■ - r 't List 52. ar "Í t iške - za četrt leta 90 kr po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr poUi prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 16 kr Dopisi se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 29. decembra 1899. na naročbo „Novic". Leto se bliža svojemu koncu in bliža se čas, da se bodo Čitatelji zopet kake liste naj si naroče za bodoče leto. Ker se je zadnji čas slovensko časopisje močno pomnožilo, da bodo čitatelj zopet morali odločiti ni to več lahka stvar Novicam" ni treba razvijati svojega programa, ker je že dovolj znan. Njih program je znani stari slovenski program, katerega so se držali dr. Bleiweis dr. Costa , dr. Toman in Svete c katerega zastopnik je sedaj dež odbornik ces. svetnik Murnik m kateremu so „Novice bile zveste v najtežavnejših časih. Hodile bodo nekako srednjo pot in boja ne bodo iskale, a vendar odločno branile slovensko narodno stališče proti vsakomur Poganjale se bodo odkritosrčno za najširšo in neposredno volilno pravico kakor so se ) dosedaj naj doslednejše izmej vseh slovenskih listov, ker so prepričane, da bodo postavodajni zastopi tem bolje izražali pravo mnenje naroda, čim bo^'e bo vsem stanovom omogočeno, izražati ob vo lit vah svoje mnenje. Smatrale bodo za svojo nalogo, zagovarjati koristi srednjih in nižjih stanov. Posebno po našega Ta dva kakor Naš kmet ni samo tisti, ki druge stanove preskrbuje z živežem, temveč najboljši možje naroda so se rodili v kmetskih hišah*;- naši najboljši pisatelji, učenjaki, politiki so največ iz zornost bodo obračale na koristi našega kmeta in doslej popolnoma zapuščenega obrtnika stanova sta stebra našega naroda. Posebno kmet nima pri nobenem narodu tacega pomena pri našem kmetskih hiš, tako da lahko rečemo, da je kmet rešil našo narodnost mestih je pa najvažnejši obrtni stan. To je jedini nezavisni stan, na. katerega se moremo Slovenci zanašati, zato je pa dolžnost slovenskih politikov in časopisov, da ne pozabljajo koristi tega stanu. Slovenski obrtniki nimajo doslej svojega strokovnega lista. Z ozirom na to in po inicijativi gosp. ces. svetnika Mur nika, ki nadzoruje list, posvečevale bodo '„Novice" v prihodnje posebno pozornost obrtnikom in obrtniškim zadevam in pričakujejo, da se jih obrtniki tesno oklenejo. w . /■M ■ . * M Novice" bodo v novem letu v jedrnatih in stvarnih člankih pojasn vsa politična vprašanja Posebno pozornost bodo obračale kakor dosedaj slovenskim v m Poganjale se bodo z isto odločnostjo za narodno jednakopravnost Slovanov, kot so se vedno v njih polstoletnem obstanku m ♦ ' r \m • C» f narodne slovanskim vprašanjem v > - pravice a vstrij skih 'i. .v 4 \ Skrbele bodo pa tudi za pouk kmeta m obrtnika Pri f * V f ' ř* i ^ ^, j .'u**- f, • j* *. tem mislijo sotrudnikov prvi pozornost vrsti ces. svetnika obračati novim iznajdbam ter so si pridobile več izvrstnih M lír nik a in obrtnika M. Kunca. Y poučnem in zabavnem delu bodo skrbele za primerno po učno in zabavno gradivo. Splošno se bodo v Novice" trudile v novem letu vsestranski katerih se obračajo s prošnjo pridobe. i da jim ostanejo % i zvesti v novem letu svoje čitatelje, do in še kaî novih naročnikov ' ' . . .. « - ■ ' . . .. f J. . V; ' ■ [If.i ■ x* i k-,vr & , • • -sa *ft v. % " 1 * ' V - > r ff VMfc . < v ? M ť • «s . * i t_ MU J* I à . 't i-: m i 'str • . - *. : k • Vf t Dolžnost je pa, da izrekamo koncem leta tudi zalivalo vsem âotrudnikom in jih prosimo nam ne odreko svoje pomoči v novem letu. Posebno bi nam bilo ustreženo s kratkimi poročili dogodkih po Slovenskem, kar se lahko sporoči na dopisnici. Izhajale bodo n Novice44 v dosedanji obliki in obsegu tudi v novem letu. (Jena jim bode: za ljubljanske naročnike v tiskarni prejemane: za celo leto kron (3 gld.), za pol leta krone leto gld. 50 kr.) in za četrt leta krono 50 vin. i75 kr.). Po pošti prejemane za celo kron (3 gld. 50 kr.), za pol leta 3 krone (1 gld. 50 kr.) in za četrt leta 1 krono 80 vin. leto 80 vin. (40 kr.). Naročnino se (90 kr.). Za pošiljanje na dom v Ljubljani.se plača pošilja: Blasnikovi tiskarni y LJubljani. celo ft ftft ft ftftftA A AM A ft AA A A ft A A A a A ft ft ft ft ft Ait ft ft a ft ft ft ft g ______ ______ ___ ____________.^....••.«........•.