List 42. Kako slabe gorice popravljati. Slabe in zapuščene gorice (vinogradi) se popravljajo tako-le: 1. Ters se mora kratko rezati, — stari in slab ters samo na eno, močnejši ters pa na dve očesi, in malo se mora reznikov pušati; tako bo ters močnejše in dalje rozge pognal. Zakaj če se slab ters na dolgo obreze, pa dosti reznikov pusti, mora na dosti krajev gnati, in zato slabo in kratko rožje zraste, ker se moč v tersu preveč razdeli. Dolgi rezniki na koncu najbolj zaženejo, napravijo dolg in šibek ters, ker potle po malem žene in kratko rožje ima. Ters mora nizek biti, ker močnejše rožje poganja in slajše grozdje ima, ako tudi od zemlje vročino dobiva. Na rezače je tedaj treba paziti; kajti hudobnost in jalnost delavcov tudi gorice kvari, kadar jih gospodar hoče popraviti. Jez sem vidil nekega sicer pametnega rezača rožje tako globoko odrezavati in tako velike rane delati pod reznikom, da se je reznik celo malo deržal, in ko je potle mladje zraslo, se je od zmeče nagnilo in odkrehnilo, ali pa je vezač, ko je rožje h kolu nagnil in vezal, ters pre-terl. — Od nekega viucarja pa so težaki pravili, da je v merzlem vremenu eno roko v žepu deržal, z eno nogo pa na ters stopil, in tako rezal, marsikak ters pretergal, druge pa slabo obrezal. 2. Globoko je treba kopati, — konci na dve motiki, da bo zemlja globleje rahla, jo dež globleje namaka in rodovitnišo dela. Ce gorice boljše in v lepšem vremenu skopaš, lepše bojo. — Tako globoko moraš ters odkopati, kakor po sebi koreničje in pašnike ima; vse kore- ničje in pašnike mu moraš spodrezati in ga sčistiti, da rodovitna moč vsa v tersa ostane in skozi očje v rožje gre, in se ne more po pašnikih in koreničji v zemlji muditi in razdeliti. Ako pa je ters samo na pašnikih, to je, na debelem korenji, da je pod korenjem operhuel, se mu morajo vsi oni pašniki odrezati; samo eden — najmočnejši — naj se pusti. Ce pa samo enega ima, se mora toti pustiti. Zato mora kopač vselej vinjek ali nož pri sebi imeti. Kadar je pa toti pašnik ali koren plitvo ali zgorej, se pa mora pod njim in pod tersom, tako da pašnika ne skopa ali ne preseka, globeja jama skopati, ters ž njim vred notri pogroziti, dobre zemlje ali gnoja dati, lepo zakopati in zatlačiti. Pridna in prava kop goricam jako pomaga. Na kopače mora gospodar dobro paziti, ako hoče gorice popraviti, da mu ne bodo tersja izsekali; posebno se to godi rado, ako gospodarja zraven ni. Od nekega vincarja so pravili oni kopači, da je od cemirov tersje sekal, rekši: „da je pregosto", in jez sem sam vidil vincarico, kako je okoli sebe tersje izsekavala, da sem jo mogel okregati. Takemu ni nič za to mar, ker reč ni njegova; on bi rad le \\\tro opravil in si kaj zaslužil. 3. Mladi ters je treba trebiti. — Posebno morajo kopači paziti na mladi ters in lansko grobanje, da ga ne posekajo, lepo odkopajo, in ker toti ters ima dosti korenja na sebi, da mu toto korenje sčista in lepo odrežejo; sicer pod korenjem rad operhne. Hasnovitno mu je, star-jadi in suhe zemlje dati, pa ne gnoja, ker po gnoji rad perhne. Gospodar mora posebno na kopače paziti, da mu toti mladi ters dobro opravijo. V nekem kraji je nek nagornik kopače imel, same pametne in vmes še gospodarje, kteri so sami gorice imeli in so delati znali, in je sam ž njimi kopal. Mogel je pa za nekim drugim poslom iti, ko je ravno lanski mladi ters prišel na versto, kterega bi bil rad sam opravil. Prosil je tedaj enega med njimi, naj bi mu toti mladi ters lepo strebil od korenja in ga dobro opravil, pa gre svojo pot. Ko pride nazaj, gre odkopavat, in najde vsega v korenji; serce ga je bolelo — vsega je mogel od-kopati in popraviti. Tako se more prijatel na prijatla zanesti! (Dal. si.) List 43. Kako slabe gorice popravljati. (Dalje.) 