URADNE OBJAVE Leto XV Murska Sobota, dne 19. maja 1981 Štev.: 24 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 230. Družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 230 Na podlagi 63., 139. in 140 člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80), 29. in 160. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80) in Odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 (Uradne objave občin Pomurja, št. 8/79) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 31/3-1981 sprejela DRUŽBENI PLAN OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981 -1985 UVOD Družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 predstavlja najširši dogovor delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine občine o skupnih ciljih, nalogah in razvojni politiki občine v obdobju 1981—1985. Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in družbenoekonomski odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov. Z usklajevanjem materialnih razmerij se zagotavlja nadaljnji dinamičen ter skladen družbenoekonomski razvoj občine v pogojih ekonomskih odnosov socialističnega samoupravljanja. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije obsega družbeni plan občine celovito planiranje in vsebuje ekonomsko in socialno usmeritev razvoja ter urejanje prostora v občini do leta 1985. Družbeni plan občine za obdobje 1981—1985 je bil oblikovan na osnovi sprejetega dogovora o temeljih družbenega plana občine, temeljev planov organizacij združenega dela, samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, v katerih so opredeljene konkretne obveznosti in naloge, zato šele vsi dokumenti skupaj opredeljujejo celovitost razvoja občine in so osnova za izvajanje nalog družbenoekonomskega razvoja občine v letih 1981 do 1985. Pri oblikovanju družbenega plana občine so bile upoštevane tudi usmeritve in politika razvoja iz družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. 1. GLOBALNA OCENA DOSEDANJEGA RAZVOJA OBČINE Na področju uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov so bili doseženi vidni premiki predvsem pri uveljavljanju zakona o združenem delu. Delovni ljudje in občani v skladu z zakonom o združenem delu ustvarjajo pogoje za neposredno in enakopravno odločanje o, pogojih in rezultatih svojega dela, za pokrivanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb. Delegatski odnosi kot najpomembnejši element demokratičnega reševanja družbenih vprašanj vse bolj postajajo osnova in oblika za uveljavljanje celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Uspehi se kažejo v doseženem družbenoekonomskem razvoju in v veliki pripravljenosti delovnih ljudi in občanov, da z delom in dodatnim združevanjem sredstev prispeva jo k hitrejšemu razvoju. Ne moremo pa v celoti biti zadovoljni predvsem z usklajevanjem dela med samoupravnimi organi, delegacijami in družbenopolitičnimi organizacijami. Zaradi neusklajene aktivnosti vseh teh subjektov niso v dovoljni meri zaživeli pomembni družbeni odnosi. Dohodkovni odnosi so se uvaljavili predvsem med temeljnimi organizacijami v okviru delovne organizacije, premalo pa je dohodkovnega povezovanja med organizacijami združenega dela v soodvisni proizvodnji od osnovnih surovin do končne potrošnje. V letih 1976—1980 je v občini po oceni naraščal družbeni proizvod povprečno letno za 8,4 •%, industrijska proizvodnja 7,7 %, kmetijska proizvodnja 3,6 %, zaposlenost 5,7 %, izvoz 12 %, produktivnost 1,5 % in realni osebni dohodki za 1 %. V letu 1980 je bilo v občini zaposlenih 17.953 ljudi, od tega v združenem delu 17.387 in v samostojnem osebnem delu 566 delavcev. V zadnjih petih letih se je na navo zaposlilo 4.400 delavcev oz. povprečno letno 880. Dosežena je bila povprečna letna stopnja rasti zaposlovanja 5,7 %. Ocenjuje se, da je na začasnem delu v tujini iz občine okoli 3.000 delavcev, ki se postopoma vračajo v domovino. V občini je bil v letu 1979 ustvarjen družbeni proizvod na prebivalca 52.280 din (SRS 101.666 din) in narodni dohodek na prebivalca 48.034 din (SRS 90.902 din). Po ustvarjenem narodnem dohodku na prebivalca se občina nahaja med 60 slovenskimi občinami na 56. mestu. V srednjeročnem obdobju so organizacije združenega dela in skupnosti vložile v osnovna sredstva skupno 3.902.865.000 din,, od tega v gospodarstvo 2.344.296 tisoč din, gospodarsko infrastrukturo 877.161 tisoč din, družbene dejavnosti 542.539 tisoč din in v investicije družbenopolitičnih organizacij in skupnosti 138.869 tisoč din. -V preteklem obdobju ni prišlo do realizacije nekaterih načrtovanih investicij, ki bi med drugim prispevale k spreminjanju gospodarske strukture. Za gospodarstvo občiie v zadnjih letih je značilno, da je bil dosežen določen napredek in da je bila jegova rast hitrejša od povprečne slovenske. razvoju gospodarstva s poudarkom na industrializaciji in hitrejšem razvoju agroživilskega kompleksa nismo dosegli hitrejšegi spreminjanja gospodarske strukture občine. Prepočasno uveljavljanje kvalitetnih faktorjev razvoja, pomanjkanje razvojnfi programov, slabo tehnološko povezovanje organizacij združenega dela in prisotnost izgube predvsem v mesni industriji ter poslovanje na meji rentabilnosti nekaterih organizacij združenega dela so omejevali hitrejši gospodarski razvoj občine. V preteklem obdobju so bila prisotna močna prizadevanja za skladnejši razvoj občine kot celote ob pospeševanju razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti. Med drugim so bili zgrajeni proizvodni obrati