GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ A Št. 19 • LETO X • 15. MAJ 1971 Trije govori predsednika republike Tita Tehtne, odkrite in odločne besede Umrl je predsednik zvezne skupščine Milentije Poj v?č Izgi ijsk- o klesie«^ borC. 0 Krši r 'PC - t* in drži . <__ Komaj nekaj tir potem, ko je v Sarajevu končal delo II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, na katerem je plodno sodeloval tudi Milentije Popovič, predsednik zvezne skupščine, ki je na kongresu vodil delo ene izmed štirih komisij — komisije za politični sistem, že je vso Jugoslavijo pretresla žalostna vest, da je umrl veliki revolucionar, borec za pravice delavskega razreda, človek, ki je vse svoje življenje žrtvoval pravičnemu boju za pravice delovnega človeka — Milentije Popovič. Tih in skromen, vendar globoko misleč, preudaren bi predvsem globoko prepričan v pravilnost naše poti je pot revolucionarja nadaljeval skozi najtežje obdobje jugoslovanskih narodov. Bil eden tistih, ki so mislili in delali tisto, za kar ga je trdno prepričevala njegova osebna poštenost, predanost narodu in delavskemu razredu. Kot državnik izkušen in predan — stvari socializma je bil velik graditelj naše nove družbe, zagovornik vsega, kar je vodilo v prid delovnemu človeku. Težka, pretežka je rana, ki jo je vsem jugoslovanskim narodom prizadejala njegova prezgodnja smrt, saj bi prav zdaj, ko smo se dogovrili za korenite spremembe v našem družbenem sistemu tako potrebovali takšne izkušene in dosledne zagovornke vseh idej, katerih uresničitev nas vodi v lepši jutrišnji dan. Milentija Popoviča ni več, toda ostala so njegova neprecenljiva dela, njegovi svetli nazori, ostal bo neizbrisan spomin na človeka, ki je do svojega zadnjega diha pozabljal nase, a nikoli in nikjer pozabil, da je svoje dragoceno življenje zapisal svojemu narodu, delavskemu razredu, iskrenim in humanim delom. Ob bridki žalosti smo Milentiju Popoviču dolžni vso zahvalo, a najtrajneje in najgloblje ga bomo ohranili v svetlem spominu, če bomo šli po poti, ki jo je hodil on sam, trdno verujoč, da po njej vodi delovnega človeka v popolnejšo prihodnjost. Slava spominu velikega revolucionarja, borca za delavski razred in plemenitega tovariša! PREDSEDSTVU ZVEZNE SKUPŠČINE — BEOGRAD Delovni ljudje združenega podjetja Iskra Kranj izrekamo globoko sožalje ob nenadni smrti predsednika zvezne skupščine, tov. Milentija Popoviča, velikega revolucionarja, borca za socialistično družbeno ureditev in naš samoupravni sistem. Njegov lik bo ostal med našimi delovnimi ljudmi kot lik človeka, ki je vedno stal na strani delavskega razreda. Delovni ljudje združenega podjetja Iskra Kranj avljalcev Jugoslavije sni dokumenti in enotnosti narodov in na- skega razreda dosledno ures- Po nedavni brionski seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri so razpravljali o političnem in gospodarskem položaju ter o odnosih v Zvezi komunistov Jugoslavije, je predsednik Tito najprej govoril na proslavi 50-letnice labinske republike 1. maja v Labinu, nato prvi dan II. kongresa samoupravljalcev v Sarajevu. Predsednik Tito je delegatom in gostom kongresa ob njegovem zaključku prav tako spregovoril tehtno, odkrito in odločno, kot je odločno izzvenela tudi ta največja manifestacija samoupravljalcev Jugoslavije. Ob skromnih prostorskih možnostih v našem listu, smo se žal morali zadovoljiti le z nekaterimi drobnimi izvlečki iz predsednikovih govorov, ker jih v celoti pač nismo mogli ponatisniti. Deset tisočem udeležencev proslave v Labinu, je predsednik Tito v svojih izvajanjih zlasti govoril o razpravah na brionski seji predsedstva ZKJ. S tem v zvezi je dejal, da so na tej seji zelo kritično in podrobno obravnavali vse tisto, kar pri nas ni v redu in se tudi dogovorili o tem, kako premostiti protislovja, ki so se nakopičila. Predsednik Tito je v tem svojem govoru nadrobneje govoril o tem, da bosta ZKJ in SZDLJ morali ustvariti v našem nadaljnjem razvoju takšne odnose med republikami in federacijo, da bodo zadovoljni vsi narodi Jugoslavije. Neizprosno pa bomo morali udariti po vseh slabostih in deformacijah, bodisi znotraj ZK, kot tudi v vsej naši socialistični družbi. Posebno skrb v naslednjem obdobju pa bo vsekakor treba posvetiti odpravljanju nepravičnosti v nagrajevanju, pri čemer o tem, kako .moramo delati, ne gre presojati po teli, katerih dohodek je visok, pač pa po tistih, katerih dohodek je prenizek in ne ustreza njihovemu prispevku naši socialistični družbi. V svojem obširnem izvajanju se jc predsednik republike dotaknil vseh najbolj aktualnih vprašanj naših današnjih dni, nato pa govor zaključil z naslednjimi mislimi: »To so torej v glavnem vprašanja, ki smo jih obravnavali na brionski seji predsedstva ZKJ. Kot vidite so Pfed nami velike in pomemb- ne naloge. Prepričan sem, da jih bomo skupaj z vašo pomočjo premostili. V to globoko verjamem, kot verjamem tudi v našo veliko perspektivo in prihodnost!« Po uvodnih formalnostih je ob začetku II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije povzel besedo predsednik Tito. Tudi iz teh njegovih izvajanj le nekaj izvlečkov: »Ko smo pred dvajsetimi leti sprejeli zakon o izročitvi podjetij v upravljanje delavcem, smo izhajali iz prepričanja — čeprav smo se zavedali, da s tem pred našimi narodi in pred zgodovino prevzemamo veliko odgovornost — da ta velika ideja marksizma ni zadeva kake daljne prihodnosti, temveč je uresničljiva tudi danes, v prvi fazi graditve socializma. Izhajali smo iz tega, da se s tem spodbuja ustvarjalna pobuda in da to najbolj ustreza interesom delovnih ljudi. Samoupravljanje je od prvih delavskih svetov do danes postalo materialna moč naše družbe in dominantna zavest naših delovnih ljudi o njihovem položaju v družbenih razmerjih. Veliki uspehi, ki smo jih dosegli v gospodarskem razvoju in preobrazbi države, v demokratizaciji vseh družbenih odnosov, v usposabljanju sto tisoče sposobnih kadrov, uspehi v znanosti, kulturi in umetnosti, kot tudi na vseh drugih področjih družbenega življenja, so nesporno že afirmirali prednosti samoupravljanja kot družbenega sistema. Ti rezultati najbolje Drugi kongres samoupravljalcev Jugoslavije v Sarajevu je sprejel vrsto pomembnih resolucij in drugih dokumentov. Na prvem mestu je vsekakor resolucija o aktualnih političnih nalogah. V tej resoluciji je kongres v celoti podprl predlog ustavnih sprememb in se zavzel za sprejetje teh amandmajev po končni javni razpravi kakor tudi za to, da se ob sodelovanju vseh družbenih sil v celoti uveljavijo v naših samoupravnih družbenih odnosih. V tem okviru bo še zla- demantirajo tudi vse tiste kritike, ki ne glede na to, s katere strani in s kakšnih pozicij prihajajo, še zmeraj žele samoupravljanje prikazati kot nekakšen eksperiment, kot nekaj, kar je še negotovo.« .To priložnost je predsednik izrabil tudi za tehtne besede o tem, da moramo ustvariti možnosti za izboljšanje socialnega položaja naših delavcev, zlasti tistih z nižjimi osebnimi dohodki. Dotaknil se je tudi vprašanja vlaganja naših sredstev v številne neproduktivne namene, v neekonomske naložbe, čemur bo odločno treba napraviti konec. Ta problem se pojavlja tudi v samih delovnih organizacijah, ki se tudi zaradi takih pojavov nahajajo v nelikvidnosti. Menil je, da pa bi bilo treba tudi vlogo naših bank, kakor tudi zunanje in notranje trgovine prilagoditi samoupravnim razmerjem. Glede dela II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije pa je predsednik Tito dejal: »Po mojem je ugodno, da smo pred nekaj dnevi imeli razširjeno sejo predsedstva ZKJ in na njej razpravljali o temeljnih vprašanjih našega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja. Poseben pomen pripisujem temu, da smo se dogovorili, kako naj — tudi v rečeh, ki zadevajo samoupravljanje — ravnajo komunisti, zlasti tisti na vodilnih položajih. Prepričan sem, da bo delo kongresa lahko konstruktivno isti demokratično in da bo usmerjeno h ključnim nalo- (Dalje na 7. strani) sti pomembno, da vsi subjekti političnega in samoupravnega odločanja ter vsi nosilci javnih funkcij odločno in dosledno izvedejo načela in vsebino ustavnih dopolnil, kar zadeva urejanje nasprotij in problemov znotraj združenega dela, v mednacionalnih odnosih, v uveljavljanju prakse demokratičnega sporazumevanja ter samoupravnega in družbenega dogovarjanja, v razvijanju integracije naše družbe na samoupravnih osnovah ter v nadaljnji krepitvi enakopravnosti, bratstva rodnosti Jugoslavije. Kongres zahteva neodložljivo in vsebinsko dosledno izvajanje tistih ustavnih dopolnil, ki se nanašajo na neodtujljivost pravic delovnih ljudi in njihovih samoupravnih organizacij, da razpolagajo z rezultati svojega dela, ker to krepi odločilno vlogo in vpliv združenega dela na vse tokove gospodarske in družbene reprodukcije. Nadalje meni kongres, da zahtevajo razredni, ekonomski, kulturni in drugi interesi delav- ničevanje popolne enakopravnosti, enako odgovornost in sodelovanje vseh republik in pokrajin v izvajanju skupnih zadev, ker to krepi enotnost in trdnost naše večnacionalne skupnosti. Kongres opozarja v tej resoluciji tudi na pomembnost dosledne graditve političnega sistema v smislu okrepljenega vpliva neposrednih proizvajalcev in samoupravne družbene