■••■«■■aiaiBifliiililflllllfllllllllll lllllllllllllllllllV Ob Mm «tan tutu i li i aim m ■■»• >■>>■>■■■ ■■ ■■■■•• >>••■■« jf ,m} m — w - — w ^ - v « ~ — - L ™-- ■ veka obupavali sami nad seboj, ne moremo pa trditi, I^iÙiS^ Polïtïski oddelek. \ = i da bi danes naša gubljena Avstrija zavzemala vsaj tisto mesto, kakor pred sto leti. Napredovala je sicer v mnogih ozirih a zdaj je bolna, težko bolna in si ne more opomoči, ker se neče oprijazniti z načelom na- Na pragu novega stoletja. Tekoče stoletje se nagiba svojemu koncu. Zve- rodne ravnopravnosti zdoznanai sicer niso jednih mislij, od kdaj naj se ra- Politične dogodbe v minolem stoletju so tudi ro- čuna novo stoletje, ali od 1. januvarja 1900 ali od dile novo mogočno stremljenje, socijalno gibanje. To 1. januvarija 1901 toda zdravi ljudski instinkt računa je sicer zašlo na pota ekstremnega od 1. januvarija 1900 in tudi katoliška cerkev je tega mnenja ter je prihodnje leto proglasila za sveto leto njegovo je zdravo in dobro ••. ral -v . . I radikalizma ali bistvu teži na jedro tem, da se izravnajo politične pravice vseh stanov in Ako motrimo življenje z višjega stališča, ako da se tudi proletarcu osigura človeku dostojna eksi stenca in v tem oziru je to gibanje že doseglo zna pritrdimo tistemu mislecu, ki je dejal, da je življenje narodov večen boj proti obstoječim razmeram in za menitih vspehov. višje letje ideale ter po tem načelu sodimo minolo sto Najznamenitejši napiedek pa je zaznamovati potem moramo priznati, da se v njem iz na polji znanosti v obče. Človek se trudi, da razkrije vršil velikanski napredek a da je vzlic temu človeštvo vse tajnosti nature in vesoljstva, a posebnim uprav še danes jako odaljeno od svojih smotrov. znamenju mislij, ki jih je rodila velika francoska revolucija se je bila koncem minolega veka začela temeljita preobrazba vseh političnih nazorov Neposredno pred začetkom 19 kolosalnim vspehom je človeški duh deloval na polju tehničnih ved. Dandanes hite parobrodi po vseh železnicah, zemlja je preprežena z železniaami, s telegrafi » in s telefoni, ves način produkcije predrugačen, veka na razvalinah nastala velikanska veleindustrija, ki grozi z uni- teh idej Napoleon Bonaparte dvignil zastavo absolu- čenjem malone vsemu rokodelstvu tizma in se proglasil prvim konzulom Cela deset letja je potem zopet vladal ta absolutizem, dokler mu niso revolucije zadale 1. 1848 smrtnega vdarca. Od tedaj je hiral in umiral in četudi ljudska suvereniteta še do današnjega dne ni zadobila popolnega priznanja in Ko bi naši očaki, ki so ob začetku sedanjega poletja legli pod zemljo, vstali danes iz grobov, bi se pač čudili velikanskim izpremembam in težko da bi se spoznali v sedanjem življenju In vender kako kratka je doba 100 let! še ni zmagala vendar tako utrjena, da si je Napredek povsod, kamor se ozremo. Ako pre težko predstavljati novo reakcijo, najsi je tudi mnogo skrivnih sil na delu, da jo obnovi t* W Ë li jí ff{ A ■A • ^ _ « Evropa je v tem času znamenito premenila svoje lice. Narodnostna ideja je osvobodila naprej Grško in 1HHHH Srbijo ter Rumunsko, potem vstvarila zjedinjeno Nem- drugače miši j amo, v koliko so se izpolnili ideali, ki jih je gojilo človeštvo v tem stoletju in ako potem sestavimo obračun, moramo sicer reči, da se marsikako upanje ni izpolnilo, da se je marsikaj zgodilo in zasukalo kakor so menili naši predniki, priznati pa vw čij o svetu ki je zdaj jedna najmogočnejših držav na se mora, da tako, kakor sedaj, ob koncu 19. veka. ni in zjedinjeno Italijo Obudila je tudi druge bila nikdar živa misel humanitete Človeštvo se narode, ali samo Madjari so bili tako dočim f w di y J« A si izvojevali neodvisnost venci še danes zaman trudijo srečni, da so je povzdignilo na višji nivo. To je delo velike huma-se Poljaki, Čehi, Slo- nitarne ideje in zanašajoč se na njeno popolno zmago da dosežejo vsaj tisto saj je najplemenitejša izmed vseh, ki polnijo človeška relativno samostalnost, katera je za življenje in na- srca, prestopamo v sveto leto 1900 fU-A**' I *i ."it ' WfPíi' LMm j Í!ťiL: i ïMmJ IraMř < fr* JSrte « f» ^ i * » u . . v » * ' i ■ ..T predovanje na narodni podlagi neizogibno potrebna. Ob koncu 19. veka vidimo, da so se iz največje narodi, ki so v začetku bede povzpele k novi moči 1 • Politični pregled. in Avstrij Golucbowski stvu mej Avstrijo in je hvalil, da se mu rami v Srbiji. S tem Rusija Minister zunanjih del grof v svojem ekspoze veliko govoril o prijatelj mej Rusij v Fr. Presse pa se povedniki v osebah generalo Roberta in generala Kitscbnerja in ustanovljene so vse vojne operacije, da prideta ta dva na bojišče. Tudi ponosni Angleži so začeli moliti in skesano de- \ tolažbo ! >jo svojih z razme je v najodličnejših listih posrečilo sprijazniti je pa slabo naletel. Ruska vlada mu dala tak odgovor, da si ga bo za- lati pokoro ! Zdaj se zatekajo k Bogu za pomo Delajo pred vsem svetom očitno spoved in obtožuj velikih grehov Jako slabo mora stati za mogočno Anglijo ako so začeli že obupavati nad seboj in vojíko admirali pomnil. Izjavila je, da Goluchowskega posredovanje ni imela in generali ter zdaj še le vidijo rešitev v Božji pomoči admiral Campion bjavil v „Times" sledeči poziv Pod- Kako prav nikacega vspeha iu da Rusija odločno obsoja srbske raz- dojgo bodo v višajoči čakali, predno si izprosijo pri kraljici mere. Kar sta pisala „Nov. Vremja" in „Sanktpeterburgskija