v C. Petrovcih, Gradu in Rogašovcih. Na področju gospodarske infrastrukture je bil v zadnjih letih v občini dosežen pomemben napredek. Opravljene so bile načrtovane modernizacije in posodobitve cest, komunalnih naprav, vodnogospodarskih in elektroobjektov. Zastavljene naloge niso bile v celoti realizirane pri družbeni stanovanjski izgradnji in modernizaciji ter širitvi PTT omrežja. V letu 1976—1980 je bile na področju skupne porabe potrošeno 2.348,578.000 din. Sredstva skupne porabe so naraščala povprečno letno po stopnji 22 %. Za splošno porabo je bilo namenjeno 462,092.000 din, ki so naraščala letno za 17,8 %. Skupna in splošna poraba sta rasli počasneje od rasti družbenega proizvoda. Tudi na področju družbenih dejavnosti je bil dosežen pomemben napredek tako v izgrajevanju zmogljivosti in izboljšanju materialnih in kadrovskih pogojev, kakor tudi v povezovanju in samoupravni organiziranosti. Dosedanji prostorski razvoj občine je sledil družbenoekonomskemu. Z urbanističnim programom občine je bila opredeljena usmeritev prostorskega razvoja s poudarkom na poselitvi in z namenom zagotoviti smotrni razvoj mesta in večjih naselij v občini. Izdelava urbanističnih dokumentov je v preteklem srednjeročnem obdobju zaostajala za potrebami, prav tako so bile pri realizaciji teh dokumentov določene težave, predvsem zaradi slabe komunalne opremljenosti naselij. Kljub dokaj neusklajenemu in nepovezanemu načinu urejanja prostora v preteklosti v občini ni prihajalo do nesmotrne rabe prostora in bistvenega poseganja v kvalitetna kmetijska zemljišča. 2 2. TEMELJNI CILJI IN NALOGE RAZVOJA V LETIH 1981 - 1985 Izhajajoč iz zastavljenih ciljev, nalog in stabilizacijskih usmeritev dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981—1985, zaostrenih gospodarskih razmer doma in v svetu, dosežene stopnje razvitosti občine in uresničevanja družbenega plana občine v letih 1976—1980, ob upoštevanju temeljnih ciljev družbenega plana SR Slovenije za tekoče srednjeročno obdobje si v družbenoekonomskem razvoju občine v letih 1981—1985 delovni ljudje in občani zastavljamo naslednje temeljne cilje in naloge; — nadaljni razvoj in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na osnovi krepitve vloge delovnih ljudi in občanov v samoupravni socialistični demokraciji s poudarkom na poglabljanju delegatskih odnosov na vseh področjih družbenega razvoja; — povečanje deleža proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročni vpliv na ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in vložena sredstva. V skladu s tem in glede na razpoložljive naravne vire ter ostale proizvodne faktorje bomo pospeševali razvoj tiste proizvodnje in storitev, pri katerih imajo odločilno vlogo kvalitetni strokovni kadri, sodobna tehnologija in znanje; — kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji bomo namenili posebno pozornost ter ustrezno politiko in stimulativnimi ekonomskimi ukrepi zboljšali položaj teh dejavnosti. V kmetijstvu moramo zagotoviti večjo proizvodnjo poljščin, zlasti tržno proizvodnjo žit in sladkorne pese ter večji obseg pridelave krmnih rastlin. Tudi v bodoče je tržna živinorejska proizvodnja temeljna usmeritev kmetijstva. Preko agroživilskega kompleksa bomo pospeševali proizvodno sodelovanje in proces podružbljanja zasebne kmetijske proizvodnje. S hitrejšim vključevanjem zasebnih kmetijskih proizvajalcev v družbeno organizirano proizvodnjo ter s krepitvijo njihovega položaja v zadrugah je potrebno doseči večjo tržno proizvodnjo in pospešiti razvoj družbenoekonomskih odnosov na vasi. S hitrejšim povečanjem proizvodnje hrane bomo prispevali k izboljšanju preskrbe s hrano, zmanjšanju uvozne odvisnosti, povečanju izvoza kmetijskih in živilskih proizvodov; — izvozna usmerjenost proizvodnje in storitev na dolgoročnih osnovah, ki bo postal pomemben dejavnik gospodarske rasti občine. Temeljil bo na višjih oblikah sodelovanja in na izvozu proizvodov višje stopnje predelave ob intenzivnejši zunanjetrgovinski menjavi z deželami v razvoju; — razvijanje kapitalno in razvojno tehnološko intenzivne proizvodnje ter storitev značilnih po višji stopnji mehanizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov, z večjo udeležbo kvalificiranega ustvarjalnega dela in znanja. Sedanje tehnološko manj zahtevne in razvojno izčrpane proizvodne programe bomo dopolnili in zamenjali z novo razvojno tehnološko intenzivno proizvodnjo, ki bo osnova za razvoj združenega dela v smeri izboljšanja kvalitete obstoječe gospodarske strukture; — pospeševanje proizvodnje na osnovi primerjalnih prednosti v smeri večje stopnje finalizacije proizvodnje. V večji meri bomo izkoriščali prirodne danosti kot so kvalitetne kmetijske površine, surovine, potencialni viri energije in razpoložljiva delovna sila; — hitrejši razvoj proizvodnje in storitev na podlagi večje rasti produktivnosti dela in racionalnega zaposlovanja ter večjega uveljavljanja kvalitetnih Taktorjev gospodarjenja ob večjem sodelovanju gospodarstva iz razvitejših območij ter intenzivnejšem dohodkovnem in poslovno-tehničnem povezovanju; — za pospešitev družbenoekonomskega razvoja občine bomo v skladu z materialnimi možnosti in sprejetimi samoupravnimi sporazumi ter dogovorom družbenega plana občine nadaljevali z izgradnjo in modernizacijo cest, komunalnih, vodnogospodarskih, stanovanjskih, elektro in PTT objektov; — namenska raba prostora in razporeditev proizvodnje in storitev v skladu s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote in posebej obmejnih in manj razvitih območij. Porazdelitev zemljišč bomo izvajali v odvisnosti od naravnih virov ter varovanja naravne in kulturne dediščine; — varovanje kmetijskih in gozdnih zemljišč za intenzivno kmetijsko in gozdno proizvodnjo. Posebno pozornost bomo namenili izboljšanju kmetijskih zemljišč, intenziviranju rabe tistih zemljišč, ki zaradi opuščenosti ali neurejenosti niso vključena v STRAN 2 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 reprodukcijo in preprečevali poseljevanje najboljše kmetijske zemlje; — poselitev bomo razvijali v skladu s policentričnim razvojem občine ob istočasnem urejanju omrežja družbene in komunalne infrastrukture; — varovanje okolja kot osnove za zdrave in humane življenjske ppgoje človeka, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi. Odpravljali in preprečevali bomo onesnaženja z uvajanjem ustrezne tehnologije, s smotrno razmestitvijo dejavnosti v prostoru in z varstvenimi območji za.naravne vire; — razvoj družbenih dejavnosti in ostalih negospodarskih dejavnosti v skladu s potrebami in v okviru materialnih možnosti kar se mora izraziti predvsem v učinkovitem zdravstvenem varstvu, izboljšanju kvalitete izobraževanja, večanju zmogljivosti otroškega varstva in drugih oblik socialnega varstva kakor tudi dviga kulturne ravni delovnih ljudi in občanov ter nudenju raznih oblik rekreacije; — nadaljnja rast življenjskega standarda in izoboljševanje pogojev za življenje in delo delovnih ljudi in občanov. Rast življenjskega standarda bo odvisna zlasti od uveljavljanja kvalite- ’ tnih elementov gospodarjenja, doseženega dohodka in produktivnosti dela. Podvzeti bodo ukrepi za zagotovitev socialne varnosti delovnih ljudi, zlasti delavcev z minimalnimi osebnimi dohodki, štipendistov in tistih, ki prejemajo socialne pomoči; — razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavine družbenoekonomskega razvoja in tekoče družbenoekonomske politike temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti kakor tudi delovanja družbenopolitičnih organizacij in društev. Občina SRS Družbeni proizvod 5,5 3,5 Dohodek 5.4 3,4 Industrijska proizvodnja 6.0 3.6 Kmetijska proizvodnja 4,0 3.5 Izvoz • 8 8 Uvoz 1 1 Zaposlenost 4 1.8 Produktivnost 2 1,8 Realni osebni dohodki 1.3 1.3 Delež investic. v DP 29 26.8 — invest, v gospodarstvu 19,7 ■ 17,5 — invest, v negospodarstvu 9.3 9.3 Ob nadaljevanju gospodarske aktivnosti, realizaciji nekaterih novih investicij v gospodarstvu ter načrtovani rasti produktivnosti 2 % bo družbeni proizvod občine naraščal povprečno letno za 5.5 %. Industrijska proizvodnja se bo povečevala letno za 6 % predvsem zaradi hitrejše rasti v kovinski, živilskopredelovalni in tekstilni industriji, Z doslednim uresničevanjem začrtane potlike razvoja ■ kmetijstva in izvedbo načrtovanih investicij bo kmetijska proizvodnja naraščala letno za 4 %. Zaradi večjega in bolj inlenzivnega-vključevanja organizacij združenega dela v mednarodno menjavo se bo izvoz povečeval povprečno letno za 8 %. Uvoz bo predvidoma naraščal letno za 1 %. Z realizacijo načrtovanih investicij v organizacijah združenega dela jn večjo usmeritvijo na kvalitetnejši razvoj bo zaposlenost v občini naraščala povprečno letno za 4 %: Ob doseganju načrtovane gospodarske rasti in zastavljenih delitvenih razmerij bodo realni osebni dohodki naraščali za. okoli 1.3 % letno. 3. 2. OBLIKOVANJE IN RAZPOREJANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA / V obdobju 1981 — 1985 bo v gospodarstvu občine po posameznih sektorjih dosežena naslednja dinamika rasti družbenega proizvoda: 1980 ' Strukt. 1985 Strukt. 1985 1980 Povpr. lastna rast 1981-85 Družb, proizv. občine 4,577.290 100.0 5.943.850 100,0 130 5,5 Primarni’sektor 523.120 11.4 660.920 11,1 126 4.8 Sekund, sektor 2.411.740 52,7 3,222.380 54.2 134 6.2 Tercial. sektor 1.642.430 35.9 2,060.550 34,7 . 125 4,6 STRAN 3 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 Po prikazani dinamiki se bo realni družbeni proizvod v petih letih povečal za 30% in sicer v združenem delu gospodarstva za 31%, v zasebnem delu pa za 22%,-Naraščanje družbenega proizvoda bo najbolj intenzivno v sekundarnem sektorju po povprečni letni stopnji 6,2%, primarnem 4,8% in tercialnem 4,6%. .Glede na doseženo stopnjo razvoja občine, zaostrene pogoje godposarjenja ter stabilizacijsko usmeritev pričakujemo v letih 1981 —1985 po posameznih področjih naslednjo rast družbenega proizvoda: — v 000 din ______________________ '___________ — v cenah 1980 1980 1985 1985 Povpr. 1980 letna • rast Gospodar, skuphj 4.577.290 5.943.850 130 5.5 — združeno delo 4,100.130 5,359.280 131 5.5 — zasebno delo 477.160 584.580 122 4,2 Industrija 1,859.140 2,515.830 135 ' 6,2 Kmetijstvo 417.300 525.070 126 4,7 — združeno delo 196.580 .259.680 132 5.8 — zasebno delo 4 220.720 265.390 120 3,8 Gozdarstvo 58.490 74.460 127 4.9 Vodno gosp. 47.330 61.390 130 5.4 Gradbeništvo 552.600 706.550 128 . 5.1 — združeno delo 504.950 646.840 128 ' . 5.2 — zasebno delo 47.650 59.710 125 4.6 Promet in zveze 213.550 274.060 128 5,1 — združena delo 173.530 224.000 129 5.3 — zasebno delo 40.020 50.060' 125 4.6 Trgovina 952.380' 1,203.800 126 4,8 Gostinstvo 150.050. 183.170 122 4,1 ■— združeno delo 121.270 148.100 122 ■ 4,1 — samost, delo 28.. 780 35.070 122 4.0 Obrt in oseb. st. 219.030 276.480 126 4.8 — združeno delo 79.040 102.140 129 5.3 — samost, oseb, delo f39.990 174.340 124 4.5 Druge dejavnosti 107.420 123.040 114 2,8 3 TABELA 14 PROJEKCIJA SREDSTEV OSEBNE PORABE PREBIVALSTVA V LETIH 1980 Strukt. ocena 1981 - 1985 Stopnja rasti - v 000 din - v cenah 1980 Skupaj 1981 - 1985 1985 Strukt. 