baze na vse tokove, centre in ravni političnega odločanja. (Dalje na 3. strani) Zli. kongresa samoup Številne pomembne resolucije in drugi kongr Razstava »20 let delavskega samoupravljanja « Ob nedavnem kongresu samoupravljavcev Jugoslavije v Sarajevu, so v kongresnem poslopju Skendcriji pripravili tudi uspelo razstavo o delavskem samoupravljanju in dosežkih naših podjetij. Razen delegatov iz Iskre: Janeza Čebulja, Julija Novljana, Franca Klemenčiča, Henrika Peternelja, Slejka Humberta, ing. Jožeta Stam-carja in ing. Srečka Grmeka, si je razstavo v Sarajevu ogledal tudi predsednik DS ZP, ing. Zdravko Tekavec. Naprosili smo ga, naj nam o tej razstavi zaupa nekaj svojih vtisov. Naši prošnji je ustregel in tako objavljamo njegov prispevek. Tik pred začetkom II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije so v poslopju Sken-derija odprli lepo urejeno razstavo delavskega samoupravljanja in dosežkov naših podjetij v obdobju delavskega samoupravljanja. Sama razstava je bila pripravljena in postavljena zelo posrečeno. Razstavni prostor je obkrožal glavno kongresno dvorano v Skendcriji in je zavzemala zares obsežen prostor. Velika večina eksponatov je bila na panojih, na lepi vrsti monitorjev pa so obiskovalci lahko sledili barvnim posnetkom zanimivosti iz dela, dosežkov ali dogodkov iz delovanja mnogih naših delovnih organizacij. Lahko rečem, da je za to razstavo vladalo med udeleženci kongresa veliko zanimanje, saj je bil ob njeni otvoritvi, pa tudi pozneje, ves čas kongresa prostor na razstavi nabito poln. Na slavnostni otvoritvi razstave je sodeloval tudi član sveta federacije Edvard Kardelj ter številni jugoslovanski politični in gospodarski predstavniki. Po daljšem uvodnem go- voru, ki je bil na veliko presenečenje nas vseh v slovenskem jeziku, je sledil skupen ogled razstave. Na razstavi si resda imel kaj videti. V dobri uri in pol uradnega ogleda smo lahko nazorno iz vsega prikazanega razbrali, kako ogromen je napredek in razvoj naših gospodarskih organizacij, ki ga je v obdobju delavskega samoupravljanja ustvaril naš delovni človek. Velikansko delo smo imeli tu kakor na dlani in vse to, kar smo tu videli, vzorno aranžirano in urejeno, bi lahko tudi največjemu kritiku in nezadovoljnežu omajalo njegova mnenja. Priznati bi moral po vsem tem, da je naš delovni človek v teh dvajsetih letih dosegel nesluten razvoj in napredek na vseh področjih svojega ustvarjanja. še veličastnejši vtis in posebno praznično vzdušje pa je na razstavi dajalo to, da so njeni otvoritvi prisostvovali najvidnejši politični predstavniki, nekdanji revolucionarji in veliki graditelji socialistične Jugoslavije, med njimi zlasti predsednik zve- zne skupščine, žal prezgodaj umrli Milentije Popovič, čigar tako bogato revolucionarno in delavskemu razredu tako predano življenje je ugasnilo malone prav v času, ko je s svojim delom končal tudi II. kongres samoupravljavcev, v delu katerega je veliki pokojnik prispeval največji delež. Med ogledom dosežkov mnogih jugoslovanskih podjetij na razstavi, smo prišli tudi do mesta, kjer je razstavljalo naše združeno podjetje Iskra. Z velikim zadovoljstvom sem opazil, da so tako delegati, kakor tudi vsi ostali ugledni gostje in obiskovalci razstave s precejšnjo pozornostjo opazovali naš razstavni prostor. Iz pripomb, ki sem jih mimogrede ujel, sem imel priložnost spoznati, da naš delovni kolektiv uživa izjemno velik ugled v naši javnosti. In čeravno so bili na našem prostoru prikazani na razstavi le nekateri detajli iz telefonije, je razstava delovala učinkovito. Razstava je bila odprta vse dni kongresa, vzbujajoč vso pozornost delegatov in gostov kongresa in kot taka je odlično dopolnjevala vzdušje, ki je vladalo v Sarajevu v času kongresa ter dajala pomen tudi samemu kongresu jugoslovanskih, samoupravljavcev, ki so ob tej priložnosti postavili temelje nadaljnjega razvoja našega samoupravnega sistema. Zdravko Tekavec, inž. Priznanje Iskri na velesejmu v Hannovru Na razstavi industrijskih oblik na letošnjem mednarodnem velesejmu v Hannovru je združ. podj. »Iskra« razstavilo tudi pozicijske indikatorje, elektronske naprave za obdelovalne stroje Za razstavo izbira izdelke posebna mednarodna strokovna žirija in letos je izmed 400 podjetij, ki so konkurirala s 1300 izdelki, izbrala 210 proizvajalcev iz 14 držav s 540 izdelki, med njimi pa je bila tudi »Iskra«, kar je velika pohvala za njeno dolgoletno sistematično prizade vanje na področju industrijskega oblikovanja. Razstavljeni indikator je izdelek tovarne Iskra »Aparati« Ljubljana, razvili pa so ga v Z ZA — biroju za avtomatizacijo v industriji ***************************************** I * I * * * Brzojavka predsedniku republike PREDSEDNIKU REPUBLIKE JOSIPU BROZU TITU BEOGRAD Delovni ljudje združenega podjetja Iskra Kranj v celoti podpiramo sklepe 17. seje predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, Vaš govor na proslavi 50-Ietnice labinske republike in na IX. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije v Sarajevu, z željo, da bi te sklepe čim prej uresničili v naši družbeni praksi, za dobro vseh delovnih ljudi naše samoupravne družbe, naše socialistične Jugoslavije. Delovni ljudje združenega podjetja Iskra Kranj :[ Omogočiti odločilno vlogo delavskemu razredu ■■ ■■ SKLEPI PREDSEDSTVA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Uskladitev vseh oblik potrošnje z materialnimi možnostmi, vzpostavitev enakopravnih pogojev za ustvarjanje dohodka, razbremenitev gospodarstva, revidiranje investicijskih programov in ustavitev gradenj, če zanje ni zagotovljenih sredstev, dosledno saniranje izgub v gospodarstvu, striktno izvajanje predpisov o likvidnosti bank in ukrepov kreditno-monetarne politike, izpolnjevanje sprejete družbene politike dohodka, naglo reševanje perečih vprašanj v izvenproračunski bilanci federacije, ustvarjanje potrebnega družbenega ozračja za čim hitrejši dogovor o najvažnejših vprašanjih gospodarskega sistema in razvoja politike. BRIONI, aprila — Predsedstvo ZKJ je na seji 28., 29. hi 30. aprila 1971 proučevalo aktualni politični in ekonomski položaj v državi ter odnose v ZKJ. Na seji so sodelovali predsedniki pokrajinskih komitejev ZK, sekretar komiteja konference ZK v JLA, predsedniki družbeno političnih organizacij v federaciji, predstavniki ZIS, predsedniki republiških skupščin, republiških izvršnih svetov, konferenc SZDL, sveta sindikatov in predsedniki pokrajinskih skupščin. V uvodnem in zaključnem govoru je tovariš Tito poudaril, da je treba ne glede na do zdaj dosežene rezultate postaviti v središče pozornosti kritično obravnavanje političnega položaja v državi, delovanje ZK in odnose v vodstvih ZK. Za odpravo sedanjega položaja je treba uresničiti naslednje korake: 1. Predsedstvo ZKJ ugotavlja, da so med dosedanjo razpravo dobili ustavni amandmaji široko podporo v vseh republikah in pokrajinah. To je eden izmed bistvenih pogojev za odpravo sedanjih političnih in gospodarskih težav. Dogovorjeno je, da bo ZKJ v zvezi z drugo fazo ustavnih sprememb čimprej izdelala idejno politično osnovo in jo dala v široko javno razpravo. 2. ZKJ se je dolžna dosledno in odločno boriti za ustvarjanje pogojev, ki bodo omogočili odločilno vlogo delavskega razreda pri graditvi politike in odločanju o družbenih zadevah na'vseh nivojih, še posebno pa za krepitev materialne osnove samoupravljanja. To je osnova za boj proti birokratskim in tehnokratskim tendencam v naši družbi. Predsedstvo izraža prepričanje, da bo kongres samoupravljalcev znova spodbudil krepitev položaja in vloge delovnega človeka ter združenega dela, da bo nov prispevek k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi. 3. Predsedstvo ZKJ poziva vse družbene činitelje, predvsem pa vodstva in člane ZK, da se zavzemajo za uresničevanje ključnih nalog stabilizacijske politike, da svoje akcije usmerijo v: uskladitev vseh oblik potrošnje z materialnimi možnostmi, vzpostavitev enako-pravih pogojev za ustvarjanje dohodka, razbremenitev gospodarstva, revidiranje investicijskih programov m Z II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije Iz govora Edvarda Kardelja Prvi dan kongresa samoupravljalcev je takoj za predsednikom Titom spregovoril tudi Edvard Kardelj, ki je dejal, da kongres poteka v času, ko je naša družba naletela na resne gospodarske in politične težave. Ne bojimo se tega odkrito povedati, čeprav nasprotniki neodvisnega razvoja Jugoslavije na podlagi tega napačno sklepajo. Izvajanja Edvarda Kardelja na kongresu so bila v znamenju pripomb na njegov refrat o ekonmoskih in političnih odnosih v samoupravni družbi, katerega je pripravil za ta kongres in, ki je bil že predhodno v celoti objavljen v našem tisku. K temu objavljamo najbolj tehtne misli Edvarda Kardelja: »S predlaganimi ustavnimi dopolnili so nastale možnosti, da hitreje odpravljamo težave, ki izvirajo iz prevlikih pristojnosti federacije in ostankov centralizma; tiso se v našem družbenem sistemu predolgo ohranjali in postali vir medrepubliških trenj in celo nezaupanja. Republike zdaj čakajo zelo velike in odgovorne naloge: nase naj prevzamejo dosti pristojnosti, ki jih je doslej imela federaieja, hkrati pa narede nadaljnji korak h krepitvi samoupravne integracije po republikah, zlasti na torišču družbene reprodukcije in integracije družbenega dela. Nekateri so baje v skrbeh za enotnost države, v resnici pa branijo velikodržavni birokratski centralizem in unitarizem, take in drugačne parcialne gospodarske interese. Na drugi strani pa vsemogoči nasprotniki samoupravljanja in socializma nastopajo kot vitezi šovinističnega nacionalizma. Sedaj poizkušajo predlagane ustavne spremembe, ki so pravzaprav eden od nenehnih naprednih korakov naše revolucije, prikazati kot zmago reakcionarne ideologije buržuaznega nacionalizma .V trenutku, ko je naša socialistična družba prav po zaslugi boja ZKJ odprla novo stran v zgodvini razvoja jugoslovanskih narodov, naši delovni ljudje prav gotovo ne bodo nikomur dovolili, da bi iz šovinističnega nacionalizma ustvaril temelj ni izhodišče za politični boj proti socialističnim samoupravnim in humanističnim izročilom naše revolucije.