Vědomosti" to kaže, da je prijateljstvu mej Rusijo in Avstrijo konec. dovolj glij vendar vemo odrediti za dan spokorjenja molitev Kaj An Novo ministerstvo tako pravičen narod, da mora ignorirati Boga bitk, ko vojna ena njegovih palic, in ko vendar da Claryjevo ministerstvo je od- v koliko kazPn smo gi za8iužilj s svojimi narodnimi grehi i? puščeno. Wittek, dosedanji minister železnic vlado. V četrtek je bil Clary v avdijenci • 1 ie tavil novo pri cesarju, ki mu Morda hodo porazi zadnjih dni vendar prisilili narod, da naznanil sprejetje demisije in mu podelil veliki križec Leo- naHoni v tem našem težkem pade na kolena, in da začne našega nebeškega očeta rotiti, naj Potem bil poldovega redu odobrenje predložil ministersko prejet Wittek boju svojim grešnim otrokom cesarju v to Imenovani so: Wittek zmago! Poslanec Smith pa je takisto v „Times objavil tale poziv Mi kot narod, smo pozabili, da je Bog. Naše narodno predsedstvo in železnice, groí Welsersheimb domobran- življenje je bilo v zadnjih letih napolnjeno z domišljavostjo prevzetnostjo. Naši državniki so se preveč baharili z našo dr- kakor bi bilo to delo njihovih rok. Naš moralični ton stvo S t u m m minister notranjih pravosodnega ministei Sti eb del, vodj S ch rott odj trgovinskega mi nisterstva, Jorkasch-Koch vodja finančnega ministerstva B lu m f eld vodja poljedelskega ministrstva, Berndtvodj naučnega ministrstva. Chledowski minister žavo, je postal lahak Narod zasluži kazen Mi kot narod se mo Gališko. To ramo ščent ojih narodnih grehov izpovedati in prositi Bo 6 odpu Tako smo storili pri uporu v Indij danes smo ministerstvo bode provizoricno ter ostane baje do meseca marca, k^or takrat v najresnejši krizi. Takih izjav je več in t ■ 1. adalo « bode na snide dižavni zbor. Gov podlagi >ri se pa 14 tudi da do tedaj, dokler se taDe Wittekovo J* ministrstvo samo nekaj tednov na krmilu potem pa umakne torej zdaj v sv razvidno, da so Angleži res obupani Tolažba jim je drugem na pol parlamentarnemu ministrstvu kateremu požrtvovalnost nekaterih rodoljubov, ki so segli globoko žep, da podprejo vojno ministerstvo Lord Chesam na stal na čelu dr Korber. To ministrstvo bi imelo nalogo, pri praviti kot ustanovitvi nove parlamentarne koalcije. pr. bode sam oborpžil 3000 prostovoljcev ter jih peljal v južno Afriko. Iz Indije pošlje ondotni višji poveljnik Lockhard Delegacija je imela dne 28 t m. sejo, v kateri baje štiri polke aklimatiranih čet in artilerijsko brigado a tudi Avstralij Kanada pošljeta večje oddelke Lord Go dovolila štirimesečen budgeten provizorij Gospodska zbornica je z veliko večino sprejela schen da prvi lord admiralitete je izjavil te dni proti temu se porabili mornarični vojaki za vojno proti Burom zakonski nacrt o odpravi časniškega koleka s 1. januvarjem da treba ;e bili Angliji prihodnjega leta. Udala se je bala javne nevolje. Predlog, naj se načrt nujno razpravlj z veliko • težavo, ker se je še priprav za vsak slučaj Go se pač boji ustaj na drugih krajih schen hiteti mornarica ! kamor bi morala istega dne obveljal ki z neznatno večino, V razpravo so zahteval, naj se privatna ža- posegli grof Schônborn, ljenja časti, storjena potom tiskopisa, odvzamejo porotnim sodiščem, grof Harrach je izrekel upanje, naj se pomnoži šte vilo patrijotiènih listov in baron Berg bode pomnožilo slabo časopisje. Slednjič načrt z veliko večino, ker so glasovali je trdil, da se e bil sprejet zakonski zanj tudi mnogi taki Ii it Ulit. fait fa fa ft fa fa fa fa fa it it! fa fa iti it it it fa it it fa fa fait it it it it it fa it it m .........um..............................I......«««•»■»■■»•«•»«■■»«•«■•••M...................................................9 l z *Ž ni__i^SS«, = ^ËÊmm&Ët&à : B 4§ = « fe« ww W www WWWWW 999 WWWW 99 www* člani, ki so glasovali proti nujnosti razprave vsaj koliko pomagano Bivša ministra zopet v službi nisterskega predsedstva grof Clary je zopet imenovan namést nikoma m Štajerskem, bivši pravosodni minister Kinding pa se tem je časo- Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. O seji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko dne 28. novembra 1899, katere so se pod predsedstvom g. podpredsednika Antona Klein-a in ob nav- c. kr. deželnovlad- liivši vodi tudi že vrnil v Trst, da zopet prevzame predsedstvo zočnosti vladnega zastopnika g višjega deželnega sodišča Deželni zbori, izvzemsi primorskih in tirolskega ter dalmatinskega so sklicani na dan 29. decembra, a zase- nega svetnika dr. pl. Rulinga udeležili gg. zbornični člani: Ivan Baumgartner, Oroslav Dolenec, Frano danj bodo trajala le malo časa Vojna v južni Airiki. Angležem gre vedno Kollmann, Ivan Krajec, j Karol Luck slabše, mann, Franc Omersa Friderik Pauer, Vaso Petričič nado so stavili v generala Buller, ki je imel kakih josip