1985 1980 Skupaj osebni prejemki 5.079.650 100,0 5.880.560 100,0 126 4,8 17.749.860 Odbitki,kijne predstavlj. osebne porabe 955.560 50,4 1.175.520 30 j 5 129 5,3 5-376.140 - varčevanje prebivalstva 160.210 5,2 200.270 5,2 125 4,6 918.270 - povečanje gotovine v obrti 155-980 5,0 167.840 4,3 109 1,8 811.970 - takse 50.680 1,0 40.580 1,1 132 5,8 181.. 960 - social.prisp.(privatni sektor) 14.950 0,5 20.050 0,5 154 6,1 89.470 - davki 51.160 1,0 41.710 1,1 154 6,1 186.550 - participacija zdravstva 46.490 1,5 57.950 1,5 125 ' 4,6 266.280 - stanov.direktno vi.sr. 87.400 2,8 120.120 3,0 137 6,5 530.340 - zavarovalnine 5.450 0,2 6.150 0-,2 113 . 2,5 29.240 - krajevni samoprispevek 105.780 5,4 152.460 5,4 128 5,1 605.270 - druge osebne storitve 501.280 9,8 588.650 10,0 129 5,2 1.758.790 Sredstva osebne porabe 2.144.290 69,6 2.704.840 69,7 126 4,8 12.575.720 TABELA 15 USTVARJENE INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA V LETIH 1976 - 1980 - v 000 din v tek. cenah 1976 1977 1978 ■1979 1980 (ocena) Skupaj 1976-1980 SKUPAJ 470.578 464.468 728.721 1.064.285 1.174.815 e 5.902.865 GOSPODARSTVO 259.745 268.854 404.648 671.575 759.678 2.544.296 Industrija 148.254 151.209 252.553 596.250 524.451 '1.252.477 Kmetijstvo 44.464 46.121 65.142 140.870 212.847 509.444 Gozdarstvo 1.292 917 1.858 2.544 1.146 7.757 Vodno gospodarstvo 2.658 12.500 4.753 5.916 5.898 29.525 Gradbeništvo 15.387 22.522 60.74^- 71.176 56.491 224.520 Promet in zveze 3.629 6.154 11.176 8.515 42.068 71.522 Trgovina 7.102 10.155 ' 9-614 15.145 59.108 99.100 Gostinstvo 1.100 ■ 10.428 3-557 17.533 58.218 70.656 Obrt 1.129 1.370 1.261 4.287 4.184 12.251 Komunala 1.606 2.105 4.627 5.696 5.951 19.985 Finančne in druge posl.s'*'or;’-'*;ve 15.122 5.617 9.563 7.865 9-336 97.501 GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA 86.786 154.946 193.660 254.535 227.454 877-161 Cestnbkomunalna dejavnost 18.280 56.410 76.210 87.117 99.064 517.081 Vodnogospodarstvo 5.760 4.810 4.970 18.672 10. 500 44.512 Stanovanjska dejavnost 54.211 78.914 96.510 114.110 99.581 445.126 Požarna varnost 2.840 4.510 4.950 5.662 7-514 25.276 PTT 5.695 10.502 11.220 8.774 10.975 47.166 DRUŽBENE DEJAVNOSTI 111.828 57.475 74.901 125.745 172.592 542.539 Izobraževanje in kultura 105.882 35.971 16.100 67.53.3 126.151 351.617 Zdravstvo in socialno varstvo 5.946 21.504 58.801 58.210 46.461 190. 922 DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI 52.221 3.193 55-512 52.852 15.111 158.869 38 Na rast družbenega proizvoda po dpovprečni letni stopnji 5,5 % bo vplivala predvsem hitrejša rast v industriji, ki bo v družbenem proizvodu udeležena s 42,3 %. V letu 1985 bo odpadlo okoli 90 % celotnega družbenega proizvoda na združeno delo in okoli 10 % na zasebno delo. Delež združenega dela bo‘prevladoval v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu in obrti. Do leta 1985 se bo v strukturi družbenega proizvoda povečal delež industrije, gradbeništva in trgovine. 3.3. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA Na osnovi samoupravne organiziranosti, hitrejšega uveljavljanja samoupravnih odnosov ter z večjim uveljavljanjem kvalitetnih dejavnikov razvoja-? višje produktivnosti ter večje učinkovitosti vloženih sredstev bomo v obdobju 1981 — 1985 uresničevali načrtovano gospodarsko rast občine. V skladu s cilji stabilnejšega gospodarjenja in uspešnejšega obvladovanja celotne družbene reprodukcije bomo v vseh organizacijah združenega dela gospodarstva ustvarili višji dohodek in hitrejšo rast dohodka in čistega dohodka na delavca. V OZD bomo ustvarjeni dohodek razporejali tako, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove dela in za poslovni sklad rasla hitreje od sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V letih 1981 — 1985 si bomo prizadevali v gospodarstvu občine kot celote v delitvi dohodka doseči naslednja razmerja: — sredstva za akumulacijo bodo naraščala po povprečni letni stopnji 7,7 %, delež akumulacije v bruto dohodku pa se bo povečal od 11,7 % v letu 1980 na 13 % v letu 1985; — sredstva za osebne dohodke’in sredstva za skupno in splošno porabo bodo naraščala v občini kot celoti po 4,8 % povprečni letni stopnji oz. 10 % počasneje od rasti dohodka. Izhajajoč iz zastavljenih usmeritev in razmerij bo v letih od 1981 do 1985 v združenem delu gospodarstva dosežena naslednja rast in delitev bruto dohodka: 1980 Struk. 1985 Strukt. Povpr. letna rast 981-85 Bruto dohodek 4,100.130 100,0 .5,359.280 100,0 5.5 Amortizacija 351.040 8,5 500.530 9,3 7.3 Dohodek 3.749.090 91,5 4.858.950 90,7 5.3 Skupna poraba 143.660 3.5 181.540 3,4 ' 4.8 Splošna poraba 2.940 0.1 3.710 0,1 4,8 Drugi namen, izdatki 544.040 13.3 687.870 12,8 4.8 Pospešena amortiz. 83.430 2.0 116.480 2.2 6,9 Čisti dohodek 2.975.020 72.6 3,869.350 72,2 5.4 Za bruto OD 2,195.030 53.5 2.774.310 51.8 4.8 — za neto OD 1,492.620 36.4 1,886.530 35.3 4.8 — davki DPS 120.560 2,9 152.280 2.8 4.8 — prisp. SIS 581.850 • 14.2 735.500 13.7 4.8 Za stan, fond 112.450 2.8 141.430 2,6 4.7 Za druge namene 189.010 4.6 260.060 4.8 6.6 Za poslovni sklad. 