« (Nadaljevanje s 1. strani) Resolucija drugega kongresa samoupravljavcev o aktualnih političnih nalogah podpira v celoti tudi sklepe nedavne razširjene seje predsedstva ZKJ in izraža pričakovanje, da bodo ti sklepi v celoti učinkovito in dosledno izvedeni na vseh ravneh, saj bi sleherno omahovanje ogrozilo življenjske interese delovnih ljudi. Kongres podpira vsa prizadevanja za večjo stabilnost na tržišču in za premagovanje inflacije in se zavzema za učinkovito delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča. Na koncu govo- ri ta resolucija o odprtosti Jugoslavije za vse napredne tokove in vplive v svetu ter za odločno nasprotovanje vsem poskusom delovanja s pozicije sile, neenakopravnosti, izpodkopavanja suverenosti in pravice do samostojnega razvoja. Preostale resolucije drugega kongresa jugoslovanskih samoupravljavcev posegajo na vsa področja našega družbenega in ekonomskega življenja. Obravnavajo oblikovanje dohodkovnih odnosov in politike dohodka, samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, izpopolnjevanje samoupravnih odnosov v delovni skupnosti in združenem delu, kadrovsko politiko, izobraževanje, znanstvenoteh-nično kulturno in ustvarjalnost, delovna razmerja, samoupravno organiziranje združenega dela, položaj združenega dela v razširjeni reprodukciji, samoupravljanje in znanstvenotehnološki napredek, socialno varnost, razvojno politiko in življenjski standard, osebni in družbeni standard, stanovanjsko politiko in drugo. Vse resolucije izhajajo iz osnovne misli, da je naš dosedanji razvoj potrdil samoupravljanje kot resnično zgodovinsko možnost za združene proizvajalce, da odločajo o rezultatih svojega dela in družbenih zadevah. Poudarjajo tudi, da mora biti krepitev socialne varnosti delovnih ljudi in njihovih družin eden izmed bistvenih ciljev nadaljnjega razvoja družbe in gospodarstva. Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije je sklenil, da bi bilo treba najpomembnejše dosežke samoupravnega razvoja povezati v kodeks, ki bi bil poseben dokument o družbene položaju, položaju združenega dela ter pravicah, dolžnostih, odgovornosti in etiki samoupravljavca, sprejeli pa bi ga z družbenim dogovorom samoupravljavcev in njihovih asociacij, Sprejel je tudi poglavitna področja, ki bi jih bilo treba obdelati v kodeksu, in način, kako pripraviti kodeks in ga sprejeti Delo II. kongresa II. kongres samoupravljalcev Jugoslavije se je v navzočnosti blizu . 4 tisoč delegatov iz vse države ter gostov začel 5. maja ob 16. v dvorani Skenderija v Sarajevu. Kongres je odprl predsednik jugoslovanskih sindikatov Dušan Petrovič-Sane, ki je pozdravil predsednika republike, delegate in goste na kongresu, nato pa predlagal izvolitev delovnega predsedstva kongresa in prav tako vseh ostalih teles. Delegacija delavcev je nato predsedniku Titu izročila priznanje-spome-nico samoupravljalca. Sledil je govor predsednika Tita, za njim pa je spregovoril član sveta federacije Edvard Kardelj. Za obema govoroma je kongres sprejel poročilo verifikacijske komisije, določili so delegacijo, ki je naslednje jutro položila venec na grobnico narodnih herojev v Sarajevu. Delo drugega in tretjega dne kongresa je potekalo v štirih komisijah, ki so jim predsedovali: komisija ra razvoj samoupravljanja Dušan Petrovič-šane, komisija za razpravo o reprodukciji in in- tegracijah na samoupravnih temeljih — dr. Vladimir Ba-karič, komisija za razvoj samoupravne družbe —Kiro Gligorov in komisija za politični sistem — Milentije Popovič. V vseh štirih komisijah so po uvodnih izvajanjih njihovih predsednikov na široko razpravljali o mnogih bistvenih in aktualnih vprašanjih tako gospodarskega kot tudi političnega značaja. Delegati so prispevali vrsto konkretnih razprav, v katerih so vsak s svojega zornega kota osvetljevali posamezna vprašanja. Razprave so bile plodne in so porodile številne resolucije, v katerih je vse bistveno zajeto in bo njih dosledno izvajanje prav gotovo prineslo ustrezne rešitve mnogih vprašanj našega nadalnjega političnega in gospodarskega razvoja. Za plenarno sejo kongresa so komisije nadalje pripravi- Cela vrsta aktov, ki so jih sprejele politične organizacije in organi oblasti ter iz izjav in govorov naših najvišjih državnih in gospodarskih voditeljev, je bilo poudarjeno, da je integracija imperativ modernega gospo- le okrog 26 r~ " 'a- gale pa tudi tri sklepe in sicer: sklep o ustavnih amandmajih, o kodeksu samo’-^v-ljalccv in o proglasitvi 27. junija za dan samoupr- . Zadnji dan kongresa je bila plenarna seja, na kateri so bile znova poudarjene naloge, ki jih je II. kongres postavil pred nas in jih bomo morali z vso odločnostjo in dosledno izvajati. Osrednji dogodek zadnjega dne kongresa jugoslovanskih samoupravljalcev pa je bil sklepni govor predsednika Tita, ki so ga delegati in prisotni gosti kongresa burno pozdravili. Skromni, kronološki zapis o poteku II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije spričo njegove pomembnosti prav gotovo ni doVolj, zato nas ob-' vezuje, da bomo v našem listu o razpravah in stališčih sprejetih na kongresu v našem listu še spregovorili. darstva. Le preko določenih večjih integracijskih subjektov se bo lahko naše gospodarstvo efikasno vključevalo v mednarodno delitev delm Ekonomski strokovnjaki ugotavljajo, da je za sedanje obdobje karakterističen hiter tempo rasti gospodarstva ia (Dalje na 6. strani) | ustavitev gradenj, če zanje ni zagotovljenih sredstev, dosledno saniranje izgub v gospodarstvu, striktno izvajanje predpisov o likvidnosti bank in ukrepov kreditno-monetarne politike, izpolnjevanje sprejete družbene politike dohodka, naglo reševanje perečih vprašanj v izvenproračunski bilanci federacije, ustvarjanje potrebnega družbenega ozračja za čim hitrejši dogovor o najvažnejših vprašanjih gospodarskega sistema in razvojne politike. ZKJ se mora odločneje usmeriti na reševanje vseh tistih vprašanj, ki izhajajo iz nerazvitih odnosov delitve po delu. V skladu s sklepi X. kongresa ZKJ in načeli iz ustavnih amandmajev je treba doseči ustrezne družbene dogovore o delitvi dohodka in osebnih dohodkih. 4. Boj za socialistično in razredno vsebino nacionalne afirmacije, za odpravo ostankov birokratskega centralizma in unitarizma zahteva enotno, odločilno in konkretnejšo borbo proti vsem oblikam nacionalizma v lastnem okolju. Predsedstvo ZKJ je enotno v oceni, da je nacionalizem osnova združevanja vseh antiko-munističnih sil, da izpodkopava zaupanje in enotnost narodov in narodnosti v Jugoslaviji ter vodi k izpodkopavanju enotnosti ZKJ. 5. Spremembe v političnem in ekonomskem sistemu zahtevajo krepitev idejne in politične vloge ZKJ in uresničevanje enotnosti ciljev ter prepričanj v boju za samoupravljanje in narodno enakopravnost. Eden izmed pogojev za enotno delovanje ZKJ je odgovornost Zveznih, republiških in pokrajinskih vodstev pri oblikovanju politike in izvajanju skupaj sprejetih sklepov. 6. Predsedstvo ZKJ je ugotovilo, da so se manifestirale resne idejno politične zmote in pojavi kljubovanja smeri ZKJ v posameznih sredinah informiranja in publicistike. S tem v zvezi je predsedstvo naročilo vodstvom ZK v republikah, da storijo ukrepe, s kateremi bodo zagotovila, da se bodo komunisti odločneje uprli tendencam, ki izražajo politični in idejni odpor progresivni smeri samoupravnega socialističnega razvoja. 7. Predsedstvo je mnenja, da je prišlo do okrepljene zunanje sovražne subverzivne dejavnosti, ki je izkoriščala naše notranje težave in se opirala v svojem delovanju na sovražnike v državi. V okviru te sovražne dejavnosti se je začela akcija za diskvalifikacijo poljtičnega vodstva SR Hrvatske, da bi povzročili politično nestabilnost, medrepubliška trenja in nezaupanje, da bi oslabili enotnost in otežkočili nadaljnji samoupravni socialistični razvoj države. Ne seji so ugotovili tudi slabosti v delovanju posameznih varnostnih služb, kar je treba v najkrajšem roku odpraviti. Predsedstvo ZKJ ukazuje vsem vodstvom in članstvu ¿KJ, da se odločno upro vsem poskusom ustvarjanja nezdravih odnosov v ZKJ, ki vodijo do neodgovornega ponašanja in prav tako neodgovornih izjav. 