4. Gnojiti je treba, kolikor se vsako leto more: a) z gnojem pri tersu, da ga kopač zadosti globoko zakopa. Ali pa kotliti, če se namreč tako globoko gorice kopajo, da gnoj pod matiko pride, to je, na tri ma-tike globoko, da ga drugo leto kopač ne izkopa. Ali pa če se gnoj po zemlji v goricah razmeče, kakor deleč more vsako leto gnojiti, in ga tako tudi po vsem podkopajo, da pognojeno zemljo ters dobiva; b) z zemljo, kolikor je vsako leto mogoče. Z zemljo goricam gnojiti bolje pomaga kakor z gnojem, ker zemlja ostane, in skozi in skozi tersu hasne, gnoj pa sperhne in že drugo leto mine. Kdor hoče slabim in zapušenim goricam hitreje pomagati, mora persti na nje nositi, posebno če so velike, pa ne da bi iz unih goric se na kupe metalo in ležati pustilo, gorice pa bi stradale. Ne sme pa gospodar nikoli zabiti, da mora po bregih, po pešenih in tistih krajih perst nositi, kjer je zemlja najbolj slaba in zato je tudi ters redek in slab. Ne sme' se vnožati gnoja in, zemlje deleč od lirama na breg ali v grabo nositi, kakor nekteri nemarnjaki delajo, da samo blizo hrama gorice gnojijo in popravljajo. Nekteri tudi ne razumejo, da slab ters se more gnojiti, da se opomore, in samo močnega in rodnega gnojijo, rekši: „da toti rad rodi", — slabega pa zapustijo; c) z vej ni ko m. Vejnik pokopati k tersu ali inde po goricah, posebno po dnikah, tudi jako hasne, da zemljo rahlo dela in ji živež daja. Mora pa se vejnik globoko pokopati, da nači v sušnih in vročih letih ne sperhne, in tersu škodi tako kakor drug gnoj; d) z grahorko. — Nekteri gospodarji tudi grahorko po drugi kopi sejejo po goricah, če so redke, ktera tudi gorico popravlja, da seuco dela in zemljo vohko derži; pod njo zemlja trohni, listje z nje kaplja in tako zemljo gnoji; ters v nji močen raste in dolgo rožje za grobanje dobi. Nekteri to grahorko zeleno pokosijo in podkopajo, da bi zemljo bolje pognojili in bi ters bolje rastel; nekteri pa jo dajo dozoriti, jo pokosijo in jo omlatijo in si slamo in zernje v drugi hasek spravijo; e) s hajdino, — ktera se tudi v drugi kopi seje. Ta šega je posebno v Holozah. Hajdina tersu hasne, ker tudi vohko zemljo dela in tersu hlad daja, kadar je vročina. Ters se v nji jako omladi, in grojzdje rodi lepo, čversto in debelo. Haložani hajdino (ajdo), kadar je zrela, popi-pljejo, v snope povežejo, posušijo in omlatijo. Nekteri pa, posebno gospoda, hajdino cvetečo pokositi da, v suope zve-zati in pokopati, da zemljo z njo bolje pognojijo in tersu pomagajo, kajti potem bolje rožje zraste in več grobanja da; f) starjad strugati in k tersu pogrebati. — To se mora vselej ob kopi kopačem zapovedati. Tega nečcjo radi delati, pa se jim mora zapovedati, posebno če gnoja manjka. To nič ne košta, malo zamudi, tersu pa jako hasne. Starjad, to je, stara suha trava po goricah. Toto starjad pa prah ali suho in od sonca prežgano zemljo morajo kopači ekerbno vkup z matikami strugati in k tersu pogrebati, ko ga globoko zadosti odkopajo. To tersu tako pooiaga, da tako černo, košato in močno raste, da je veselo ga viditi in gorice se od vseh drugih razločijo. 