394.230 9.7 582.110 10.9 8.1 Za rezervni sklad 84.300 2.0 111.440 2.1 5.8 V strukturi delitve dohodka bo prišlo do pozitivnih sprememb. ki se kažejo v zmanjšanem deležu sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo ter v porastu deleža sredstev organizacij združenega dela za razširjeno reprodukcijo. V petletnem obdobju bodo najhitreje naraščala sredstva poslovnega sklada (8.1 %). sredstva za minimalno amortizacijo (7,3 %) in sredstva za pospešeno amortizacijo (6,9 %) letno. Tako se bo delež poslovnega sklada v delitvi povečal od 9.7 % na 10,9 %, kar bo izboljšalo reproduktivno sposobnost gospodarstva. Zaradi hitrejše rasti bo amortizacija po minimalni stopnji v letu 1985 udeležena v bruto dohodku z 9.3 %. Hitrejša rast amortizacije bo prispevala k ohranitvi realne vrednosti osnovnih sredstev. Pričakuje se. da bo gospodarstvo občine v načrtovanem 1980 1. Sredst. za akumul. — posl, sklad 750.970 394.230 — rezervni skl. — sred, za druge 84.300 namene — amort, nad pred. 189.010 stopnjo 83.430 2. Amortiz. po pred. 3. minimal, stopnji 351.040 Sred, za reprod. 1.102.010 4. Del akumul. v dohodku 20.0 5. Delež sred, za repr. v bruto doh. 26,9 1985 Skupaj 1981—1985 1985 1980 X *2 on oo 1.070.090 4,546.660 142 7.3 582.1 10 2,400.500 148 8.1 111.440 491.310 132 5.8 .260.060 1,148.960 138 6.6 11.6.480 505.890 140 6,9 500.330 2,134.320 142 7,3 1,570.420 6,680.980 142 7.3 22,0 21,0 29,3 28,1 obdobju razporedilo za reprodukcijo 6.680.980.000 din alt 28.1 % ustvarjenega bruto dohodka. Organizacije združenega dela bodo ustvarile v petih letih 4.546.660.000 din akumulacije in 2.134.320.000 din amortizacije po minimalni stopnji. Dejansko razpoložljiva sredstva za razširjeno reprodukcijo bodo precej manjša (za okoli 30 %) zaradi določenih obveznosti. Sredstva za reprodukcijo bodo naraščala po povprečni letni stopnji 7.3 % kar je precej nad planirano 5.5 % stopnjo rasti dohodka. Taka rast in delitev dohodka bo omogočala povečanje deleža lastnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela pri financiranju naložb. Oblikovanje sredstev za reprodukcijo in njihov delež v dohodku v obdobju 1981 —1985 bo predvidoma naslednje: — v 000 din — v cenah 1980 STRAN 4 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 4 TABELA 11 PROJEKCIJA MASE SREDSTEV OSEBNIH DOHODKOV V LETIH 1981-1985 (gospodarstvo 'in negospodarstvo) - v OOO din - cene 1980 1980 1981 1982 1985 1984 1985 Skupaj 1981-1985 1. Domicilni princip Sredstva BOD 2.502.250 2.662.560 2.748.250 2.880.150 5.018.590 5,165.280 14^52.410 Sredstva NOD 1.701.550 1.810.410 1.868.800 1.958.500 2.052.510 2.151.050 9.859.250 2. Princip delovnega mesta Sredstva BOD 2.556.990 2.658.770 2.786.590 2.920.150 5.060.500 5.207.190 14.652.780 Sredstva NOD 1.725.160 1.807.970 1.894.750 1.985.690 2.081.010 '2.180.890 9.950.510 OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO DEJAVNOST V LETIH 1981-1985 TABELA' 12 - v 000 din - cene 1980 1980 1981 1982 1985 1984 1985 Skupaj 1282 Povprečna Stanovanjski pris. iz oseb.dohodkov in pokojnin 44.520 46.050 ' 47.990 50.290 * 55.060 55.890 1981-1985 255.260 1980 126,1 stopnja rasti 1981-1985 4,8 Stanovanjski skl. organizacij združ. dela 112.450 117.260 122.880 128.780 154.960 r 141.450 645.510 125,8 4,8 Direktno vlož. sredstva predivi., za stanovanje 84.450 . 87.400 90.460 95-650 96.900 100.400 468.790 H8,9 5,5 SKUPAJ: 241.220 250.690 '261.550 \ 272.700 284.920 297.720 1567-560 125,4 4,2 TABELA 15 DOHODKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V LETIH 1981-1985 - v 000 din * . - - v cenah 198O 1980 1981 1982 1985 1984 1985 Skup. 1981-1985 Samoprisp.iz osebnih dohodkov 105.780 108.770 115.980 119.440 125.180 151.190 598.560 t Samopris.iz katastr. dohodka in obrti 29.960 51.400 52.900 54.480 56.140 57.880 172.800 Prispevki prebivalstva 19.500 20.440 21.420 22.44-0 25.520 24.650 112.470 Združevanje združenega dela 9.750 10.220 10.710 11.220 11.760 12.520 56.250 Ostalo 44.570 46.710 48.950 51.500 55.760 56.540 257.060 SKUPAJ: 207.560 217.540 227.960 258.880 250.560 262.580 1.197.120 37 Z realizacijo načrtovane razporeditve dohodka in oblikovanja sredstev za reprodukcijo bomo izboljšali materialne možnosti za kvalitetni gospodarski razvoj občine. 3. 4. OBLIKOVANJE IN RAZPOREDITEV SREDSTEV SKUPNE PORABE Sredstva skupne porabe, ki se oblikujejo s svobodno menjavo dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, bodo v letih I98l do 1985 naraščala po 4,8 % povprečni letni realni stopnji. Združevali jih bomo na osnovi konkretno pripravljenih / letnih programov in dogovorjenih prispevnih stopnjah sprejetih na osnovi samoupravnih ,sporazumov. v Iz tako združenih sredstev bomo financirali delovanje organizacij združenega dela, ki izvajajo naloge družbenih dejavnosti, referendumsko dogovarjanje naložbe, skupni program in delovanje delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi prenosa nalog med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in racionalnega gospodarjenja bomo v samoupravnih interesnih skupnostih prelivali in združevali del sredstev. V letih 1981 do 1985 bomo združili za potrebe SIS družbenih dejavnosti 3.656.378.000 din, od tega za dejavnost 3,388.677.000 in za vzajemnost 267.701.000 din. Od združenih sredstev občinskih SIS za dejavnost odpade na občinsko zdravstveno skupnost 52,4 % sredstev, občinsko izobraževalno skupnost 24.9 %, občinsko skupjipst otroškega varstva 12,9%, občinsko skupnost socialnega skrbstva 5.2 %, občinsko skupnost za zaposlovanje 1.5 %, občinsko kulturno skupnost 1.4%. občinsko telesnokultufno skupnost 1.3 % in na občinsko raziskovalno skupnost 0.3 % sredstev. Obseg in gibanje sredstev po posameznih SIS družbenih dejavnosti v obdobju 1981—1985 bo naslednji: — v 000 din — v cenah 1980 SIS 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-85 1985 1980 Povpr. letna rast 1981-85 1. Zveza sk. otr. var. 26.336 27.327 28.680 29.997 31.389 32.774 150.167 124 4,4 2. Skup. otr. varstva 76.220 79.879 83.713 87.731 91.942 96.355 439.620 126 4,8 — SIS občine 76.220 79.879 83.713 87.731 91.942 96.355 439.620 126 3. Izobražev. skupn. 