8. ZKJ je zdaj pred novo zgodovinsko odgovornostjo glede določanja enotne in konkretne idejne pozicije o vseh aktualnih vprašanjih, ki jih terja naš družbeni razvoj. To je nujen pogoj nadaljnjega ekonomskega m družbenega razvoja jugoslovanske skupnosti. Ob enem je to pogoj za kljubovanje silam, ki stojijo na zastarelih idejnih pozicijah. Upoštevajoč globoke družbene in ekonomske spremembe, ki jih preživlja naša družba, je predsedstvo mnenja, da moramo komunisti in vodstva posvetiti vse svoje sile nadaljnjemu dopolnjevanju idejne koncepcije ZKJ, ekonomske in družbene perspektive razvoja socialistične jugoslovanske skupnosti. ■ ■ ■ * ■ ■ ■■ E« ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ari Prispevek naših delegatov k razpravam K množični razpravi delegatov II. kongresa samoupravljalcev sta naslednji dve razpravi prispevala tudi delegata Iskre Julij Novljan iz Iskra Comerce in Humbert Slejko iz Nove Gorice. Kaj ovira integracijske procese i. Boris Viser Zopet je nastala nova vrzel v naši tovarni. Usahnilo je mlado življenje. Izguba, ki je prizadela delovno skupnost tovarne, je zelo boleča. Pokojni Boris se je zaposlil leta 1968. Bil je vesten, dosleden in skromen. Njegovi ožji sodelavci ga bodo težko pogrešali, saj jim je bil vzoren tovariš. V starosti 25 let je nenadna smrt za vedno iztrgala iz naše sredine Človeka, ki smo ga imeli nadvse radi. Izrečene in lepe besede ne morejo več obuditi njega, ki je tako ljubil življenje. Dragi Boris! Naj ti bo lahka zemlja slovenska, kjer si se rodil, malo živel in nas prehitro zapustil. Ohranili te bomo v trajnem spominu. Vsem sorodnikom pokojnika pa naše iskreno sožalje. Člani delovne skupnosti Avtoelektrika Danica Marolt Huda in dolga bolezen nam je iztrgala iz naše sredine dolgoletno sodelavko Danico Marolt. V tovarni elementov za elektroniko — obrat »Keramika« je bila zaposlena od 1. 1. 1958. Ves čas je delala v delavnici za pripravo mase. Bila je vestna in marljiva delavka, sodelavkam pa iskrena tovarišica. Ohranili jo borno v najlepšem spominu. Sodelavci v obratu »Keramika« Proizvodnja »Elektromehanike« v aprilu Mesečna zadolžitev je presežena za 13 % — Kumula-tiva kaže v prvih štirih mesecih 16 % nad plansko proizvodnjo Poprečna dnevna proizvodnja je v aprilu še vedno za 3,5 % višja kot poprečna dnevna proizvodnja prvih štirih mesecev. V primerjavi z istim obdobjem lani je letos proizvodnja za 43 % višja. PROIZVODNJA V APRILU DE Izvrš. •/• Rotacijski stroji 125,1 Kinoakustika 152,4 Produkcija 158,8 EMI 133,7 Števci 102,8 Stikala 136,0 Telefonija 102,5 Mehanizmi 129,6 Merilne naprave 52,6 Skupaj 113,1 DE »Rotacijski stroji« je mesečno zadolžitev močno presegla po vrednosti na račun zalog. To ji občutno zmanjšuje izpolnitev asorti-mana. Kljub temu pa je treba poudariti, da ima stalne težave s kotalnimi ležaji, kar je drugi vzrok za neizpolnjen asortiman. DE »Kinoakustika« je plan presegla kljub pomanjkanju zvočnikov, potenciometrov in transistorjev. DE »števci« je plan dosegla oz. presegla za 2,8 %. Da je bila proizvodnja nizka je predvsem krivda v zelo pestrem asortimanu za izvoz pri enofaznem in nepravočasna dobava materiala pri trifaznem števcu. To je bil tudi vzrok za neizpolnitev asorti-mana. DE »Stikala« je plan, podobno kot vse mesece letošnjega leta, zelo presegla. Probleme so imeli edino pri rezervnih delih iz uvoza, paketnem stikalu zaradi materiala in EDG 25/4 zaradi umerjevalne naprave. DE »Telefonija« je planirano vrednost dosegla po vrednosti. Po asortimanu pa je ta mesec ostala precej nižje kot normalno. DE »Mehanizmi« je plan dokaj presegla. Presegla je vse pozicije v planu, pri električnih urah pa je ostala malenkostno izpod plana, kar se pozna pri asortimanu. DE »Merilne naprave« imajo zelo nizko izpolnitev eksterne zadolžitve. Pri asorti- manu je bilo zaradi raznolikosti artiklov in velike interne proizvodnje domenjeno, da se jim vsa eksterna realizacija šteje v realizacijo asortimana. V kumulativi so obrati dosegli naslednjo proizvodnjo: DE Izvrš. % Rotacijski stroji 122,5 Kinoakustika 161,9 Produkcija 190,6 EMI 135,4 Števci 104,4 Stikala 133,9 Telefonija 109,0 Mehanizmi 121,3 Merilne naprave 86,1 Skupaj 116,4 Plan najbolj presegajo obrat EMI in stikala zaradi Za proizvajalce elektronskih sestavnih delov — med drugim tudi za naše podjetje — je zelo zanimiva in pomembna vsakoletna specializirana razstava teh sestavnih delov v Parizu. Po eni plati zaradi velikih možnosti izvoza naših elementov, po drugi pa zaradi pregleda novosti, ki jih najprej prikažejo proizvajalci na tem specializiranem sejmu. Letošnja rastava elektronskih elementov, ali kakor jih sedaj imenujemo komponent, je po poročilu dipl. inž. Mitje Tavčarja, potekala v znamenju dveh značilnosti: slabega položaja na tržišču elementov za elektroniko in sorazmerno zelo majhnega števila tehničnih novosti. Splošen nivo aktivnosti na stojnicah je bil skromen, malo resnih obiskovalcev, malo poslovnih popraševanj, toda hud pritisk na cene. Glede tehniških novosti sejem ni čiščenja zalog in pa obrat mehanizmi zaradi konstantna visoke proizvodnje v vseh štirih mesecih. PRIMERJAVA ŠTIRIMESEČNE PROIZVODNJE (1970-1971) DE Izvrš. % Rotacijski stroji 177,7 Kinoakustika 96,6 Produkcija 59,6 EMI 129,0 števci 135,0 Stikala 151,2 Telefonija 138,5 Mehanizmi 200,2 Merilne naprave 662 Orodjarna 107,2 Vzdrževanje 121,6 Druge storitve 119,0 Skupaj 136,6 prikazal tistega, kar so obiskovalci pričakovali. Po splošni oceni je bilo na sejmu sorazmerno malo bistvenih tehničnih novitet, kar je verjetno v veliki meri posledica tržnega položaja. Tudi prodor tako imenovane mikroelektronike, integriranih vezi itd. poteka počasneje, kot so strokovnjaki napovedovali. Še vedno je omejena za specialno rabo na računalniške in profesionalne tehnike. V nasprotju so razstavljalci prikazali zelo veliko elektronskih komponent, kot so stikala, kasete, konektorji, releji, merilni instrumenti, jakotoč-ni kondenzatorji, mali elektromotorji, elektromehanski displayi ipd. Temu pomembnemu dejstvu bo treba prilagoditi nastop našega podjetja v prihodnje. (Po ISKRA COMMERCE) Zbor sindikata v »Elementih« V prostorih obrata »Feriti« na Stegnah v Ljubljani so 6. t. m. imeli letni zbor tovarniškega odbora sindikata tovarne elementov za elektroniko. Glede na pomembnost tega zbora in dokaj obširno in tehtno razpravo na zboru o mnogih problemih te naše tovarne in njene sindikalne organizacije, bi radi dogodku dali širšo publiciteto. Kar pa nam spričo ostalega nujnega gradiva v današnji številki ni mogoče objaviti daljšega zapisa, smo prisiljeni zboru tovarniškega odbora sindikata tovarne elementov posvetiti le to drobno notico, za prihodnjič pa bomo temeljiteje pobrskali tako po poročilu o dosedanjem delu odbora sindikata in po razpravi na zboru ter z objavo daljšega poročila izpolnili našo dolžnost. Sejem elektronskih sestavnih delov v Parizu Kot smo poročali v prejšnji številki so ob 25. obletnici kovinarstva v Železnikih slovesno odprli nov proizvodni oddelek Iskrine tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov. — Slika prikazuje tovarno v celoti, novi objekt pa je viden poleg osrednje stavbe (levo). Z novim obratom so dostojno počastili srebrni jubilej in 30. letnico OF Uspešen nastop iskre na velesejmu v Leipzigu V Evropi sta dva res velika splošna tehniška sejma — Hannover in Leipzig. Oba imata ambicijo pokazati čim-več, pokazati naj novejše, tekmovati v dosežkih ... Podjetje, ki kaj pomeni, ki kaj hoče pomeniti v sodobnem gospodarskem svetu Evrope mora tja mora tam uspeti. ISKRA se že nekaj let zapored udeležuje sejma v Leipzigu. V letu 1967 je bila podpisana dolgoročna kooperacijska pogodba med VVB Elektroapparate in ZP ISKRA. Dolgoletno sodelovanje je po obsegu in pomenu daleč preseglo anonimnost običajnih kupoprodajnih poslov. Zato je ISKRA na željo obeh partnerjev in s pomočjo VVB Elektroapparate leta 1968 tudi prvič razstavila v Leipzigu — v hali elektronike in dosegla za začetek kar lep uspeh. V naslednjih letih se je ISKRA postopoma vse bolj prebijala naprej, paralelno pa se je širil tudi krog naših poslovnih partnerjev in rastel obseg medsebojnih dobav. Letos je ISKRA COMMERCE na izredno domiselno in originalno urejeni stojnici razstavila predvsem sortiment, ki je zanimiv za omenjeno kooperacijo, t. j. stikalne aparate, pomožne releje, instrumente ter skoraj celoten program elektronskih elementov. Ta osnovni program pa je bil dopolnjen šc z nekaterimi proizvodi iz široke potrošnje, avtomatike in telekomunikacij z namero, da bi tako plastično pokazali širino in tehnični nivo našega proizvodnega programa. Razstavljeni program je vzbudil veliko zanimanja. Izbor je bil vsekakor pravilen, čeprav moramo samokritično ugotoviti, da razmestitev in podrobnosti niso bile dovolj natančno pripravljene za tehnično zelo zahtevnega in razgledanega opazovalca. Obiskovalcev je bilo mnogo, zelo veliko tudi strokovnjakov in projektantov, veliko že iz prejšnjih let poznanih partnerjev iz tovarn, inštitutov in zunanje trgovine. Naša precej številna ekipa ni povsem zmogla tolikšnega navala, manjkalo nam je strokovnjakov za posamezna področja, da bi lahko odgovarjali na vsa postavljena tehnična Mesec maj — mesec mladosti vsako leto znova poživi delo mladinske organizacije. V okviru praznovanj meseca mladosti, mladina elektronske in elektroindustrije Jugoslavije letos že četrtič organizira majsko srečanje, ki