5. Gro ba ti je treba: a) ters, pa le dobrega, rodnega; manji ters, ki neče roditi, se ne sme grobati. Najprej mora se pa grobati, da gorice glavo ali spodobo dobijo. Jame se morajo zadosti globoko kopati in zadosti široke; ters tako globoko odko-pati, da se sam v jamo vleže, ne ga z nogo doli pritiska-vati; paziti je tudi, da ga ne vseka ali stare grobar. Ters se mora tedaj lepo razložiti, da rožja grobar ne polomi. Treba je tedaj nekaj zemlje na ters nadevati, da ga doli derži, na to pa gnoja ali vejnika; kjer imajo priprave zadosti, devajo oboje, najprej vejnik, potem zemljo, potem pa gnoj; jama se mora lepo zametati, zatlačiti, rozge lepo gori zravnati, da jih ne zasiplje; stene v jami pri rozgah skopati in zrašiti, lepo zadelati in poravnati jamo, in k vsaki rozgi kol postaviti; naslednje pa rozge tako porezati, da samo dve očesi iz zemlje gledate. V sterminah, kakor v Holozah, na Pohorji in na Goričkem, kjer se v lapor in na \nmen mora grobati s pikom, ali se kamenje izstreljati, morajo po dva ali tri čevlje globoke jame delati, da voda zemljo odnaša in gnjezde na svetlo pridejo. Tu se mora, ko je že ters razložen, na-nj zemlja, vejnik ali gnoj djati in jama zakopati, lapor in kamenje lepo na jamo zložiti med rožje in pa nakloniti kakor je navada. Laporno kamenje se od sonca, dežja in mraza počasi vse razsiplje, in čez dve leti je že zemlja iz njega; b) vlačenče na tersu. — Vsaka vlačenca se mora pri zemlji pustiti, ne visoko na tersu, da lahko v jamo vujgne. V lotmerških goricah pušajo vlačence, ktere potlej grobarji ali kopači o kopi tako globoko v zemljo pokopajo, kakor ters, in prakol kre njih v zemljo zadej vtaknejo, da jo poznamljajo, spredej pa jim kole nastavijo, kakor tersu. Taka viačenca ali zadej in spredaj iz zemlje stoji, zadej iz tersa vujgnjena, spredej pa kako pograbana rožja z dvema očesoma, in zadej in spredaj žene in grojzdje ima. Drugo leto potem rezači potem kre tersa tote vlačence od-režejo, kopači pa tote konce globoko v zemljo pokopajo, in tako ostane viačenca kakor mladi ters v zemlji in raste; c) ters pogražati. — Ako je ters že star in gol, ti ne bo nikoli dolgega rožja pognal, če ga kakor koli gnojiš, ker je znotraj suh in pod skorjo malo živega lesa ima. On požene debelo ali pa le kratko rožje. Zato s takim tersom ni nič čakati, ker pozimi rad zmerzne, spoka in se posuši. Mora se pogrobati, to je, samo v zemljo po-groziti. Mora se mu namreč tako globoko jama skopati, da se doli položi; potem se mora tako globoko v zemljo ali v jamo spustiti, da rozge toliko ven pridejo, kolikor morajo; če je rožje pa celo kratko, je treba resnike napraviti, da iz zemlje stoje, in pognojiti. Zakaj kjer je potrebno, tam se mora grobati, kdor hoče vinograd popraviti in rečine spolniti, naj ters ima dolgo rožje ali ne. — Na Goričkem, kjer so gorice sterme in jame morajo globoke biti, rožje pa je kratko, ters v jamah samo zagernenjo in gnoj pokrijejo z zemljo; potem pa jame pustijo nezako- 342 pane, dokler do druge kope ali do drugega leta rožje ne zraste zadosti dolgo, in le te jame celo zakopajo. Kjer so velike rečine po goricah, tam se mora vsaki ters grobati ali pogroziti, če tudi samo eno rozgo ima, ako se hočejo gorice popraviti. Tak pogrobani in pognojeni ters lepo in močno raste, zažene več rožja, in se zna drugo leto drugač odkopati in pogrobati; potem da več mladih tersov. (Dalje sledi.) List 44 Kako slabe gorice popravljati. (Dalje.