147.968 155.070 162.514 170.314 178.490 187.057 853.445 126 4,8 — SIS občine 145.974 153.158 160.543 168.282 176.395 184.897 843.275 127 — SIS SRS Skupn. pr. + vzaj. pr. 1.994 1.912 1.971 2.032 2.095 2.160 10.170 108 4. Kulturna skupn. 22.165 23.229 24.344 25.512 26.737 28.020 127.842 126 4,8 — SIS občine 8.260 8.657 9.072 9.507 9.964 10.442 47.642 126 - SIS SRS 10.905 14.572 15.272 16.005 16.773 17.578 80.200 126 5. Telesnokult. skup. 8.771 9.192 9.633 10.096 10.580 11.088 50.589 126 4,8 — SIS občine 7.381 7.735 8.106 8.496 8.903 9.331 42.571 126 - SIS SRS 1.390 1.457 1.527 1.600 1.677 1.757 . 8.018 126 6. Skupn. social, skrb. 30.714 32.188 33.733 35.352 37.049 38.823 177.150 126 4,8 — SIS občine 30.714 32.188 33.733 35.352 37.049 38.828 177.150 126 7. Občin, razisk. skup. 1.836 1.920 2.010 2.110 2.210 2.320 10.570 126 4,8 — SIS občine 1.836 1.920 2.010 2.110 2.210 2.320 10.570 126 8. Obč. zdrav, skup. skupaj 311.523 326.476 342.147 358.570 375.781 393.819 1.796.793 126 4,8 — SIS občine 307.568 322.199 337.791 355.057 372.352 390.248 1.777.647 127 — SIS SRS sk. pr. 3.955 4.277 4.356 3.513 3.429 3.571 19.146 90 9. Skupn. za zaposl. 8.704 9.122 9.560 10.018 10.499 11.003 50.202 126 4,8 — SIS občine 8.704 9.122 9.560 10.018 10.499 11.003 50.202 126 SKUPAJ: 634.237 664.403 696.334 729.700 764.677 801.264 3.656.378 126 4,8 — SIS občine 586.657 614.858 644.528 676.553 709.314 743.424 3.388.677 126 4,8 - SIS SRS 47.580 49.545 51.806 53.147 55.363 57.840 267.701 122 4,1 STRAN 5 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 3. 5. OBLIKOVANJE IN RAZPOREDITEV SREDSTEV SPLOŠNE PORABE Na področju splošne porabe v občini, bo dan poudarek delovanja upravnih in pravosodnih organov, ki bo slonelo na racionalnejšem poslovanju, uvajanju sodobnih metod dela, tehničnih sredstev ter smotrnem zaposlovanju. Višina sredstev, namenjenih za osebne dohodke in skupno porabo, bo odvisna od pravočasnega, zakonitega, doslednega in smotrnega opravljanja del in nalog v skladu z letnimi programi posameznih organov in ob upoštevanju rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu. V načrtovanem obdobju bomo splošne družbene potrebe v občini financirali iz davka na dohodek in davka iz OD, prometnih davkov, davka na premoženje in dohodka od premože- % nja. taks, lastnih prihodkov upravnih organov ter še nekaterih drugih prihodkov. Splošna poraba bo naraščala 10 % počasneje od rasti dohodka oz. po povprečni letni realni stopnji 4,8 %. Sredstva splošne porabe v občini bomo namenili predvsem za financiranje dejavnosti občinskih upravnih in pravosodnih organov, družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti, za uresničevanje programa ljudske obrambe itd. Morebitna presežena sredstva bomo namenjali za pokrivanje blagovnih rezerv nujnih prehrambenih artiklov, kompenzacij živilskih proizvodov in za nadomeščanje škod, nastalih ob eventuelnih elementarnih nesrečah. Ob načrtovani dinamiki rasti bo v petih letih predvidoma porabljeno za splošne družbene potrebe 790.288.000 din. Po posameznih letih bo gibanje naslednje: Sred. sploš. porabe 137.018 143.595 150.487 157.711 165.281 173.214 790.288 126 4,8 5 VREDNOST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V LETIH 1981-1985 TABELA 8 1980 1981 1982 1983 1984 - v 000 din - v cenah 1980 1985 Skupaj 1985 Povpr. 1981-1985 1980 letna rast 1981- 1985 Nekovinska ind. 29.37* 31.900 34.644 37.623 40.858 44.372 189.397 151 8,6 Kovinska industr.397•387 433.152 472.155 514.628 560.944 611.429 2,592.288 154 9,0 Ind.gradd.materi. 5*.851 58.691 62.799 67.195 71-898 76.932 337.515 140 7,0 Tekstil. industr. 1/4-05.861 1,433-978 1,462.658 1,491.911 1,521.749 1,552.184 7,462.480 110 2,0 Živil .predel. in. 2J.72.816 2,335.777 2,510.960 2,699-283 2,901.729 3,119.358 13,567.107 143 7,5 Lesna industr. 116.152 ? 125.470 151.248 139.517 148.306 157.650 700.191 136 6,3 Graf.pred.indust.213.*42 229 .'025 245.742 263-681 282.930 303.584 1.324.960 142 7,3 SKUPAJ: .4,589.883 A 4,645.991 4,920.186 5,213-838 5,528.414 5,865.509 26.173.938 134 6,0 TABELA 9 RIZIČNI OBSEG KMETIJSKE PROIZVODNJE VAŽNEJŠIH PRIDELKOV - v t 1975 1980 > 1985 1980 19§5 Stopnja rasti Žita 1975 1976-80 1981-85 35.*20 35.090 42.670 100,0 121,6 4,0 Koruza 21.390 37.580 46.850 175,7/ 124,6 11,9 4,4 Sladkorna pesa - '13.600 44.800 — Krompir 26.250 28.080 53.700 106,9 120,0 1,3 5,8 Detelje 14.670 9.140 10.800 62,3 118,1 ■ 5,5 Silažna koruza 52.960 104.740 130.700 197,8 124,8 4,4 Seno 51.520 54.620 65.500 106,0 120,0 1,2 5,8 Sadje *•590 6.040 6.500 131,6 107,6 5,6 1,5 Grozdje 2.560 2.5OO 3.000 97,6 120,0 -0, 5 3,8 Goveda 5.030 5.081 6.200 101,0 122,0 0,2 4,4 Prašiči *.703 4.310 14.000 91,6 325,0 - 1,8 Perutnina 2.200 2.100 5.000 95,0 238,0 -1 Jajca (000 kom) 12.820 12.500 13.000 97,0 108,3 -0,6 1.8 Mleko (000 1) 25-000 33.600 42.000 134,* 125,0 6,1 4,7 / TABELA 10 GOZDNA PROIZVODNJA IN SEČNJA ••• * 3 - v m 19 8 0 19 8 5 Skupaj Združeno Zasebno Skupaj Združeno Zasebno delo delo delo delo Prirastek 64.710 13.665 51.145 64.710 13.665 51.145 - iglavci 38.875 7.681 31.194 38.875 7.681 31.194 - listavci 25.935 5.984 19.951 25.935 5.984 19.951 Sečnja 46.150 10.149 36.001 46.350 10.150 36.200 - iglavci 28.464 5.593 22.871 28.470 5.600 22.870 - listavci 17.686 4.556 13.130 17.880 4.550 13.350 Blagovna proizv. 