bo 23. do 25. maja v Beogradu. Namen srečanja je spoznavanje mladih in proizvodnje sorodnih podjetij, spoznavanje krajev in izmenjava mnenj o nekaterih aktualnih -vprašanjih. Leta 1968 je bilo prvo tako srečanje mladih v Banja Luki v organizaciji tovarne Rudi Cajavec. Naslednje loto je bilo srečanje v Nišu v organizaciji Elektronske industrije. Leta 1970 je bila gostitelj ZP Iskra Kranj, letos pa je gostitelj MINEL Beograd. Naj ga na tem mestu v grobih črtah predstavimo. vprašanja. Lahko trdimo, da je ISKRA danes v Leipzigu znana in cenjena firma — z dognanim profilom proizvajalca elektronskih elementov in nizkonapetostnih aparatov in z realnimi možnostmi, da svoj prodajni program v prihodnjih letih razširi še na nekatera nova področja. Medsebojne dobave v letu 1971 bodo pri tem dosegle že 3,5 milijonov dolarjev v obe smeri, s trendom nadaljnjega povečanja v prihodnjih letih. Z integracijo podjetij Elek-trosrbija in Termoelektro je 25. marca 1970 nastalo Podjetje za projektiranje, proizvodnjo in montažo energetskih in industrijskih objektov MINEL s sedežem v Beogradu. Omenjeni dve firmi sicer obstajata že od leta 194S, pod imenom Elektro-srbija in Termoelektro pa od 1950. leta. Začetna dejavnost integriranih podjetij je bila izgradnja hidro in termoelektrarn, daljnovodov in transformatorskih postaj. Dinamičen razvoj jugoslovanskega gospodarstva je omogočil zelo hiter razvoj teh podjetij, razširitev njihovega proizvodnega programa, osnovanje novih tovarn in obratov ter nagli porast obsega proizvodnje in uslug. V petih letih od 1965 do 1969 je podjetje povečalo skupni dohodek več kot tri- Kakšen partner je danes ISKRA v NDR in kolikšen je njen pomen v gospodarskih odnosih NDR — Jugoslavija se da videti tudi iz vrste pomembnih obiskov ' na naši stojnici. Na razgovore in obiske so med drugim prišli: generalni direktor VVB Automatisierungsgeräte tov. Böhme s sodelavci ter generalna direktorja VVB Bauelemente in VVB Nachrichtentechnik s sodelavci. Našo stojnico je obiskal tudi minister za zunanjo trgovino NDR tov. Solle s sodelavci in predstavniki Dia-Elcktrotechnik. Dne 21. marca pa sta nas z velikim spremstvom obiskala minister za planiranje NDR tov. Schirrer in član ZIS tov. krat pri istočasnem povečanju zaposlenih nekaj več kot enkrat. Takšen rezultat je bil dosežen po zaslugi notranje organizacijske ureditve, spremembe proizvodnega programa in napredka tehnologije dela. Podjetje danes razpolaga z močnim strokovnim potencialom. Med ca. 10.000 zaposlenimi, je 250 diplomiranih inženirjev, 70 diplomiranih ekonomistov, 60 diplomiranih pravnikov, ca. 200 ljudi z višjo in 1200 s srednjo strokovno izobrazbo, ca. 1400 delavcev ima visoko kvalifikacijo, ca. 3500 pa je kvalificiranih, številke pa se iz dneva v dan spreminjajo, v glavnem rastejo. MINEL je enotno podjetje, v njegovem sestavu pa se poleg proizvodnih enot strojne in elektroindustrije nahajata tudi Institut za razvoj in raziskovanja ter MINEL KOMERC za trgovinske transakcije. MINEL je danes sposoben nuditi kompleten inženiring, Pozdera^ ki sta predstavn:' a mešane komisije za gospodarsko sodelovanje NDR — Jugoslavija. Ogledu razstavljenih proizvodov je sledil polurni razgovor, v katerem sta se ministra zelo konkretno zanimala, kako tečejo kooperacija in posli in ko smo lahko oba seznanili tudi s problematiko in perspektivno oceno naših odnosov. Vsekakor lahko zaključimo, da je bil letošnji nastop na leipziškem sejmu zelo uspešen in dostojen 25-letnc tradicije ISKRE. Vsi sodelavci iz tovarn in ISKRA COMMERCE, ki so kakorkoli pripomogli k temu uspehu zaslužijo vso pohvalo. (Po ISKRA — COMMERCE) zvezan z elektroopremo v elektrofikaciji, saj se njegova strokovnjaki bavijo s široko in razvejano dejavnostjo. Upamo, da se bomo na majskem srečanju prijetno počutili, saj so organizatorji med drugim pripravili tudi ogled zaključnih svečanosti ob prihodu štafete mladosti v Beogradu. Predsednik koordinacijske konference ZMS ZP Franc Lavrič, ing. POPRAVEK Pri pripravi prejšnje dvojne številke »Iskre«, v kateri smo osem strani prostora posvetili našemu Zavodu za avtomatizacijo, nam jo je spet zaigral tiskarski škrat. Na deseti strani te številke je žal prišlo do neljube zamenjave podpisov k objavljenima slikala, IV. majsko srečanje mladine elektron ske in elektroindustrije Jugoslavije Krog udeležncev se iz leta v leto širi — Letos bo vabljenih še več podjetij — Prisostvovali bomo zaključnim slovesnostim štafete mladosti v Beogradu ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiiuTitiiiiiiiiMi!ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!i:iiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiije je v osnutku ustavnih amandmajev določeno, da se vsi njeni dohodki in izdatki prikažejo v proračunu fedc-vacije, iz katerega se financirajo le, v ustreznem amandmaju (amandma XXXIII), izrecno navedene funkcije federacije. Federacija, kot je že omenjeno, ne bi mogla formirati nikakršnih investicijskih ali drugih skladov oziroma prevzemati finančnih obveznosti, razen kadar je Pooblaščena z ustavo oziroma kadar se republike ali avtonomne pokrajine strinjalo s tem, da določene funk-che iz svoje pristojnosti skupno financirajo prek federacije. Kot neposredno, z ustavo določeno obveznost, >ma federacija le financiranje mtrejšega razvoja gospodar-Ko nezadostno razvitih re- publik in pokrajin, ki jo realizira prek ustreznega sklada federacije. Sredstva tega sklada, kot kreditnega sklada s posebnim namenom, ne spadajo v proračun federacije in se ne zagotavljajo po fiskalni poti, temveč prav tako prek kreditov, v zvezi s tem je federaciji v ustreznem amandmaju dano posebno pooblastilo, da lahko razpisuje tudi obvezna posojila za ta namen. VI. 1. Ko določajo skupne interese, ki jih narodi, narodnosti, delovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, predloženi ustavni amandmaji izhajajo iz postavke, da federacija prek svojih organov in organizacij uresničuje v okviru teh skupnih interesov le pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo. Izhajajoč iz novega položaja republik in avtonomnih pokrajin, sc v predlogu besedila osnutka ustavnih amandmajev hkrati izraža načelo, da se skupni interesi narodov in narodnosti, delovnih ljudi in občanov, ki so z ustavo določeni kot pravice in dolžnosti organov in organizacij federacije, uresničujejo z enakopravno udeležbo in odgovornostjo republik, avtonomnih pokrajin v teh organih in organizacijah pri določanju in izvajanju politike federacije. To se je posebej pokazalo v amandmajih, ki se nanašajo na usklajevanje stališč organov federacije, republik in pokrajin pri določanju temeljev družbenega načrta Jugoslavije, določanju politike in izdaji zakonov in drugih aktov na področju določenih ekonomskih odnosov (amandma XXXII ter tudi v amandmajih o strukturi organov federacije). Predloženi ustavni amandmaji dajejo temelj tudi za vse druge oblike uresničevanja skupnih interesov, od neposrednega sodelovanja in dogovarjanja republik, pokrajin in drugih družbenopolitičnih skupnosti do samoupravnega sporazumevanja, družbenega dogovarjanja in združevanja delovnih in drugih organizacij ter interesnih skupnosti. Dogovarjanje republik in avtonomnih pokrajin odpira širok prostor za reševanje vprašanj, ki so skupnega pomena za več republik ali za vse republike oziroma avtonomni pokrajini, zlasti za njihovo usklajevanje pri urejanju tistih odnosov, katerih urejanje spada v pristojnost republik in avtonomnih pokrajin. Pri uresničevanju skupnih interesov predloženi ustavni amandmaji posebej določajo vlogo organizacij združenega dela, interesnih in drugih skupnosti kot dejavnikov integracije celotne naše socialistične družbe. Samoupravno sporazumevanje organizacij združenega dela in njihovih asociacij ter družbeno dogovarjanje postaja bistveno nova kategorija našega ustavnega sistema. Osnovna ideja je, da se pri reševanju konfliktnih odnosov v družbi ne pojavlja kot odločilni faktor le politična oblast, temveč da se ti odnosi rešujejo predvsem z neposredno akcijo samoupravnih subjektov prek razvitega sistema samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki s tem postaja eden izmed bistvenih elementov našega samoupravnega^ sistema. (Dalje prihodnjič) Z II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije (Nadaljevanje s 3. strani) njegove koncentracije v velike združbe. Vprašujemo se, zakaj v našem gospodarskem sistemu ne moremo ustvariti trdnih integracijskih tvorb in se že v integriranih podjetjih pojavljajo dezintegracije. Namen tega prispevka je le v tem, da bi poskušal na kratko povedati le nekaj vzrokov, zaradi katerih v našem gospodarstvu prepočasi prihajamo do močnih integracijskih tvorb, odnosno se že obstoječe integracijske tvorbe dezintegrirajo. Omenil bi le zunanje vzroke in činitelje, četudi smatram, da je cela vrsta vzrokov znotraj podjetij, pa bodisi že takrat, ko se integrirajo ali se pojavijo pozneje, kar vse privede do dezintegracije. II. Prvenstveno smatram, da naš bančni sistem s svojimi poslovnimi bankami ni tak, ki bi lahko sledil s finančnimi sredstvi hitremu tempu napredka in razvoja določenih gospodarskih panog. Razumljivo je, da velike gospodarske formacije, če hočejo vzdržati konkurenčno