Rebek, FranKsav. Souvan, Feliks Stare, Feliks V T~\ i _ 1 i À__ ___J ^ „ » r» i 1 /"\ TT î 1 O f7 O A Y\ \ Ck ^Jjjj []Q J- T-T « • _ T_____* ^^««^XriVYlA V* O ûlû^nîû • Naj 20.000 mož. Pa tudi ta nada se je izjalovila zadnj nolega tedna General Buller je hotel namreč Bure zapoditi iz nekih jako važnih utrdb ob reki Tugela toraj z vso svojo vojsko, Napadel jih je se med Anglež Buri postavil v tri kolone. Vnel katerih poslednjih je bilo okolo Urbane in Jernej Žitnik, poročamo naslednje Podpredsednik otvori sejo, globoko obžaluje, da je g. zbornični predsednik zaradi bolezni zadržan ude- ležiti se današnje seje m izraža upanje t da 12.000, hud boj. Naposled so pa Buri venderle zapodili An gleže v divji beg ter jih mnogo pobili vjeli Vzeli so An gležem 11 topov. Ta poraz je neizmerno užalil Angleže a sram jih tudi pred vsem svetom, ko vidijo kako dan za dnevom njih katero takoj prepeljej ugled Zdaj mobilizuje upada ^ • t • • divizij skoro okreval in se udeleževal zborničnih posveto — -i ~ vanj. svojo mora g. zbornična člana Gassner in Supančič sta odsotnost opravičila z boleznijo, Kušar JBL :j ker biti navzoč v poslanski zbornici in Hren zaradi v Afriko Imenovani so tudi drugi za- neodložljivih opravkov v v * Overovateljema sejnega zapisnika imenuje pod- like nenadoma predsednik zbornična člana Josipa Lenarčiča. Ivana Baumgartnerja in izatopivšega delavca z drugim nado I. Zapisnik zadnje seje se odobri. . Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o ukazu c. kr. trgovinskega ministerstva glede pre- služka prebiti. Taki membe 77. obrtnega reda. Odsek vpira svoje poro- na delavca mestiti, niti ne more delavec takoj dobiti novega go-spodarja. Pri prvem trpi gotovo njegovo obrtovanje. drugi je pa, nepripravljen na to, primoran brez materijalnih sredstev morda dolgo časa brez dela in za- slučaji imajo jako slab učinek čilo na mnenja in izjave obrtnih in trgovskih zadrug podjetij, katera so se za ter tovarniških in drugih mnenje poprašala. Odsek je dobil od različnih intere sovanih krogov izjave. Tudi se je izražalo mnenje, da bi vsled nasve-tovane premembe občutno trpela v javnem interesu zaželjena stalnost vsakega obrta in s tem tudi sto-rilna sposobnost industrije, ker bi delavci pri nego- razmerji lahko vsak trenutek Za premembo § 77. obstoječega obrtnega reda, to vem delavnem katero je nižjeavstrijsko obrtno društvo trgovinskemu masah izstopali ministerstvu nasvetovalo in ki se glasi : Če se o roku bi delavec takoj lahko postal brez dela in kruha v m obratu škodovali, nasprotno pa odpovedi ni drugače dogovorilo, velja to tako, da obče je pa mnenje to, da se kupčijsko živ lastnik obrta i delavec ob vsakem času lahko takoj 'jenje in povzdig obrta pospešuje najbolj z urejenim razdeneta delovno razmerje," se je šest tovarniških stalnim delovnim in službenim razmerjem in da je podjetij izjavilo. Izmed teh izjav se je ozirati samo želja po stalnem delovnem razmerji danes še dokaj na pet, ker se pri eni ni navedel noben vzrok v pod- večja, kakor je kedaj bila. krepljenje spremembe. Od teh pet se je pritrditev na mera vam premembi § 77. v obče utemeljila s tem, da delodajalcem rok odpovedi nič ne koristi, ker slučaju, da sami odpovedo, i v slučaju Dalje se razodeva v izjavah želja po določilu, da bi odpovedni pogoji za oba pogodbena dela enako da so i v veljavo imeli in da bi odpovedni rok bil za oba lavec odpove, primorani delavca mu plačo za ta rok izplačati jim de in dela isti. Vsled tega naj bi se to določilo uveljavilo odpustiti in tudi za delavce, ki imajo od kosa plačo in ki po do- takoj sicer zato. ker de lavec. bodisi ako med tem časom v delu ostane redi, ali pa še celo škodo dela prostovoljno; bodisi primoran, še malo ali nič ne na Nasprotno se pa delavec, ker se boji delo takoj vilno dovršili. To določilo izgubiti, potrudi, da zadovolji s pridnostjo gospodarja in si s tem zagotovi stalno delo govoru (akordu) delajo in sicer tako, da pomožni delavci, ki se od kosa plačujejo ali po dogovoru delajo, ne smejo brez postavnega vzroka niti delo opustiti, niti odpuščeni biti, predno niso prevzetega dela pra- 77 o. r. se mora kot v svojega interesu pravne enakosti delojemalca z delodajalcem Bati se pa tudi ni, da bi delodajalci, ako bi delavci kar v masah izstopali iz dela, trpeli škodo ali da za nujno potrebno smatrati in to tem bolj, ker je morali ustaviti svoje obrtovanje ali je občutno omejiti, ker isti porabne in dobre delavce že itak s pogodbo na se privežejo. Večina zbornici došlih ta enakopravnost tudi v§ 1160 državljanskega zakonika utemeljena. Te nazore in izjave uvažujoč je odsek dosegel je trgovinskemu mnenje, da se s premembo § 77 o. r., kakor jo nižjeavstrijsko obrtno društvo c kr ohranitev obstoječega 14 dnevnega roka za odpoved izjav se pa izreka za ministerstvu nasvetovalo, namreč v tem smislu » da i in sicer iz teh vzrokov koristi Štirinajstdnevni odpovědni rok je v obojestranski dogovorilo delodajalec i delavec delavno razmerje vsak čas lahko takoj razdereta, če se o roku odpovedi ni drugače Odprava odpovednega roka se smatra strinjati Zato iz zgoraj navedenih vzrokov ne more nasvetuje: Zbornica naj se v smislu varno in demoralizujoče zlasti z ozirom socijalistične razmere. na za nesedán je tega stvo sd nišk udomačila navada, zlasti pri tovar i industriji, da se delavska pogodba vkljub tm ~ __ poročila izjavi na c. kr. trgovinsko minister- Predlog se sprejme. III. Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča o peticiji zbornice posestrime v Inomostu na c. kr. zgo finančno ministerstvo vorjenemu odpovednemu roku mnogokrat takoj raz- je delodajalec spoznal, da mu delavec, ki je oblastveno prisiljen držati se odpovednega roka tem času največkrat ničesar ne koristi. da naj isto najmanj za dve leti podaljša rok, do katerega sme bakreni drobiž po 7. in v 1 kr. še v prometu ostati Vsled se mora vsaj na to gledati, da se te razmere splošno ne udomačijo, ker je še mnogo obrtnih obratov in industrijskih podjetij, pri katerih te škodljive razmere še niso ukaza c. kr. finančnega ministerstva z junija 1897, št. 4468 preneha z 31. decembrom 1899 dolžnost države sprejemati še bakreni drobiž po dne i 2 in kraj car Ker je pa še jako veliko tacega v navado prišle. To prizadevanje se bo ravno z do- bi se ves drobiž drobiža v prometu, je skoro popolnoma nemogoče, da ločenim odpovednim rokom znatno podpiralo. Zlasti take vrste do 31. decembra iz prometa vzel Isti bode tudi v manjših mestih in krajih nima niti delodajalec pri- ostal in se, kar je čisto naravno pozneje še v prometu zlasti pri trgovcih \_V V 441 nabiral, ker so ti mnogokrat primorani tak drobiž že Otomar Bamberg, Ivan Baumgartner, Alfred Ledenig, ff radi tega za plačilo vzeti, da svojih odjemalcev ne Ivan Perdan, F. M. Regorschek in Urban Zupane. izgubijo. Pri tem bodo pa trgovci jako občutno škodo Predlog se sprejme, trpeli, ker ne bodo c. kr. blagajnice in uradi takega drobiža več sprejemali in bo isti tedaj vso vrednost izgubil. Odsek tedaj nasvetuje, da naj zbornica z enako vlogo na c. kr. finančno ministerstvo podpira prošnjo zbornice posestrime v Inomostu. (Dalje ) € Kmetijstvo. l&r Z* ■8* Zbornični svetnik Vaso Petričič je proti temu predlogu, ker ne uvidi potrebe, da bi se ta rok podaljšal. Vsakdo je imel dovolj časa znebiti se tega » , » drobiža, ker se je to že davno razglasilo. Poročevalec Karol Luckmann opomni, da je podaljšanje roka le v korist ubogim, da isti ne izgube svojega denarja. Ta drobiž se tako več ne izdaja. Petričič nasvetuje, Zbornični svetnik Vaso da naj se odsekov predlog v toliko premeni, da rok le za pol leta podaljša, namesto za dve leti. se Kranjska kmetijska družba. Cena kmetijskih pridelkov se kar ne more povzdigniti tako, da bi se v kmetijah naložena glavnica pošteno obrestovala in da bi se izplačal trud, ki ga ima človek z obdelovanjem zemlje. Naše kmetije so več ali manj vse pasivne. Samo tisti kmetovalec zamore v rednih razmerah izhajati, ki si je zagotovil *: * i kaj postranskega zaslužka. Kdor se resno bavi z živinorejo, kdor ima vožnje itd., tisti se še nekako prebije, ako ga ne zadene kaka posebna nesreča, ako mu toča ne pobije ali povodnje ne uničijo poljskih pri- Zbornični svetnik Ivan Baumgartner podpira delkov ali če ni treba hčeri dote šteti. odsekov predlog, češ da so se vselej izgube pojavile kadar se je star denar iz prometa vzel. i » Te razmere se ne bodo premenile, dokler se ne pretrga sedanja trgovinska in carinska pogodba z \ Po nekaterih opomnjah poročevalca in zbornič- Ogrsko. Ta pogodba je največja naša nesreča. In ker nega svetnika Frana O mers a se je odklonil predlog so razmere v naši državi žalibog take, da se ta po zborničnega svetnika sekov predlog. Vaso Petričiča in sprejel od- godba še dolgo ne pretrgala in ker je nadalje žalostna istina, da ravno odločilni krogi nimajo resne volje, IV. Zbornični svetnik Fran Ome r sa poroča v kaj storiti za povzdigo kmetijstva, je treba misliti, imenu odseka o volitvi dveh zastopnikov v deželno kako naj se kmetu drugače pomaga. obrtno komisijo. Deželni zbor kranjski je sprejel v seji dne 12. maja samostalni predlog deželnega Nekaj let je tega, kar je poslanec Povše nekako obupajoč svetoval kranjskim kmetovalcem, naj vse njive premene v travnike in naj se posvetijo izključno poslanca Ivana Šubiča, ki meri na to, da se v Ljub Ijani ustanovi deželna obrtna komisija, katere naloga samo živinoreji, češ, da je ta panoga kmetijstva jebi bila skrbeti za podporo, povzdigo, razvoj in pro- dina, v kateri se da kaj zaslužiti. cvit kranjske obrtnije. Med rednimi člani v tej komisiji sta tudi dva tem obsegu je bil pač