17.691 8.991 8.700 17.700 9.000 8.700 - iglavci 12.004 - 4.804 7.200 12.010 4.810 7.200 - listavci 5.687 4.187 1.500 5-690 4.190 1.500 Tehnični les 15-208 6.508 8.700 15.210 6.510 8.700 - iglavci 12.745 4.545 8.200 12.750 4.550 8.200 - .listavci 2.463 1.963 500 2.460 1.960 500 Drva in ostalo 30.942 3.641 27.301 31.140 3.640 27.500 36 4. DEMOGRAFIJA Projekcija prebivalstva občine Murska Sobota upošteva dosedanje trende ob predpostavki zmanjševanja negativnega migracijskega salda na minimum ter manjšega praznjenja nekaterih vasi na Goričkem, kar je bilo značilno za preteklo obdobje. Po projekciji se bo prebivalstvo občine povečalo od leta 1980 do 1985 za 2,2 %, kar pomeni 0,4 % povprečno letno. Projekcija prebivalstva: 1980 Število Strukt. 1985 Strukt. 1985 1980 1‘ Povpr. letna rast ?81—85 Skupaj 65.571 100,0 67.035 100,0 102,2 0,4 — kmečko 32.785 50.0 30,166 45,0 92,0 - 1,6 — nekmečko 32.786 50,0 36.869 55,0 112,5 2,5 — aktivno 41.965 64,0 42.902 64,0 102,2 0,5 — neaktivno 23.606 36,0 24.133 36,0 102,2 0,5 — v mestu M. Sobota 12.363 18,9 14.100 21,0 114,1 2,8 — v ostalih naselj. 53.208 81,1 52.935 79,0 99,5 -0,1 V primerjavi z rastjo števila prebivalcev razvitih občin pričakujemo v občini zmerno rast prebivalcev. Število prebivalcev v mestu Murska Sobota in okoliških naseljih na ravninskem delu občine bo tudi v obdobju do leta 1985 naraščalo, medtem ko bo število prebivalcev v nekaterih naseljih osrednjega in vzhodnega Goričkega padalo. Stagniralo bo število prebivalcev predvsem v naseljih na obrobju in zahodnem delu Goričkega. Absolutna gostota prebivalstva bo tudi kot do sedaj v različnih območjih občine zelo različna. Gibala se bo od 20 ljudi/km2 do 1000 ljudi na km2. Največja gostota bo v mestu Murska Sobota in okolici^ kjer se bo gibala od 500—1000 ljudi/km2 (M. Sobota in Cernelavci), v ravninskem predelu občine med 100—250 ljudi/km2, v zahodnem delu Goričkega od 50—150 ljudi/km2, na osrednjem Goričkem do 50 ljudi/km2, v večini naselij oz. k. o. vzhodnega Goričkega pa od 20—50 ljudi/km2. delež kmečkega prebivalstva leta 1985 še vedno 45 %'; kar je 30.166 prebivalcev. Zmanjševanje kmečkega prebivalstva bo pogojevalo; povečanje števila nekmečkega prebivalstva od 32.786 leta 1980 na 36.869 prebivalcev oz. od 50% na 55%. Največ nekmečkega prebivalstva bo živelo v mestu Murska Sobota, v primestnih naseljih ter v lokalnih centrih. Urbanizacija prebivalstva se bo v obdobju 1981 — 1985 nadaljevala po še hitrejši povprečni letni stopnji kot dosedaj. Tako se bo prebivalstvo mesta Murska Sobota povečalo od 12.363 v letu 1980 na 14.100 v letu 1985 oz. za 14 %. Delež urbanega prebivalstva se bo od sedanjih 18,9 % leta 1980 povečal na 21 % v letu 1985. Povpr. 1980 Strukt. 1985 Strukt. 1985 1980 letna rast SKUPAJ: 17.856 100 21.726 100 121 4 Združeno delo 17.290 96,8 21.040 96,8 121 4 GOSPODARSTVO 14.382 80,5 17.708 81,8 124 4.4 Industrija 7.375 41,3 9.482 43,6 128 3,1 Kmet, in gozdar. 786 4,4 955 4.4 121 4 Vodno gospodarstvo 190 1.1 . 234 1.1 123 4.2 Gradbeništvo 2.338 13,1 2.762 12,7 118 3.4 Promet 736 4,1 938 4,3 127 5.0 Trgovina 1.645 9,2 1.835 8,4 111 2,2 Gost, in turizem 512 2,9 628 2,9 123 4,2 Obrt 260 1.5 332 1.5 127 5.0 Komunala 151 0,8 200 0,9 32 5.8 Fin. teh. in dr. pos. st. 389 2,2 432 2,0 111 2,1 NEGOSPODARSTVO 2.908 16,3 3.242 15,0 111 2,2 Izobr.. kultura 907 5.1 993 4.6 109 1.8 Zdrav., social. 1.273 7,1 1.492 6.9 117 3.2 DPS in dr. organ. 728 4,1 757 3,5 104 0.8 SAMOST-OSEB. DELO 566 3,2 686 3,2 121 4,0 V načrtovanem obdobju se pričakuje naslednja kvalifika- cijska struktura zaposlenih v združenem delu: Indeks Pov. 1980 Strukt. 1985 Strikt. 1985 let. 1980 rast VSEH ZAPOSLENIH 17.290 100 21.040 100 121 4 Visoka izobrazba 467 2,7 631 3,0 135 6.2 Višja izobrazba 882 5,1 1.157 5,5 131 5.5 Sred. str. izobrazba 2.680 15,5 3.324 15,8 124 4,4 VKV 570 3.3 820 3,9 144 7.6 KV 4.773 27,6 6.228 29,6 130 5.4 PKV 4.495 26,0 5.892 28,0 131 5,5 NKV 3.423 19,8 2.988 14,2 87 —2,7 STRAN 6 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 6 TABELA 5 GOSPODARSTVO 4.204.500 4.557.510 4.546.710 4.802.910 - združeno delo 5.749.090 5.892.450 4.065.850 4.501.610 - samostojno oseb.delo 4-55.210 465.080 482.860 501.500 Industrija 1.650.920 1.752.660 1.815,880 1.945.650 Kmetijstvo 595.360 405.790 422.61’0 442.800 - združeno delo 178.690 186.840 198.080 209.950 - samostojno osebno delo 214.670 216.950 224.550 252.850 Gozdarstvo 54.920 57.870 60.470 65.490 Vodno gospodarstvo 44.490 45.850 48.110 50.760 Gradbeništvo 519.420 557.700 562.720 586.650 - združeno delo 474.150 490.580 . 513.720 535.450 - samostojno osebno delo 45.270 47.120 49.000 51.200 Promet in zveze 173.480 176.410 182.550 191.760 - združeno delo 158.820 140.020 1 44.250 151.450 \ - samostojno osebno delo 54.660 56.590 58.520 40.510 Trgovina 922.860 942.750 980.470 1.024.590 Gostinstvo in turizem 14-2.550 148.580 152.230 162.190 - združeno delo 115.210 119.890 122.780 151.620 - samostojno osebno delo 27.340 28.490 29.450 30.570 Obrt in osebno storitve 205.990 215.590 222.450 251.140 - združeno delo 72.720 77-260 80.870 84.770 - samostojno osebno delo 153.270 156.150 141.560 146.570 Stanov.komunalna dejavn. 