borbo, morajo hitro slediti napredku svoje dejavnosti v svetu. Vzemimo samo elektronsko industrijo. Ta doživlja v svetu zelo hiter napredek. Podjetja, ki se v naši državi ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo tem dosežkom, zlasti z aplikacijo v proizvodnji, težko sledijo ali sploh ne. Tovrstna tehnologija in tehnika se zelo hitro menjata, za menjavo pa so potrebna finančna sredstva. Gospodarske organizacije pri nas, pa so ne samo s sredstvi za financiranje proizvodnje ampak tudi za financiranje znanstvene dejavnosti, navezana v glavnem na svoja sredstva. Razvojno dejavnost morajo v glavnem financirati same. Veliko premalo možnosti pa je, da bi lahko za proizvodnjo kot za znanstveno raziskovalno dejavnost, dobile kredite pri bančnih hišah, čotudi bi bil denar zelo dobro naložen. V integracijskih procesih je pogosto treba tudi preorien-tirati proizvodne programe, da se po možnosti izključuje notranja konkurenca med deli podjetja in zaključi tehnološki proces. Za vse to pa je treba imeti znatna sredstva. Bančne hiše pa ne razpolagajo s takimi sredstvi, ki bi lahko sledile vzponu in rasti velikih integracijskih gospodarskih subjektov. III. III. S problemom pomanjkanja finančnih sredstev v gospodarskih organizacijah za njihov lastni razvoj, je tesno povezano obremenjevanje gospodarskih organizacij. Ob priliki izvajanja stabilizacije, sprejemanja stabilizacijskih ukrepov, je bil med drugimi ob strani vodilnih ljudi v državi proklamiran kot eden izmed osnovnih stabilizacijskih ukrepov razbremenitev gospodarstva. Ta ukrep se tako rekoč ne uresničuje in pri ljudeh v delovnih organizacijah je mnenje, da je bila to le bolj politična parola. Analize kažejo, da proces udeležbe gospodarskih organzacij v lastni akumulaciji pada, na račun izven gospodarskih struktur. Nadalje, če primerjamo obremenitve naših gospodarskih organizacij z raznimi dajatvami gospodarskih organizacij v tujini, ugotavljamo, da so naše gospodarske organizacije bolj obremenjene z dajatvami kot je to v drugih državah. To pomeni, da kljub enaki produktivnosti, manjšim osebnim dohodkom, naša podjetja niso tako konkurenčno sposobna kot bi morala biti. Ta obremenitev pa je zlasti težka za velike gospodarske organizacije. Zato tudi majhne organizacije nimajo interesa stopati v integracijske procese, ker se s tem njihova poslovna in konkurenčna sposobnost v velikih podjetjih prej zmanjšuje kot povečuje. IV. Pogosta menjava predpisov, zelo slabo vpliva zlasti na velike gospodarske subjekte. Majhne gospodarske organizacije se menjavi predpisov lahko dokaj hitro prilagajajo. Zato tudi mnoge nimajo interesa, da bi stopilo v večje integracijske tvorbe, ker jim sedanja oblika daje veliko večje možnosti prilagajanja gospodarskim tokovom, ki se pri nas zelo pogosto menjajo. Razumljivo je, da dinamika gospodarstva zahteva kar je drugod v svetu, da' se predpisi, ki regulirajo gospodarstvo hitreje menjajo kot nekateri drugi, vendar tako pogosto kot je pri nas, pa verjetno ni nikjer. To ustvarja veliko nestabilnost, ker se zlasti v ekonomiki poslovanja velikih gospodarskih subjektov izraža še bolj v negativni meri. To onemogoča dolgoročnejše planiranje in usmeritve, da ne govorimo tudi o slabi pravni in ekonomski varnosti poslovanja podjetij. Imamo primere, ko so posamezni predpisi učinkovali za nazaj in rušili pravno obstoječe in urejena razmerja med gospodarskimi subjekti. Kaj vse to pomeni za stabilnost poslovanja velikih podjetij. V. Sistem ekonomskih odno sov s tujino in njegov razvoj z leta v loto odločujoče vpliva na integracijske procese. Današnji sistem, ki je globo ko prepleten z arbitrarnimi administrativnimi metodami, usmerja pozornost samoupravnih struktur na intervencije in pritiske, manj pa na združevanje dela med sa- mimi nosilci proizvodnje. Nujno je, da se sistem eko nomskih odnosov s tujino postavi na modernejše principe, tear da se sprejmejo javni programi njegovega razvoja. VI. Pri integracijskih procesih bi morale imeti večjo vlogo zlasti gospodarske zbornice, ki bi morale biti na temelju strokovnih utemeljitev inicia-tor procesov in integracije; stalno bi morale spremljati in proučevati gibanja in po- I. Naša organizacija samoupravljanja in sploh sistem samoupravljanja temelji več ali manj na osnovah, ki smo jih postavili 1. 1950 olj uvedbi delavskega samoupravljanja. Tudi njegove institucije so več ali manj take kot jih je prinesla tedanja zakonodaja. Neke spremembe smo dosegli s sprejemom XV. amandmaja. Tehnološki razvoj zelo hitro napreduje. V naš ekonomski sistem smo uvedli tudi že celo vrsto tržnih principov. Vključujemo se z vso naglico v mednarodno delitev dela. Vse to pa zahteva učinkovito poslovanje delovnih organizacij, mi pa imamo še vedno organizacije delavskega samoupravljanja na osnovi sistema, ki je izhajal iz ekonomskega sistema administrativnih okvirjev, četudi so bile dane možnosti za njegovo izpopolnjevanje. Ta nevskla-jenost se še zlasti izraža v velikih integriranih podjetjih, zato bi morali čimprej proučiti funkcioniranje dosedanjega samoupravnega sistema in ga vzpostaviti tako, da je razumljivo nosilec oblasti delavec, istočasno pa da odgovarja našemu sedanjemu stanju in zlasti perspektivnemu razvoju naše samoupravne družbe in učinkovitem poslovanju naših gospodarskih subjektov. II. V integriranih podjetjih je zelo težko vzpostaviti dobre medsebojne odnose integriranih delov s celim podjetjem. Vsekakor obstaja določena povezanost med velikostjo poslovnega sistema in stopnjo avtonomnosti njegovih delov odnosno podsistemov, čim večji in kompleksnejši je poslovni sistem, tem večja mora biti tudi avtonomija njegovih delov. Organizacijo samoupravljanja v integriranih podjetjih je nujno treba zasnovati na skupni poslovni orientaciji in eko- jave v integriranih podjetjih in predlagati pristojnim gospodarskim subjektom in oblastnim organom odgovarjajoče mere in ukrepe v cilju proučevanja integracije in organiziranja našega gospodarstva. VII. Zavedam se, da sem izrazil le nekatere zaviralne momente za integracije v našem gospodarskem sistemu. Obstojijo gotovo še drugi, kongres pa bo moral tudi o tem problemu izreči jasna stališča. nomskem interesu vseh članov integracije ter jasno postavljenih pravicah in obveznostih vseh oblik združenega dela v integriranih podjetjih. III. Poseben problem predstavlja reševanje problemov medsebojnih odnosov organov upravljanja v integriranih podjetjih. Pravilen pristop k delitvi pristojnosti med organi upravljanja podjetja in avtonomnih delov je tak, da ima podjetje le tiste pristojnosti, ki jih ima na osnovi zakonitih predpisov in, ki so jih integrirani deli na osnovi pogodbe ali statuta prenesli na organe upravljanja podjetja. Te relacije pa je pogostokrat zelo težko določiti zlasti tam, kjer so avtonomne enote integriranega podjetja raztresene po raznih krajih, na področju raznih občinskih skupščin, kjer je tudi močan vpliv teritorialne politike. Stalno je prisotna dilema, ali naj se velika integrirana podjetja organizirajo po branžnem sistemu, ne oziraje se na teritorialne principe, z močno avtonomijo branže kot celote in z manjšo avtonomijo delov v tej branži, brez ozira na lokacijo. Od- nosno, ali naj se izvrši organizacija takega velikega sistema, po teritorialnem' principu, to je z veliko avtonomno samostojnostjo teritorialnih enot brez ozira na branžo. Moje mnenje je, da je napredna in adekvatna postavitev organizacije velikega sistema, katera odgovarja zlasti tržnim zakonitostim in, ki je učinkovita organizacija po branžnem sistemu. IV. Sc vedno je odprto vprašanje finančnih sredstev, ki se vlagajo v posamezne organizacije. Pogosto take organizacije, v katere so vložena sredstva, dokaj hitro izstopajo iz podjetja. Tudi praksa ustavnih sodišč je tukaj zelo različna. V glavnem pa se dopušča dokaj hitro izstopanje s stališčem, zaščite samoupravnih pravic, manjšine proti večini kolektiva. Goli pravni razlogi se dokaj hitro najdejo. Zakonodajo v tej smeri bi bilo potrebno proučiti in spremeniti. Ustavni amandmaji dajejo osnove z neznanimi rešitvami v pogledu minulega dela, statuta temeljne organizacije združenega dela in združevanjem sredstev. V. Učinkovito informiranje v velikih sistemih ni lahko in ga je težko izpeljati. Tukaj so potrebne akcije najmanj na dveh nivojih, tako z nivo ja podjetja, kakor tudi z nivoja avtonomnega dela. Kompleksna informativna dejavnost mora biti v integriranem podjetju sinhronizirana. Z ustrezno informativno-stjo se preprečijo mnogi konflikti, ki imajo včasih tudi neprijetne posledice. VI. V svoji razpravi sem podal le nekaj problemov, ki so prisotni v organizaciji dela in samoupravljanja v velikih integriranih podjetjih. To ugotavljam kot delavec v ZDRUŽENEM PODJETJU ISKRA Kranj. Brzojavka II. kongresa samoupravljalcev v Sarajevu Delovni ljudje združenega podjetja Iskra Kranj pozdravljamo vse udeležence II. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. V celoti podpiramo stališča in smernice tov. Tita in želimo da se le-ta čimprej uresničijo v nači družbeni praksi. Kongresu samoupravljalcev želimo čimveč uspehov zlasti pa, da bodo sklepi kongresa porok za nadaljnjo afirmacijo samoupravljanja v naši socialistični družbi. Nadaljnji razvoj samoupravljanja bo podal možnost našemu delovnemu človeku, da bo lahko še bolj aktivno sodeloval pri vseh pomembnejših vprašanjih naše družbe. Delovni ljudje združenega podjetja Iskra Kranj j Problemi organizacije deh in samoupravljanja v integriranih podjetjih Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Tehtne, odkrite in odločne besede ZDRUŽENO PODJETJE SKLEPI 16. seje Odbora za poslovno politiko združenega podjetja ISKRA skupaj z direktorji organizacij ZP, ld niso člani odbora za poslovno politiko ZP (22. 4. 1971) 0 Odbor za poslovno politiko ZP je obravnaval predlog statuta Združenega podjetja ISKRA Kranj od februarja 1971, ki ga je pripravila posebna komisija za sestavo statuta Združenega podjetja ISKRA Kranj ter ga po razpravi sprejel z naslednjimi spremembami in dopolnitvami: 0 Pravni položaj Člen 1 — Komisiji za sestavo statuta ZP ISKRA se naroča, da doda na koncu člena 1 nov odstavek, v katerem naj se v skladu s predlogom ustavnih amandmajev zadolži organizacije v sestavu združenega podjetja, da notranjo organizacijo dela in upravljanja v svojih organizacijah prilagodijo tako, da se v čim večji meri organizi- . rajo temeljne organizacije združenega dela s pristojnostmi, ki jih bodo doJočali sprejeti amandmaji in zakoniti predpisi. 0 Zaščitni znak člen 6 — Doda se še šesti odstavek, ki sc glasi: »Zaščitni znak ZP pomeni istočasno tudi znak kvalitete izdelkov; njegova uporaba pa se določi s posebnim splošnim aktom, ki ga sprejme delavski svet združenega podjetja.« 0 Poslovni predmet člen 8 — Za tč. c) se varianta I. po predlogu ZZA črta in se uporabi tekst, ki je naveden pod varianto II. in ki se glasi: »c) pripravljanje tehničnih in tehnoloških osnov za proizvodne organ i-zacije, opravljanje skupne raziskovalne dejavnosti ter dejavnosti razvoja materialov >n novih izdelkov ter konstruiranje izdelkov.« Tč. h) Druga alinea se spre-nieni in se glasi: »— uvoz reprodukcijskega materiala vseh vrst, rezervnih delov, investicijske opreme in družil3 blaga za sebe in za dru-I ge«. Doda se nova alinea, ki se ; glasi: •— promet s pravicami in-oustrijske lastnine.« • Strokovne službe združenega podjetja člen 35 — Komisiji za sestavo statuta se naroča, da Postavi predvsem odgovornost generalnemu direktorju f" vodilnih delavcev v strokovnih službah ZP in da se ernu ustrezno sformulira IV. odstavek tega člena. Delavski svet združenega podjetja Člen 47 — V III. odstavku se črta zadnji del besedila: »pri čemer pa je treba upoštevati tisti mandat, ki ga je ta enota že dobila.« 0 Medsebojni odnosi organov upravljanja in izvr-šilnlih organov v združenem podjetju den 52 — V tretji vrsti I. odstavka se črta besedi »ali odpravi«. V peti vrsti pa se črta »interesi in«. • Sestav kolegijskih izvršilnih organov Člena 57 in 58, to je glede sestave kolegijskih izvršilnih organov in njihove volitve, naj se po komisiji za sestavo statuta združenega podjetja ponovno prouči v smislu razprave in predloži na naslednjo sejo odbora za poslovno politiko ZP. 0 Odgovornost v združenem podjetju Člen 106 — Poslovni odbor združenega podjetja naj odgovarja primarno kot celota (kolektivno). Člen 107 — Odbor za kadrovske zadeve in informacije naj odgovarja primarno kot celota (kolektivno). • Ukrepi in postopek zoper člane organov upravljanja in kolegijskih izvršilnih organov V členih statuta ZP, kjer je napisano »V» članov delavskega sveta ZP« se spremeni in se vstavi samo »delavski svet združenega podjetja«. • Ukrepi m postopek zoper direktorje organizacijskih enot združenega podjetja Člen 125 — naj se spremeni tako, da ukrepe zoper direktorje organizacijskih enot predlaga delavski svet združenega podjetja, izreče pa jih lahko le delavski svet organizacije v sestavu združenega podjetja, katere član je direktor. Notranji odnosi v združenem podjetju 0 Člen 138 Ponovno naj se ta člen pregleda in pripravi nov predlog za naslednjo sejo odbora za poslovno poiitko ZP ter naj se prouči tudi varianta, ki naj se glasi: »Toč. b) v tem členu se črta, ostale pa glasijo:- a) 25% po enakih deležih b) 35 % izplačanih osebnih dohodkih c) 40% ustvarjeni neto dohodek.« V členih 138, 141 tč. 2, 144, 159 pa je treba povsod za vse osnove postaviti, da se tc osnove določijo tako kot so bile realizirane v preteklem letu. 0 Sklad za kadre Člen 143 — Točki 7. in 8. se črtata. © Pravice industrijske lastnine Člen 153 — se spremeni zadnji odstavek in se glasi: »Kadar gre za prodajo sredstev industrijske lastnine z inozemstvom, sklepa pogodbe organizacijska enota združenega podjetja — pravna oseba, v soglasju z delavskim svetom ZP, če pa gre za nakup sredstev industrijske lastnine, pa se predhodno obvesti delavski svet združenega podjetja. 0 Financiranje strokovnih služb združenega podjetja Člen 162 — naj se ponovno prouči in prouči tudi varianta brez točke b) ter naj se poda ponovno predlog odboru za poslovno politiko ZP. 0 Planiranje Člen 166 — se spremeni in glasi: »Srednjeročni plan razvoja združenega podjetja pomeni konkretizacijo poslovne politike združenega podjetja na osnovi ciljev in obsega obdobja petih let ter je razčlenjen po obdobjih 1 leta s stalnim pomikom za eno leto.« 0 Odbor za poslovno politiko ZP zadolži komisijo za sestavo statuta združenega podjetja ISKRA, da ponovno prouči definicijo členov: 57 in 58, 138 in 126. Komisija za sestavo statuta združenega podjetja ISKRA naj ponovno predloži v obravnavo predlog tekstov za navedene člene za prvo prihodnjo sejo odbora za poslovno politiko ZP, nakar bo odbor za poslovno politiko ZP sprejel sklepe o dokončnem predlogu teh členov v statutu združenega podjetja ISKRA. 0 Odbor za poslovno politiko pooblašča generalnega direktorja ZP, da imenuje v združenem podjetju ISKRA komisijo za sestavo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tako v združenem podjetju kakor tudi na relaciji združeno podjetje in ostale tovrstne organizacije v Sloveniji. ® Odbor za poslovno politiko ZP se v načelu strinja s predlogom ISKRE — Tovarne kondenzatorjev v Semiču z dne 5. 2. 1971 in z dodatnim predlogom z dne 16. 3. 1971, da bi ZP ISKRA sofinancirala modernizacijo ceste v Semiču, in sicer na relaciji Soteska—Semič ter zadolžuje tov. Franca Koširja — direktorja organizacije ISKRA — Kondenzatorji Semič, da pripravi konkreten predlog konstrukcije udeležbe in plačila ZP Iskra za obravnavo na eni izmed prihodnjih sej odbora za poslovno politiko ZP in nato na DS ZP. Odbor za poslovno politiko ZP sklene, da se predlog rešitve poklicne šole Šolskega centra ZP ISKRA Kranj pod del. št. U481/1-71 z dne 21. 4. 1971, ki je bil razdeljen članom odbora za poslovno politiko ZP in direktorjem orga-zacij ZP, ki niso člani odbora za poslovno politiko ZP, preloži v obravnavo na prvo naslednjo sejo odbora za poslovno politiko ZP. (nadalj. s 1. strani) gam naše družbe v tem trenutku, vse nebistveno, vse tisto, kar bi lahko zmanjšalo njegov pomen, pa naj ostane ob strani. Glede na to, da so pričakovanja naših ljudi v državi in prijateljev po svetu velika, je naša odgovornost še večja kot sicer, želim, da bi bilo delo tega kongresa čim bolj rodovitno.« V svojem zaključnem govoru na II. kongresu samo-upravljaicev je dejal med drugim naslednje: »Lahko smo zadovoljni s tem, kar smo do danes dosegli, zlasti če pomislimo, da smo začeli delati v nerazviti državi, da smo se morali v praksi šele učiti, da je seveda moralo biti tudi veliko raznih napak in pomanjkljivosti, ki jih imamo še sedaj. Toda ko danes pogledamo našega človeka, proizvajalca, ko pogledamo ta veiiki zbor uglednih, politično in ekonomsko podkovanih ljudi, ki vedo, kaj hočejo, in ki imajo gradivo, s katerim sc ukvarjajo, ne samo'v rokah, temveč tudi v glavi — potem je uspeh, ki smo ga doslej dosegli, zares velikanski. Pri nas je na milijone ljudi šlo skozi šole samoupravljanja. Vi tukaj ste predstavniki nekaj milijonov proizvajalcev Jugoslavije. To je velikanska sila. Ta kongres je najmočnejši, kar jih je bilo pri nas po vojni, po V. kongresu KPJ, sklicanem v položaju, ki je bil za našo državo zelo kritičen. Kongres samoupravljal-cev je zares močna manifestacija naših delovnih ljudi, ki dokazuje, da se je samoupravljanje pri nas tako glo- Po daljši razpravi je občni zbor sprejel naslednje zaključke za delo Sindikalne organizacije: 1. Izboljšati je treba odnose med ZZA in ostalimi organizacijami ZP Iskra in s statutom določiti pravo mesto in vlogo ZZA v ZP Iskra. 2. Utrjevati je treba vse oblike samoupravljanja v ZZA in doseči boljše sodelovanje sindikalne organizacije z vsemi njegovimi organi kot doslej v cilju še boljšega gospodarjenja in medsebojnih odnosov. 3. Izboljšati je treba odnose med sodelavci Zavoda in posameznimi enotami. 4. Doseči hitrejše in boljše informiranje kolektiva. V ta namen naj se ustanovi in terni uredniški odbor, ki bo skrbel za objavljanje naših člankov v glasilu Iskra. 5. Posvetiti vso skrb življenjskemu standardu sodelavcev in doseči boljše delovne pogoje. 6. Povečati je treba socialno skrb za članstvo in tudi boko zakoreninijo, da teh ko« renin nihče več ne more izruvati. To je last našega delavskega razreda, ki mu ja nihče več ne more odvzeti.