nekoliko prenagljen. Tako zastopni ka trgovske daleč ne more iti kranjski kmetovalec, ker in obrtniške zbornice, zato se sicer še veliko poprej prišel na kant, ali zato je v je deželni odbor kranjski obrnil do zbornice, da ime- Povšetovem nasvetu vender zdravo jedro. Resnica je nuje in določi ta dva zastopnika. Ustanovitev deželne namreč, da je dandanes živinoreja poglavitna opora obrtne komisije je po mnenji odseka jako velike važ- kmetovalca in da se bo kmetovalcu razmeroma še nosti zlasti za mali obrt. Komisija bode prirejala najbolje godilo, ako se je resno in umno poprime. učne kurze za obrtnike ter razstave obrtnih izdelkov, # » priskrbovala obrtnikom delavska sredstva in pospeševala gospodarsko organizacijo malega obrta. Odsek nasvetuje: Zbornica naj zastopnikom trgovske in obrtniške zbornice v tej komisiji izvoli to svrho je naša uzorna kmetijska družba že pred mnogimi leti posvetila vse svoje moči povzdigi živinoreje. Pred vsemi gledala na to, da je upe- gospoda zborničnega svetnika Josipa Lenarčiča in ljala za naše kraje najprimernejše pasme. Sedanja živina, kar se je redi v naši deželi, je veliko boljša in gospoda zborničnega svetnika Josipa Rebeka. lepša kakor je bila nekdaj. Hrvaške buše se počasi izgubljajo in kmetovalec ima vedno lepšo živino na V. Zbornični svetnik Josip Lenarčič poroča, prodaj ter jo tudi čedalje bolje prodaja. Sedaj priha- da vsled dopisa podružnice avstro ogerske banke v jajo na naše semnje že kupci iz različnih dežel in Ljubljani izstopijo koncem tega leta po zakonite poslovne dobe preteku pokopujejo mnogo živine, kar spravlja obilo denarja gospodje cenzorji Otomar v naše kraje, vrh tega pa je hrvaška vlada začela Bamberg, Ivan Baumgartner, Alfred Ledenig in Ivan tudi govedi za pleme kupovati pri nas. To pač Perdan. ozirom na člena 40 in 64 bančnih pravil najbolje svedoči, da se je šivinoreja znatno povzdi- nasvetuje poročevalec v imenu odseka: Zbornica naj gnila in nihče ne more tajiti, da je to v prvi vrsti za izpraznjena mesta cenzorjev nasvetuje gospode : zasluga kranjske kmetijske družbe. f • v » 442 Sedaj je ta družba šla korak dalje in hoče umnim živinorejcem tudi pri prodaji živine pomagati. Ta namen je vreden vsega priznanja in mi smo trdno Zmage ob meji. Pri občinskih volitvah v Selnici ob Muri, dalje v Kastvu in v Boljunu so zmagali Slovenci oziroma Hrvatje. Gimnazija v Kranju kaj dobrv napreduje Letos letu kmetovalcem naše dežele več koristila, kakor prepričani, da bo kmetijska družba s tem v jednem ima že gedem razre(i0v in pet paralelk. Obiskuje jo nad 500 dijakov, poučuje pa 15 profesorjev. Družba sv Cirila in Metoda ustanovi v Tržiču otroški vrtec. vsa konsumna društva v petdesetih letih. Kmetijska družba sestavi zapisnike vseh plemenskih govedi, kar jih je v deželi in bo posredovala, da se po vrednosti prodajo. S tem je družba razširila svej delokrog. Odslej ne bo njena naloga, samo delati na povzdigo kmetijstva, ampak tudi posredovati pri razpečavanju kmetijskih pridelkov, a kako velikega pomena utegne to postati, to si zamore misliti kdor pozna križe in težave kranjskega kmeta. tem sklepom, ki ga je osrednji odbor storil zadnje dni, stopi kmetijska družba v novo stoletje in Novo orožniško postajo so dobili v Zagorju in v Sodražici. ' 4 Slovenska mestna ljudska šola v Gorici. nisterstvo je na podlagi komisijonelnih poizvedb odločilo pri Postoj Mi da Catinellij vojašnica v Gorici nesposobna za to bila v njej nastanjena slovenska mestna ljudska šola da bi Mestni zastop sodišče hitel zadevo zavleči in je uložil priziv na upravno Pod prusko piklhaubo. Da ne pozabimo, da smo nasa vojna uprava naročila za mi jej želimo naj ostala tudi v prihodnje to kar že globoko v ,pruski malhi, avstrijske žandarje tudi že pruske piklhaube in sicer namesto in je imel to avstrijsk. Ali se hoče sedanjega klobnka, ki je dobro pristojal ljudem dobro je zdaj: pravi blagoslov kranjskega kmeta lastnost, da je bil pristno P. n. gospođe naročnike „Novicu pray vojni minister in kdo drugi maščevati na upornosti avstrijskih slovanskih rezervistov proti nemškemu „hier" na kontrolnih shodih? Stvar postaja zares čedalje bolj sumljiva za nas „ Avstrij n oni r jev v Trstu se prikazuj uniforme italijanskih ka naši žandarji pa dobivajo pruske piklhaube. Je-li ta uljudno prosimo, da dopošljejo zaostalo vspeh trozvezne politike? Nemogoče! Sicer bi se moralo poka- naročnino poravnati. 