalo o vestnem in vzornem eluž-bovamju v velikem industrijskem podjetju. Zmožen je v gworu ta pisavi slov., hrvatskega rn nemškega jezika ter strojepisja. P r i m a referen-ee na rar.polago. C™ j. p»mid4>e na oglas, oddelek »Jutra« pod »34 let«. 53100-2 Aranžer reklamni strokovnjak z modemsko pra.kso, fin rekiaimni riisar, se«]aj lastnik — tehrtiiemi eks-pert reklamnega podjetja. ziT'0-že® več jf Blagainičarko čedne zii.Min :K»sti. mlajšo i.n i>ršterao. jščem za bar-buffet. DiT»;se ng oglasinf oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj«. 531331 Kupim knjige Maksim Gorkij: »Foma Gordjejev« (izšla v »Slovanski knjižnjei v Gorici pred vojn-o); Zola: »Tri novele« (morda ima knjiga kak drug naslov. Originalen n.'is:ov novel: Nai® Micculin. Jecqnes Damour) Cham,poi: »Mož Simone«, (izšla v Leiposlovni knjižnici); Vlad. Levstik: »Svo-b«la« (brošura, izšla prod vojno). Knjige naj bodo po možnosti dobro ohranjene ta čisite. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vezava postranska stvar« 5t004-8 Vsaka beseda 50 par; za da;enj« naslova ali za Sifm p» 3 Din. (2) Mesto gospodinje pri sam»>-.tn jnem gospodu ali vdcrtr-cni že£t as. oddeleik »Jutra« pod »Var&na im zanesijiivn«. .v3129-2 Korespondentinja popolnoma samostojna, z dolgoletno prakso, zmožna sioveiisikega. srbohrvateke ga. nemškega in italijanskega j<*z»ka ter stenogra flje. Siče namestitev i a tafe^j ».!• rKvun^je. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Slovenija« 50133-2 Gostilničarji! Vaše in Vaših g»'6'.ov božično razpoloženje bo na višku in res praznično. Ce se »skrbite z našo iz bor no kapljico. Z zaupanjem se obrnite na nas. z izbornimi vini Vem bo postregla »Belokranjska klet« vinarska jedruga. Sp. Šiška, Gasilska ulica 3 51834 6 Po ugodni ceni prodam štiri plašče ln zračnice 760-90 za avto, prav dobro ohranjene, 1 električni motor za prevoz 6 HP. 220 voltov 3 srednje težke nove vozove ter za 4 konje konjske opreme v prav dobrem stanju. Ogleda se pri Mihaelu Omah nu, v Višnji gori. 51739-6 Puhasto perje 15 Din čohano 32 Dn. »ul) 140 Dim kiloerjim ter volno in žimo ea uj'1 race čredno ooceo! prodaja Sega. VVolfova 12 •ivoršče 876 6 Samostojen vrtnar 36 let star, neožemjen, z dobrimi spričevali in 16-letno prakso, išče staimo službo. Nastopi la.hiko ta-k>cvi. Naslon pove oglasni odd^Jak »J Uitra«. 61696-2 Kravar oženje-n, brez oitio.k, vajen molže ta drugiih d-eil, žena vajena vsega hišn-ega ta poljskega dela. išče etaabo Nas-'ov: Pobrežje pri Mariboru, Gubčev« ulica 16. 531S0-2 Vsaka beseda 1 Din; sa daja.nje naslova »H šifre »j 5 Din. (9) Radjo-aparat 3—4cevni. nove tiipe, dobro ohranjonega kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ku ku«. 52038 9 Prodam iavirstai radno-aparat, Sbi-r-icevni Imgele.n na stikalo, Telefurnkem-zvočnik ter vl-soikofrekvončni dektr. aparat za zdra.vljeo.je. Naslov pri podružnici »Jutra« v Oi'jra. 53161 9 Vsaka beseda 1 Din: ta dajanje naslova aJi za Šifro pa 5 Din. (10) Motorno dvokolo 3 V^ Ks., 2 prestavi, diobro ohranjeno prodam za 1500 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutro«. 531 {«-10 Elektro-motor 220—260 V., 15 Ks., v dobrem stanju. kwpi Feliks Tavčar, Vodice nad Ljubljano. 531)16-10 Avto aM motocikl ralbljen, noi;bo opremo proda špedicija Turk v L:ubl"«ni "50401-6 Bogata izbira šablon za ročna dela. gobeline, keiitn dela. volne, svile, nakita in vs^^h C. M S priborov. Ažuriranje. entla nje. tamhuriranj«. vezenje monogram-ov im kMnikj no gavi«. hitro in solidno v rrg>"vmi ateljehi Kure-ševič. Za g r e b. Radičo-vs 'Duga) alica 5. 