} 6. Saditi: a) rožje, ktero se s tersa, dobrega tersa, nareže, se mora spomladi saditi pred kopjo; če je mokro leto, se prime in raste. Jame se morajo najmanj na dve matiki globoke kopati, rožje na pol čevlja narazno nasaditi, dobre zemlje ali drobnega gnoja notri nasipati, kajti goričina zemlja, posebno po bregih je slaba, in sajeniki v suhih letih ne rastejo radi, zato jih podlevati moraš; b) k j učeče. — Toti se napravijo, da se dobrega tersa, rožje, poldrugi čevelj dolgo, nareže v rezi, pri ko-lencu na debelem koncu lepo okroži, po stotinah v snope ali rožance skičeno vkup zveze, na sprotiletje (pomlad) na vuhkem mestu ali v senci tako globoka jama v zemljo skopa, da toti rezanci se v zemljo skrijejo. Morajo se na-opak, z veršiči doli obernjeni, v jamo djati, zgorej na nje maha nadevati, da jim vuhkoto dem. in taka z zemljo pokriti. Do Ivanjšeka toto rožje požene korenje na debelejših koncih zgorej pod mehom, in tedaj se mora iz zemlje vzeti in ko je mokro saditi. Morajo jame se zadosti globoko skopati kakor pri ovem rožji, ne pregosto ne preredko rožje v zemljo navtikati, dobra zemlja ali droben gnoj dati, zakopati, pa dobro zatlačiti, da se raje primejo; c) podpaznjače ali grebenice (grobance) take vlačence, ktere kopač o kopi samo pod eno pažo v zemljo dene, kakor globoko kopa. Tote tudi zadej in spredaj iz zemlje stojijo in grojzdje prinesejo. V jeseni se pri tersu zodrežejo in spipljejo, ali pa na sprotiletke, kadar se začne grobati ali saditi. Mora se jim jama globoka skopati, tako 350 kakor tersu, korenje zodrezati, da pervo korenje ne raste več, temoč v zemlji drugo tirajo. Morajo pa se vlacence na tistem koncu, kjer imajo korenje (korenine), lepo ošpi-čiti, v jami v zemljo navtikati, en čevelj narazen; ako so dolge, tudi doli položiti, in ravno tako pognojiti z zemljo, gnojem ali vejeuikom in nakoliti kakor ters; d) ters saditi. — Stari ali mladi ters, ki mora kje izkopan biti, se mora inde po rečinah v goricah v jame tako globoko posaditi ali ležeč pogrobati in pognojiti kakor ovi ters; rad in lepo potem raste; e) saditi saj en i ke iz rožjenice ali njive. S totimi se ravno tako ravna kakor z vlačencami; samo če imajo več rožja in dolgega, se mora rožje po jami doli polagati kakor stari ters, in tako ležeč pogrobati. 7. Goba se odpravi, če pri grobanji še enkrat globokeje jame skopaš, kakor po navadi; potem pa se najprej pol jame z rahlo zemljo zasiplje in na njo ters razloži. Gobe na tersu se pravijo tiste kraste, ktere se že na mladem, v mokri zemlji rastečem tersu prikažejo in tersu škodijo, da se že drujro leto posuši; temu se pravi: ?5goba kolje ters". Ce je pod tersorn v jami rahla zemlja, voda v toto zemljo odide; in tersu ne more škodovati; tako bolj suh ostane, in goba se ne dela na njem tako lahko. Na to srednilo (pomoč) so ljudje prišli tako: Dva sina sta v goricah grobala, kjer je goba ters klala, pa sta pregloboke jame skopala. Oče pride zravno in najde pregloboke jame; veli jima, na pol jih zasuti in ters pogrobati. Nasledek tega je bil, da po tem tu goba tersa ni več klala, in gorica je popravljena bila. 8. S ter me gorice, kjer voda ters odkopava in zemljo odnaša, se znajo popraviti, ako se gostejši gr a fantki, malo nagnjeni, napravijo, da se na več krajih voda lovi, in ne more tako naglo iti in zemlje kopati iu oduašati. Na koncu totih grabničkov pa morajo biti jame, da se mlaj ali pal tam lovi, in kadar so polne, se mora blato iztrebiti in na kup izmetati, da se te na sepe ali v gorice znosi. Take jame se morajo tudi zunaj goric delati, kjer voda gre, da se mlaj nalovi. 9. Neplodni in bodikasti ters se popravi, če se počepi z rozgami boljšega in rodovitnega spola. Mora se ters globoko odkopati, v zemlji odžagati, in ravno tako vcepiti, kakor drevo, samo z eno rozgo, in čepek se mora rozgi bolj na strani pustiti, da na sredi rozga debel steržeu ima. To se mora delati mesca sušca, kadar se drevje cepi. Ters se mora okopati, strebiti, se dobre zemlje dati, kadar je cepljen, zatlačiti z zemljo in nakoliti, da ga potlej kopač ne premikuje več. (Kon. si.) 358 Kako slabe gorice popravljati. (Konec). 