3 ker moramo veliko stroškov zati tudi v Nemčij Italiji kaj avstrijskega Poštno. Sedanje poštne nakaznice se morejo rabiti še do novega leta poštne znamke in drugi vrednostni obrazci pâ še do 31 marca 1900 Vse dosedanje poštne vrednostne tiskovine bodo poštni uradi do konec decembra 1900 ítiífidfeítiAífcífeífcAífcífedfeíttífcífcAA ft A Ail É * zam Novice. : i : « » » i za nove. Novo šolo dobi vsled požrtvovalnosti turjaškega grofa Auersperga občina Turjak. Nekaj tlake in materijala bo WWWWWWW WW vwWWWWWWWWWm dala občina, ostalo pa grof. jeve vladarske 501etnice. Sola se zgradi v próslave cesar- Osebne vesti. Voditeljem mestne posredovalnice za Deželnozborska volitev na Goriškem iz kurije delo in službe v Ljubljani je imenovan gosp. Ivan Dražil veleposestnikov* na mesto grofa Alfreda Coroninija se bo vr- Sodni tajnik g. dr. Janko Babnik je imenovan ministri- šila januvarja. Slovenski volilci so se zjedinili na kandida- jalnim tajnikom v pravosodnem ministerstvu Učiteljici turo tolminskega župana Oskarja Gabrščka. gosp. Mai i ji Eu p nik v Leskovcu je podelil poljedelski mi- nister učno mesto na c. kr. rudniški šoli v Iiriji. Praktični kurz za mlekarstvo in sirarstvo se vrši v Sv. Mihaelu na Tirolskem. Prične se 9 januvarja in Cerkvene vesti Vmeščen je bil dne 20. t. m. č. g. Josip Vole na župnijo Velike Poljane pri Ribnici. župnijo Št Jurij A v s e c župnik pod Za Kumom je prezentiran Č g. Frančišek v Brusnicah. Za grof Lambergov kano- bo trajal 8 tednov. Pouk bo brezplačen, za stanovanje in za hrano pa bo plačati 34 gld Opozarjamo na ta kurz vse mlekarske in sirarske zadruge. Nova potujčevalnica. „Lega Nazionale" hoče zi- nikat pri ljubljanski stolni cerkvi je prezentiran c. gosp. dr. Frančišek Lampe, profesor bogoslovja in vodja Marijanišča dati šolo v bližini Kanfanara, nastavi novo past. da tako slovanskim otrokom v Ljubljani. Za župnijo Slavina je prezentiran č. g. Ma- Bakreni drobiž po i in v2 tija Prijatelj, župnik v Strugah kr. sprejemajo dr-preteku tega dne odpade v smislu naredbe finančnega ministerstva vsaka obvez- žavne bla se do 31. decembra po Okrajnimi šol. nadzorniki na Sp. Štajerskem, DOst za sprejemanje tega denarj so imenovani : za celjsko okolico, Vransko jn Šmarje učitel Pogreša se mizarski pomočnik Jakob LoČnikar Jožef Supanek v Grižah, za Trbovlje, Brežice in Sevnico 28 let star, rojen v Medvodah, kateri ]e delal ori mizarskem nadučitelj v Trbovljah Jos. V o dušek, za Maruberg, So- mojstru Bruderju v Ljublj V nedelj )e bil namenjen k Vid štajn, Slov. Bistrico in Konjice nadučitelj I. Dreflak v Eo- svojim starišem v Št gatcu, za mesta Maribor, Celje in Ptuj ravnatelj v Mariboru jn je bil še zvečer ob pol Fr. Fritsch, za okraje Ljutomer, Eogatec, Gornja Eadgona Qd tega časa naprej pa ostal do večera v Ljublj ar uri v gostilni „pri figabirtu in ptujska okolica vodja v Laškem trgu I. Earn mer in za ne V6i kam je zginil sa pogreša. Domov ga ni bilo, in nihče okraje Slov. Bistrica, St Lenart in mariborska okolica pro- fesor v Mariboru dr. Janko E e z j a k. Umrl je na Igu ondotni župnik lene. po dolgi vodenični bolezni. Zmrznil je 211etni fant Andrej Vrankar iz Gabrij občina Blagoviške. Šel je s sejma iz Krašnje, se napil žganj Jakob potem pa opešal na potu obležal na domačem vrtu, kjer so ga našli zmrznenega Nenadoma umrl je dne 22 t. m. ljubljanski ban Pri zibanju nmrl je dne 19. t. m. 981etni starček kir in poslovodja „Glavne hranilnice in posojilnice" gospod Anton Berus v nekem kraju pri Novem mestu. Zaspal pri Makso Veršec. zibanju in se ni več probudil 443 Tat v cerkvi. V farni cerkvi v Celju so Ženska vojna poročevalka. „Daily te dni pri jutranji maši človeka, ki je ukradel neki ženski iz ima v Južni Afriki kot poročevalke gospo Saro Wilson Mail" hčer žepa precejšnjo svoto denarja Tatu so pripeljali iz ce;kve, iztrgal se je ljudem iz rok in vsled tranjega mraka srečno pobegnil prijeli, a ko so ga vojvode Malborough, sestro pokojnega lorda Raudolpha Chur- iu- chilla. Gospa Wilsou je bila spočetka v Mafenkingu ter odšla je od odondot s svojo postrežnieo na Konju v Pretorijo, Nesreča na železnici V soboto sta trčila v Kals- Mafekinga 200 angl. milj Njena poročila iz Mafekinga so dorfu na Štajerskem dva tovorna vlaka. Dva kondukterja sta zbujala veliko zanimanje V Pretoriji pa so jo zaprli, a Joubert bila poškodovan V nedeljo zjutraj se je zaletel brzovlak v tovorni naznauil angležkemu poveljništvu, da jo izpusti, ako izpu- vlak. Ranjenih je bilo mnogo potnikov. V ambulančnem vozu je stijo neko bursko damo, ki je ujetnica Angležev v Mafekingu. stisnilo tramovje poštnega kondukterja tako, da so se mu noge večkrat zlomile Tudi dva poštna uradnika sta bila močno ra-njnna. V spalnem vagonu je zgorela prtljaga: Iz gorečega po- Hudoraušen slon. V Londonu v vrtu „kristalne palače" imajo velikega slona, ki mu je ime „Eager". Ta štnega voza so rešili samo nekaj pošnih žakljev, jednega s pošta je zgo- 500.000 gld. in jednega s 15 000 K. ostala rela. Skoro ob istem času se je zgodila nesiečana Mariborskem kolodvoru Brzovlak ie trčil v neki vlak, katerega so tam žival je posebno priljubljena občinstvu, ki se rado ž njim zabava Ker je slon dokaj u-domačen so ga večkrat