4979? Gramofon s ploščami. 2 det-ektorj« im 5 slu&alk. daleč pod ceno nanrodaj. Ponizve se: Tenn. biro. Gradčišče 13. 52045-fi Zofo in otroški voziosk po nin/k.i coni prodam. — Ogledati po 6. uri zvrčer na Glincaii, cesta XVII št. 8. 52078-6 Fotoaparat 9 X 12, prvovrsten, up~d-no prodamo. Primemo darilo za boroi?. Vpra&aiti v Gradšečm ■ 10/IH. desmo — dmervmo mod 13. ta 15. uro 521 [1(1-6 Dolžniku Ljubljanske kreditne banke posodim 1CK1.000 Din proti nizkim obrest.im. Mariborska 23. 524)97-16 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (i{0) Vilo z 8 komfortnimi stanovanji ln vrtom v centru mesta prodam. Rentabilna. Dobra naložba kapitala. Informacije daje Tehnični biro Gradišče 13. 51948-20 Stavbna parcela krasna, pešcema tla, vo-dio«-dd in elektriko, v severnem delu takoj prodaim Pom-udbe na o-gla«. oddelek »Jutra« pod značko »Oo-toviima 1932«. 53144-20 Parcelo v izmeri 14.7114 m;, ob glavni cesti v bližini Kranja po ugodni ceni prp-dtiim. Pojasnila d« :e Feliks Taivčar, Vodke nad Ljubljano. 531.17-20 Delavnico pršp-avr>o za imdustri jsk e svThe, išč^m za takoj — najraje v St. Vidu, ozrr. Tac.n-u. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. 53136-19 Gostilno oddnm na račum kavcije zmožni os "bi. Nasioiv po-ve oglati^ii oddelek »Jutra«. 50118-19 Pridelki Vsak* boseda 1 Dm. ia da>a.nje naslova aH ta šifro pa 5 Din. (33) Orehova jederca, brinje in fige nudi najceneje Sever & K*>m.p„ Ljubljana. Gospo-sveisika Cesta 5. 50359 o3 Prodaja pristnih ljutomerskih vin z lastnega vinograda od 501 najprej. Cena na.jmitž.a in blago najboljše. Fiori-janska ulica 33 — med 16. ta 17. uro vsakš dan. 52055-33 Komfortno stanovanje dveh velikih sob, sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje. shrambe, kopalnice balkona, pralnice in kleti oddam s 1. februarjem Informacije na Tržaški št. 8. 53104-21 Enosob. stanovanje oddam v Rožni dolini — cesta VIII št. 14. 53132-2 Enosob. stanovanje s kuhinjo ta vrtom oddam v Zeleni ja mi, Ltabrnn-sta ceeta 57. 5(2099-31 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslova ali u fcfr« 8 Dio. (21-a) Stanovanje tri- »li šti.risobno. iščem s 1. februarjem v mestu ali na Mirju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto«. 51643-31/a Enodružfaska hiša vi'soikoiptijt!ična. proti go-tovimi naprodaj. Karlovstka cesta 5. 531A4-20 Vrednote Oeseda 1 Dm. ia dajanje naslov« ali Vfro nt 5 Din. C36N Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje K« fi tienja aragiti kovnn Lj-ub ja.na Uirska ulica St«v 36 — vbod t Vidovdjinske ceete. pri go stii ni M oržina. 70 GojZidrji, škom|i in črn površnik vise v najdbo.!-Jem stanju naprodaj v Šiški, Alešev-čava 30. 53142-6 Starinski testenec lesen. lSe-večni. in mmjhen kip iz slonovine poceni proda Amtikvariijait v Ljubljani, Sv. Petra c. št. 4. 531S6-6 Zeiss-Binocl in majhen pisalni stroj »Skripta« poceni naprodaj Naslov v oglas^neim odd-čC.iiKce okrepčevalnice in delikatesne trgovine. Interesenti se naj oglasijo v točilnici Krajini- Guštanj 52086 16 Iščem financirja za izum. ki ima velikan sko bodočnost v pognmu strojev Eveiit. iiz um tudi prodam. — Dopise na po družni oo »Jutra« na Jese nicaih pod šiifro »Perpeitnum mobile«. 52083-16 Kostanjev tanin. les še vodno kupuje im plača po najvišji ceni tvrdka Erne=t Ma.rtac, Celje. — Ponudite! 