10. Tretja kop tudi gorice popravi, da pomaga rozju , da dalje, lepše in močneje zraste, in več grobanja da. Tretja kop se mora ob Jakobovem opraviti. 11. Ako se ters lepo gladko obreze, od so-volov, suhih verhov, stare skorje in mehena strehi in očisti, mu tudi hasni, da bolj lahko raste in lepše rožje poganja. 12. Nakoliti tersovje in visoko privezati tudi pomaga, da rožje boljo moč ima rasti. To se vidi vselej po vezi. Kakor hitro je ters privezan in na miru, da ga veter ne maja sem in tje, je berž rožje bolj čversto in dalje viditi. Kakor hitro se kje ktera rozga more s svojimi perstici prijeti za vejo pod kakim drevom, berž tako dolga zraste, da kmali čez drevo pride. Kol je zato ter-^u potreben, ker ters je po svoji natori poprijemavna rastika, ktera je od začetka v germovji in pri drugem drevji rastla, za ktero se je prijemala. Bog jo je že tako stvaril. In kjer so ljudje ters začeli soseb saditi, in gorice delati, so ga pri drugem drevji sadili, da bi se imel za kaj prijemati: če pa na samoti, so mu kolje stavili in ga privezovali, ako se ni mogel sam prijeti. Koliti in vezati ters je potrebno tudi zato, da je grozdje na miru, in se bolje in ložeje zori ; kajti če veter ters in grozd sem in tje goni, ti ne bo grozd tako hitro sladek, kakor če je na miru, da ga sonce ne more speči. Zato pa tista dva gospodarja v lotmerskih goricah, ktera sta kolje zavergla in tersovje drugač dala vkup v germovje vezati, nimata naslednikov. In žalostno je tudi gledati v tistih goricah, kako veter ubogo tersovje sem in tje goni, po zemlji ž njim zmeta, grozdje terga iu stepije doli, ters tare in kvari. Ni pa vsikdar nemarnost, skopost, nepremožnost ali nevednost kriva, če so gorice ubožne in zapušene. Mnogokrat je krivo tega: a) hudo vreme, da se ne more delati in grobati v jeseni, pozimi in na zmladletje, kadar je najboljše in bi se grobati moglo. Pozneje pride drugo delo na versto. in se ne more več vse pogrobati, kar bi se rado. Tako dosti popravka zaostane pri goricah, ako je vreme nagajalo; b) pomankanje dela ve o v, ki se razidejo v druge kraje, da mnogokrat ni koga dobiti. Marsikdo bi rad delal in popravljal vinograd, da bi le rok bilo; c) dolga ne huda zima, kadar je velik sneg in dolgo terpi, da ne morejo ljudje v goricah delati in grobati; če je zemlja skoz zmerznjena, se tudi ne da delati. Velik sneg dosti tersa iu rožja potere, in če je huda zima in oster sever brije, tersa jako dosti pozebe in spoka, da gorice postanejo redke in slabe; d) slabo rožje, če ne raste in ga ubije kaka megla ali rana; ali če rožje toča potere, ali potolčc. da je kra-staVo'; če rožje ali oeje pozebe, se tudi ne more grobati, ker se krastovo rožje tare pri gibanji v jami; tedaj ui moč goric popravljati; e) hudobnost in j al nos t ljudi. Tudi sosedje,, sovražniki in drugi ljudje delajo kvar kakor na njivah tako tudi na goricah, da spasejo z živino ters poleg krajev in po sepih, da se ne more obvarovati. Drugi hodijo v škodo po goricah in si poti delajo, in dosti mladega tersa pome-zijo in poterejo. In zadnjič kakor na drevji tako na tersu jalnost in hudobnost ljudi kvar dela, ker v časi ters pod-sekajo ali podrežejo. Tako se je zgodilo toto leto, da je nek skerbeu mož imel pri svojih goricah lep, velik in ploden ters, pa hudobna roka — bodi Bogu potoženo! — ga je prerezala, da se je ves posušil z grozdjem vred. S.