« Za konec je Josip Broz Tito nekaj besed naslovil tudi na tuje -goste na kongresu: »Rad bi tudi pozdravii goste iz tujine, ki so spremljali delo tega kongresa in proučevali našo družbeno samoupravljanje. Želim, da bi odnesli domov pravo podobo tega kongresa. Naše izkušnje kažejo, da ni treba izgubljati poguma, če materialni temelji še niso dovolj trdni. Nismo čakali, da bi postali bogati in da bi šele tedaj uvedli samoupravljanje. Saj samoupravljanja ni mogoče uvesti naenkrat ali šele tedaj, ko postaneš bogat. Samoupravljanje ustvarja bogastvo, a ne za posameznike ali skupino. Vi, dragi gostje iz tujine, bodite bolj smeli pri svojih zahtevah, da se bo v vaših državah okrepila vloga delavskega razreda in delovnih ljudi. V mislih imam tudi države v razvoju, kjer je delavski razred še v zarodku, a ta raste in se že razvija. Delovni ljudje morajo nekoč imeti v vsaki državi tak položaj, kakršen jim tudi pripada. To je pot razvoja v vsem svetu. Tudi vam želim veliko uspeha pri ustvarjalnem delu in vašem nadaljnjem razvoju. Drage moje tovarišice in tovariši, vsem vam želim veliko uspeha. Posredujte kolektivom vse, kar ste tu siišaK, in rezultate, ki ste jih tu dosegli, ter jim izročite pozdrave v mojem imenu, v imenu vlade in vseh nas.« v bodoče posvečati vso skrb zdravstveno ogroženim sodelavcem in jim zagotoviti preventivno ali kurativno okrevanje tako članov kolektiva v ZZA kot njihovih otrok. Pospeševati moramo letovanje naših članov v ustreznih počitniških domovih ZP Iskra. 7. Se nadalje moramo krepiti akcije solidarnosti, kot je krvodajalske akcije in občasne akcije za pomoč socialno prizadetim področjem Slovenije. 8. Krepiti moramo sodelovanje z ostalimi družbeno-po-litičnimi organizacijami v ZZA. 9. Izvesti je treba postopek za izvedbo nadomestnih volitev v ZZA za novega odbornika Zbora delovnih skupnosti občine Vič-Rudnik. 10. Se nadalje jc treba razvijati kullurno-prosvetno, rekreativno in športno dejavnost. 11. Za ustanovitev blagajne vzajemne pomoči naj se izvede anketa. SEclepi sindikata ZZA Bogat športni program v počastitev praznika dela Uspel nastop naših odbojkarjev ženskami je zmagala Vesna Golob, pred Sonjo Knez in Slavko Anžekovič, med moškimi pa je lovoriko pobral Franci Sussinger pred Gregorjem Jenkom, Poldetom Vukšiničem, Milovanom Ro-ličem, Zoranom Trajkovičem, itd. Za tekmovanje v streljanju z zračno puško se je prijavilo 20 tekmovalcev, ki so se po Tako borbe v predtekmovanju, zlasti pa še srečanje najboljših ekip v medsebojnih spopadih so nudili prisotnim gledalcem dokaj športnega užitka. Ne bo odveč, če rečemo še besedo dve o zmagovalni kombinirani ekipi. Leta je po svoji igri, kompaktnosti in borbenosti prav gotovo zmago zaslužila, saj je v Iskri, kljub nekaterim dobrim odbojkarskim ekipam, ki smo jih srečavali na naših vsakoletnih športnih igrah Iskre, boljšo težko najti. Takšna kot se je pokazala na omenjenem spominskem turnirju, je pa končno tudi morala uspešno obračunati z vsemi svojimi nasprotniki. Vsekakor solidno igro pa so to pot pokazali tudi pržanski odbojkarji in se tako zasluženo uvrstili med trinajstimi nastopajočimi ekipami na tretje mesto. I. avtorally SA/ca po/i SSKRE ¿mr Pržanski športniki so v zameno za iz tehničnih razlogov odpadlo vsakoletno prvomajsko dirko z mopedi, za letošnji praznik dela izvedli vrsto tekmovanj v drugih panogah in tako dostojno proslavili 1. maj. V namiznem tenisu je sodelovalo 14 tekmovalcev in 3 tekmovalke, med katerimi so bili dvoboji zagrizeni. Med Mestni sindikalni svet Ljubljane je v počastitev obletnice osvoboditve našega glavnega mesta organiziral odbojkarski turnir v hali Tivoli, na katerem je sodelovalo skupno trinajst odbojkarskih ekip iz delovnih organizacij na področju Ljubljane. Med temi trinajstimi ekipami sta se borili za čim boljšo uvrstitev tudi dve naši ekipi in sicer kombinirana ekipa odbojkarjev Iskra Commerce in ZP Iskra ter ekipa tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu. Ta odbojkarski turnir se je spričo dokajšnje izenačenosti večine sodelujočih ekip končal uspešno zlasti tudi za obe ekipi iz našega podjetja, saj se je kombinirana ekipa Iskra Commerce in ZP Iskra uvrstila na prvo mesto pred ekipo tovarne Elma na Črnučah, medtem ko je ekipa odbojkarjev iz tovarne Avtomatika zasedla odlično tretje mesto. bil v Ljubljani tradicionalni, že XV. pohod po poteh partizanske Ljubljane, na katerem je v raznih tekmovalnih disciplinah nastopilo več tisoč mladih ’ tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. V vseh disciplinah je bila izredno močna konkurenca, kar velja tudi za štafetne teke moških ekip srednjih šol ter športnih in drugih organizacij. Samo v konkurenci srednješolskih štafet je nastopilo 43 ekip. Med sodelujočimi se je v ostrem boju znašla tudi ekipa Tehniške šole Iskra iz Kranja — Stefanič, Kogoj, Kavčič. V štafetnem teku 3 x 1000 m je dosegla odličen čas 8:07,4, kar ji je prineslo zanesljivo zmago pred ekipo postojnske gimnazije ter ekipami šolskega centra »Boris Kidrič« iz Celja in ekipo gimnazije Ravne na Koroškem in ekipo Tehniške šole Iskra II, itd. Za svoj uspeh zaslužijo člani ekipe Tehniške šole Iskra vso pohvalo, saj je bil njihov plasman zares odličen spričo tolikšnega števila drugih tekmovalnih ekip. V močni konkurenci pa so se v kategoriji štafet 3 x 600 m za šole lepo odrezali tudi učenci Poklicne šole Iskre z 10. mestom. doseženih krogih uvrstili takole: 1. Ivan Kršinar, 2. Pok de Vukšinič, 3. France Babnik, 4. Cene Zupan, 5. Anton Peternelj, itd. Dvanajst kegljačev je pomerilo svoje sile in med njimi nekateri dosegli upoštevanja vredne rezultate. Najboljši med njimi je bil Bruno Doljak, ki je podrl 440 kegljev, sledijo pa mu 2. Nande Resman 413, 3. Alojz Žirovnik 400, 4. Peter Us 375, 5. Miro Klopčar 371 kegljev, itd. V šahu je tekmovalo 15 prijavljenih tekmovalcev, zvrstili pa so se takole: 1.—2. Milovan Rolič in Jože Štukelj, 3. Stane Zemljarič, 4. Slavko Lampič, 5. Zdravko Babič, itd. ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega dragega očeta ALOJZA PETERNELJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem na liniji »telefoni« obrata ATN, za izraze sožalja in denarno pomoč. Hčerka Ivanka Eržen ZAHVALA Ob nenadni težki izgubi moje preljube žene NADE PAPEŽ se vsem sodelavcem in sindikalni podružnici Iskrine tovarne elektronskih naprav Stegne, ki so nam nudili osebno ali denarno pomoč, tovarišu Bobnarju in tovarišu inž. Gambergerju za zadnje poslovilne besede ob grobu, nadalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam nudili kakršnokoli pomoč, jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam izrekli sožalje, iskreno zahvaljujem. Dušan Papež ZAHVALA Ob tragični nesreči mojega očeta PETRA RAVNIKARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v montaži obrata STIKALA za izraze sožalja in finančno pomoč. Hčerka Ela Čarman ISKRA- glasilo delovnega kolektiva ZP iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektronik» in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni u: 'nik: Pavel Gantar — O“-govorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji-»CP Gorenjski tisk« Kraut C/LJ . Coid Mariu//». Botee Pe/roto Brdo le/ezn/k/ fkran/ SkOf/ct ¿oka Kon/r. s Ugom Idrija Codoric „ Sotana Kontrola s hgom V počastitev 25-Ietnlce Iskre bo 5. junija športna komisija pri sindikalnem odboru ZP priredila I. avtorally Iskre, o čemer smo že poročali. Danes objavljamo skico tekmovalne proge in opozarjamo, da je rok za prijavo tekmovalnih ekip — 20. maj. Podrobnosti prihodnjič! ISKRA TOVARNA ORODJA Ljubljana, Stegne 15 < Smo kot samostojna organizacija združenega dela, edina specializirana tovarna v Sloveniji za izdelavo vseh vrst orodij kot so: • — rezilna orodja, — vlečna orodja, — orodja za vse vrste plastike, — orodja za tlačni liv, ter razne manjše stroje in vseh vrst orodij in drugih priprav. Tovarna se je v svojem kratkem času poslovanja zelo solidno uveljavila, tako na domačem kot inozemskem tržišču. Zaradi vse večjega povpraševanja po kvalitetnih orodjih, smo na pritisk naših cenjenih naročnikov prisiljeni povečati naše proizvodnje zmogljivosti in organizirati posamezne kadrovsko še ne izpopolnjene službe. Ce želite delati v urejeni organizaciji, v odličnih delovnih pogojih, če želite biti za svojo strokovnost in predanost na delu solidno nagrajeni in če želite napredovati v svoji stroki, vas vabimo, da se o tem sami prepričate z vašim cenjenim obiskom v tovarni in se prijavite na eno od več prostih delovnih mest: — KONSTRUKTOR PROJEKTANT — KONSTRUKTOR ORODIJ — TEHNOLOG — KONTROLOR — ORODJAR — REZKALEC — STRUGAR — DELO V RAČUNOVODSTVU — ESŠ, LAHKO PRIPRAVNIK Vaše cenjene prijave ali vaš spoštovani obisk pričakujemo 15 dni od dneva objave prostih delovnih mest (tel. 57-373). Kandidati z ustreznejšo strokovnostjo v zgornjih usmeritvah in z daljšimi delovnimi izkušnjami so še posebno zaželeni in bodo imeli prednost pri izbiri. Uprava Počitniške skupnosti ISKRA ponovno razpisuje prosta delovna mesta v počitniških domovih za sezono 1971 in sicer VEC DELOVNIH MEST ZA POMOŽNE KUHARICE IN STREŽNICE OD 1200,00 din in hrana brezplačno. Prijave sprejemamo do vključno 25. maja. UPRAVA PSI XI. POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE Zmaga ekipe Tehniške šole Iskra v štafeti Na dan zmage, 9. t. m. je