5198&-16 J^bkatf Vsaka Oesedi, 1 Diu. ta dajanje naslova ali za šifro p4 5 Din. (19" Velik lokal na Mestnem trgu štev. 17 v Ljubljani oddam. Pojasnila v trgovini Kenda. &18.>4-'9 Modna trgovina staroznana, dobro vpeljana, se proda ali sprejme družabnika. — Ponudbe pod »Center Ljubljana« na oglasni odd. »Jutra«. 51847-19 Restavracijo dio"bro id.očo, oddam na račun doibro izvežbani osebi, dobro ver žira« v tej stroki. — Ponudbe na oglas. »Idelek »Jutra« pod »Dobra moč 22«. 52020-19 Lokal krasen, za pisarmo — to več garaž proti zelo ugodni najem nini odda mestna zastav Ijalnioa, Poljanska c. 16. 50101-19 Tkaln« 'troje in druge naprave za no-vo [K^tavitev tekstilne indu stri je (tkalnice), rabljene, dobro o+iranjone in iie prestare kujrim. Ponudibe z opisom in navedb« cene ua oglasni oddeick »Jutia« ;>od »Teksas«. 519&5-29 Pisalni stroj »Remi.ngton« z lepo vidno pisavo, zelo dobro ohranjen in močan, za 12S0 Din proda St*rle Fra.rro. obč. tajnik. Sv. Vid nad Cerknico. 5316.V28 Stanovanje Komfortno stanovanje ?—3 »ob. v parterju ali I. nadstropju, v centru me sta išče dama z mimo obrtjo. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Plačnica točna«. 52OT7-S1M Dvosob. stanovanje s pritiklinami, ne daleč od ceaitra iščem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Čedno*. 52079-31/a Enosob. stanovanje iščem. Blagovoiii te ponu d i ti pam, v trgovina Juidj Zu Sv. Petra cesu 36. 531i51-21/a Vsaka beseda 50 p«.,-m dajanj« naslova ali B Uiro 8 Dia. (2&-a) Gdč. išče sobico s posebnim vhodom in hra no. Dopi«e na oglae. od deVk »Jutra« pod značko »Zmerna cena«. 52080-23/a Prazno sobo s posebnim vhodom, v ceni 100 Din. igčam v Šiški. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Prazna«. 531-21-23/a Uradnik miren ta stalen stamovalec išče s 1. januairjem praz no sobo s posebnim vhodom -.n po možnosti s ka binetom al» drugim prostorčkom. Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Temnica«. 531t22-33/a Sobo odda Vsaka beseda 50 par. H dajanj« naslova aii ta šifro 8 Dio. (23) Opremljeno sobo sepamVa-no, čisto ta solnčno, ugodno oddam boljšemu g" spod u ali gospodični Cesta v Rožno dolino 44/11 52070-23 4 pisarniške sobe v pritličju oddam t 1. februarjem. Pojasnila daje Rojina. Kolodvorska ulica št. & 51669 23 Snažno sobo z 2 posteljama oddc.m s 1. januarjem pri glavnem kolodvoru. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 52063 23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice od dam ne Masa rvkov i cesti št. lfi/IH (»Vzajemna za-vatvvailnica«). 53C98-23 Sobo z elektriko, kopalnico ta klavirjem, v centru mesta a ko j oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem .oddelku »Jutra«. 52092-33 Vsaka beseda 1 DVn; za dajanje nartova aH u šifro pa 5 Din. (31) Štirisob. stanovanje v centru me«'a takoj oddam po ugodni ceni. Na sov nove oglasni oddelek »Jutra«. 51803-21 Dvosob. stanovanje uddam stranki brez otrok. Na«!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 56067-21 Štirbob. stanovanje kodn.fort.no. samsko stanovanje ter zračne ta svetle pisarniške prostore odda zavarovailnica »Du naZuj& t&ttike , Sostanovalko sprejmem takoj ali s 1. januarjem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 52152-23 Lepo sobo posebnim vhodom takoj oddom v Ciril Metodov-' uiioi štev. 19, vrata I. 53151-33 Lepo sobo oddam pri Tivoliju. Na-s« pove ogla^ai oddelek Jutra«. 53167-33 Kam pa,kam ? Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« nasiova ali »a šifro pa 5 Din. (18) Gostilničarji! Vaše im Va^ih gostov božično razpoloženje bo na višku ta res praznično, če se oskrbiite z našo ii-borno kapljico. Z zaupa njfim se obrnite na nas. »zbornimi vini Vam bo postregla »Belokranjska klet« vinarska zadruga. Sp. Šiška, Gasilska ulica 3 51834-18 Dopisi Lep kratek klavir ta skoro nov planino, z repitacijsko mehaniko, zelo ugodno prodam. Naslon v oglasnem oddelku Jutra 53144-26 Živutt Vsaka beseda 1 Din. za dajaJije naslova ali za šifro pa 5 Din. (27) Primerno božično darilo so čistokrvni mladi jazbečarji, foksterijerji in špa njeli. katere ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50145-27 Vsaka beaeda 2 Din: za dajanj« naslova aii šifre pa S Dia. (34) Gostilničarji! Vaše in Vaših gostov božično raz(>oloženje bo na višku in ree praznično, če se »skrbite z našo izborno kapljico. Z zaupanjem ibrnite na nas. z izbornim: vini Vam bo postregla »Belokranjska klet« vinarska zadruga. Sp. Šiška, Gasilska ulica 3 51834-24 »Prijeten dom« Prosim dvignite pismo. — »Poj oddam sta'n'm m boljšim ost-baim. Dijaki izključeni. VpraAati v Knafljevi ulic' št. 13/11. 53150-23 Vsaka beseda 1 Din: I za da ianje naslova aii f ta šifro pa B Dta. (261 | Kratek črn klavir strune vzkriž. teredno !ey. skoraj nov, krasen gla.«. naprodaj v Mariboru. Stritarjeva ulica št. 5/1. 92064-36 Harmoniko z oktavo trovrstno. zelo dobro '»hranjeno, kompletno s kovčkom ugodno prodaim. Na slov pave oglasni odde ek »Jutra«. 52049-Č6 Več gramofonov prvovrstnih, n^všh. nan-iM-n.ih. po globoko znižam ceni prodam. Naslov oglasni oddelek »Jutra«. 52044-20 200 let stare gosli in fotoaparat 9 X 12. proda, oziroma zamenja za manjšega Kernc. Večna pot št. 9. 52109-36 Vsaka Oest-da 1 Din. za dajanj* naslova ali za šifro pa 5 Din. (37 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št 5 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim »česom »Clavžn« je mast Dobite v lekarnah, drogeri jab ali naravnost rz tvor niče in glavnega skladišča Čuvajte se pomaredb! '.o M. Hmiak lekarnar — Sisak KRUSNL in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri & M. ZORMAN Ljubljana Stari trg št. 32. B^nflHBS 9BMHU Oglejte si! zalogo moških klobukov. Krasna izbira, nizke cene, preoblikovanje 25—45 Din. FRANC BERNIK družba z o. z., Dunajska cesta 14, vhod poleg trgovine Agnola 15250 l# BUKI E P I C E J. L A W MAtl Vse, kar želite, dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. Velika izbira vseh snežnih čevljev, ga-loš in škornjev »Tre-torn« in drugih znamk pri ALEKS. OBLAT Ljubl.jana Sv. Petra cesta št. 38. Najnovejše! Grs Model His Master's Voice štev. 101 (glas svojega gospoda) Din 1500.—. Model Kis Jiilaster'3 Voice štev. 102 (glas svojega gospoda) Din 2400.— Model Polyphon štev. 17 Din 1300.— Model Columbia štev. 100 Din 1000.—. FLOŠCE vssb vrst v veliki iztiri priporoča tvrdka IVAN BONAč, Ljubljana Šelenburgova ulica 5. 15251 Dvoton. harmoniko lepo in dobro r.elo poceni »rod Lepo darilo za božič ^'prašati med 12. ta 1 tet .>1 7 ure naprej v Mostah. Tovarniška ulica št 27. visoko pritličje. 53164-36. Pozor, gostilničarji in privatniki! V hlevih mestne klavnice so na prodaj tovljeni domači prašiči, ki se prodajajo izven vsake konkurenčne cene. 15266 urejuje Davorin Kavi jen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Aaoit Ribnikai. Ia Narodno tiskarno d. d. kot aakamarja Franc JezeršeiL Zu userauu del je odgovoren Alojz Novai. Vsi « Ljudi ja,m