pustili brez nadzorstva, tako tudi uekega dne minolega tedna. To svobodo je pa slon za šalo izkoristil in koracal iz vrta na ulico, kjer se je v neki postranski ulici komodno vlegel na tla in se ni hotel umaknitf nikomur. Vzlie raznim poskusom in zagovarjanjem ■ v od strani straže in drugega ljulstva, skanju ter nuđenjem jedli itd. in tudi jih je prejel, se ni ganil in ostal na vkjub v Kljub božkanju in zaušnicam, premikali Petnajst voz in z lokomotivi sta bili poškodovani. Tudi tu je nastal v ambulačnem vozu ogenj. Ponesrečil se ni nihče. Tudi na raznih drugih progah in to v različnih drugih deželah so se te dni zgodile nesreče. •Star samomorilec V Trstu je skočil z okna svojega stanovanja neki 801etni starec! Nezgoda. Simon Forstner, topničar v novi vojaš- je pa naposled le prebedasto zdelo, da se zbira okrog njega svojem mestu. Potem so ga se z vrvmi zvezali na nogeh in ga skušali zleči v vrt, a vrvi so popokal^ in ilon je ostal nepremičen Ker se mu niči na Dunajski cesti je v noči od 24. in 25 t m. pone- toliko policajev in zijalov začel je pobirati z rilcem pesek in srečil. V hlevu ga je konj s kopitom vdarii v prsa, v hrbet kamenje ter ga lučati na nadležnike. Naposled se je nabralo in v glavo in mu je izbil jedno oko. toliko občinstva, da so policaji morali poklicati celo vojaštvo, Umor. Dne 19 t. m popoldne je v bližini Litije da odstrani, ne slona marveč občinstvo. Prehod čez ulico hlapec posestnice Marije Korbar iz Zagorja pahnil svojo ljubo so zaprli. Celih 40 ur je ležal slon na ulici in še le slugom ko ste se vozila čez Savo, v vodo kjer je utonila Morilca kristalne palace se je posrečilo, da so ga z jedjo zmarnili so zaprli. nazaj v vrt. Ta prebivalec puščave je Angležem gotovo dal misliti o trmoglavosti angležke kolonijalne politiki. Pivovarna v Afriki Na Kongu v Kinuenzi ob Velika nesreča V tovarni steklenine Parlov Hart Kongo-ždeznici so ustanovili prvo afriško pivovarno tamošnji misijonarji. Pivo delajo iz surovega riža in nekoliko hmelja brez alkohola in sladkorja. Misijonarji izvrstno prodajajo po v Kôfhhu se je one snega ista podrla delajoče 15 t. m vsled na strehi nakopičenega trašnim ropotom je streha doletela nad delavce ter je kahih 40 oseb zasula. Tramov so vsej Afriki to svoje pivo, je jako dobro in zdravo. padli na kotlove in je razbili vsled česar je nastal požar Jako značilno. Glavni urednik največjega angleškega lista „Daily Chronicle ki je bil do sedaj edini časniški ruševin so izvlekli 5 mrtvih in 12 močao ko jih je več od 20 zadobilo raznih ran. protivnik angleške vojne v Afriki, je stopil iz uredništva zaradi — poštenja. Lastniki lista so mu namreč očitali da se stavi v svojih poročilih po robu angležki vojni struji in da ne objavlja poročil z bojišča po navodilih, katerih so mu da- afriške ranjenih med tem Več o»eb je tako poškodovanih, da se jih ne more prenesti v bolnišnico v Gradec, ker bi gotovo potoma umrli, zato jih bodo na mestu zdravili in poskusili jim pomagati. mo jali lastniki : Mr Massingham je svoje nazore glede politike z vso eneržijo zagovarjal skozi in skozi obsojal v njo in njene motive. To mu je nakopalo srd lastnikov lista in mm u moral je iti. Šla sta pa žnjim še dva druga urednika Mr. Harold Sperader in Vaughan Nash, ki sta tudi raje obrnila priporoča hrbet listu nego ga ubogala lažnjivce. hočejo Angleži delati svojo afriško javnost, dimi žrtvami. Na tak način z lažmi in gr- Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Moderni topovi. Kako važni so topovi za uspeh vojn, kažejo dogodki v Južni Afriki, kjer imajo Buri boljše topove kakor Angleži. nemško -francoski mnogo vojni so Loterijske srečke imeli Francozi topove, katerih kroglje so padale 200 m pred Nemci in tako niso naredile nikake škode Prvi 16 centime- V Brnu dne 27. decembra t. 1. : 63, 76, 73, 72, 67. terski topovi so nosili 6600 m. Leta Na Dunaji dne 23. decembra t. 1. : 66, 15, 79, 77, 70. 1870 so dosegli že V Gradci dne 23. decembra t. 1.: 12, 18, 63, 41, 49. S500 m 1. 1875 že 12.000 m in kmalo na to 15.000 m. L. 1880 so streljali na Angležkem s topom 19.955 m daleč. Francozi imajo sedaj dva topa, katerih prvi nese 32 km, drugi pa ki še ni rabljiv, pa celo 24 km, daleč. Največje Tržne cene. topove imajo Nemci. Tak top tehta 116 ton. Vsak strel velja 3600 gld. samo projektil kroglja stane 1200 gld.AZa vsak V Ljubljani dne 31. oktobra 1899. Pšenica strel se porabi 495 kg smodnika. A ustreliti se more s takim topom samo 93 krat. Potem se mora top preliti. Ker velja tak top 190.000 gld , se zmanjša njega vrednost z vsakim strelom *a 1800 gld. 20 kr. 20 kr. » j rž ajda gld. gld. 10 kr., ječmen 6 gld. 65 kr., oves 6 gld. gld. 75 kr. i proso gld. 50 kr., turšica gld. 60 kr., leča 12 gld. - kr., grah 10 gld. - kr., fižol gid. 50 kr. Vse cene veljajo za 100 kilog.)