16.100 16.750 17.490 18.570 Pinance in ostalo 80.210 81.980 83-750 85.550 - v 000 din - v cenah 1980 1984 1985 1^ Stopn, rasti • 1981- 5.085.530 • 1985 5.412.520 129 5,2 4.557.790 4.858.950 130 5,4 525.740 553.570 122 4,1 2.064.700 2.221.480 155 6,2 468.530 495.950 226 4,7 225.600 257.090 133 5,9 244.930 256.860 120 3,7 65.700 68.980 126 4,7 53.820 56.950 128 5,1 625.960 658.900 127- 4,9 570.190 602.170 127 4,9 55.770 56.730 125 4,6 202.170 219.340 126 4,7 160.660 176.560 127 4,9 41.510 42.980 124 4,4 1.085.550 1.155-570 125 4,6 168.740 156.890 172.480 121 3,9 l?9.400 121 3,9 51.850 53.080 120 3,7 245.590 257.080 125 4,6 89.910 93.160 128 5,1 153.680 165.920 125 4,2 19.380 20.290 126 4,7 87-390 89.500 111 2,1 STRAN 6 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 TABELA. 6 DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA TER NARODNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA Družbeni proizvod (000 din) Narodni dohodek (000 din) DP na prebivalca (din) N D na prebiva' (din) ND na Lea zaposlenega (din) 1975 1,415.108 1,302.738’ 21.754 20.055 95-959 1976 1,724.392 1,562.063 26.534 24.036 110.714 1977 2,117.223 1,924.666 32.544 29.584 128.474 1978 2,641.223 2,411.266 40.515 36.988 151.205 1979 3,413.096 3,135.903 52.280 48.034 184.856 1980 4,577.290 4,204.300 70.031 64.324 235.456 1981 4,762.720 4,357.510 72.519 66.350 237-985 1982 4,973.000 4,546.710 75.383 68.921 242.452 1983 5,252.480 4,802.910 79.238 72.456 243.666 1984 5,559.070 5,083.530 83.461 76.321 245.937 1985 5,943.850 • 5,412.520 88.668 80.742 249.126 OPOMBA: Družbeni proizvod in narodni dohodek za leta 1975-1980 sta prikazana v tekočih cenah, za obdobje 1981-1985 pa v cenah 1980. * TABELA 7 VREDNOST IZVOZA V LETIH 1981 - 1985 - v 000 din - v cenah 1980 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Indeks 1981 1965 Povpr. letna rast 1981-1985 Industrija 781.441 851.770 919.912 993.505 1.068.018 1,148.119 147 8,0 Kmetijstvo 3.258 3.474 3.717 3.977 4.255 4.595 141 7,2 Trgovina 28.338 31.387 34. 764 38.505 42.648 47.237 166 10,7 Gostinstvo in turizem 54.107 55.730 57-402 ' 59.411 68.322 75.154 139 6,8 SKUPAJ: 867.198 942.361 1,015.795 1,095.390 1,183.243 1,275.105 147 8,0 35 NABODNI DOHODEK V LEJIH 1981 - 1985 1980 1981 1982 1985 STRAN 7 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 občini posvetili posebno pozornost in poglobili demokratičnost kadrovskih postopkov. V prizadevanju za hitrejšo rast dohodka na zaposlenega bomo kadre razporejali racionalno, da bodo pri svojem delu čimbolj ustvarjalno. V temeljnih organizacijah združenega dela bomo ustrezno vrednotili proizvodno in strokovno ustvarjalno delo. Pri zaposlovanju bomo upoštevali določila družbenega dogovora o kadrovski politki, dogovora o izvajanju štipendijske politike in samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in kulturne pogoje zaposlenih. Prestrukturiranje gospodarstva, uvajanje tehnološko-in-tenzivnih programov in avtomatizacije bodo zahtevali višjo udeležbo strokovnega in visokostrokovnega dela. Zato bomo poskrbeli za izvajanje takšne politike izobraževanja, štipendiranja in usposabljanja, ki bo zagotavljala izboljšanje kvalifikacijske in poklicne strukture zaposlenih in bo v skladu s planskimi potrebami. Za večjo usklajenost med izobraževanjem in kadrovskimi potrebami je potrebno doseči, da bodo vpisi v usmerjeno izobraževanje 70:30 v korist proizvodnih poklicev. Občinska skupnost za zaposlovanje bo vsako leto predložila plan zaposlovanja. Z uresničevanjem načrtovane rasti zaposlovanja in predvidenega obsega nadomestnih zaposlitev za 270 delavcev letno bomo delavce, ki se ne bodo mogli zaposliti v občini, usmerjali na druga slovenska področja ter z nastopanjem in prevzemanjem del v tujini povečali'število zaposlenih. Vzpodbujali bomo zaposlovanje v drobnem gospodarstvu, kjer obstajajo še velike možnosti. Glede na potrebe organizacij združenega dela, proces deagrarizacije in postopnega vračanja delavcev, začasno zaposlenih v tujini, bo zaposlovanje v občini naraščalo po povprečni stopnji 4 % letno, v gospodarstvu 4,4 % in družbenih dejavnostih 2,2 %. Na osnovi tako predvidene rasti se bo v petih letih v združenem delu na novo zaposlilo okoli 3.800 delavcev, od tega 3.400 v gospodarstvu in okoli 400 v negospodarstvu. V samostojnem osebnem delu se bo predvidoma zaposlilo 120 delavcev. Tako se bo delež zaposlenih od skupnega števila prebivalcev občine povečal od 27,3 % v letu 1980 na 32,4 v letu 1985. V letih od 1981 do 1985 bo v občini dosežena po posameznih področjih naslednja dinamika zaposlovanja: ,(Glej tabelo na strani 6)) Organizacije združenega dela bodo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje posvečale vso skrb usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, enakovrednemu vključevanju Romov ter strokovnemu usposabljanju, prekvalifikaciji in dokvalifikaciji brezposelnih delavcev za vključevanje teh v delovni proces. 6. VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO MENJAVO V letih 1981 do 1985 bodo organizacije združenega dela v občini vložile maksimalne napore za doseganje načrtovane 8 % povprečne letne stopnje rasti izvoza blaga in storitev in hkrati poskrbele za celovitejše in kvalitetnejše Vključevanje v mednarodno menjavo. Večja izvozna usmeritev je pogoj za razvoj gospodarstva občine, saj bo od realizacije izvoza odvisna tudi možnost uvoza reprodukcijskega materiala in opreme. Izboljšanje zunanjetrgovinske menja\e bo potrebno zagotoviti s spremembami v strukturi izvoza in s povečanjem izvoza izdelkov višje stopnje predelave na osnovi domačih surovin in tehnologije. Organizacije združenega dela bodo v tem srednjeročnem obdobju izvozile blaga v vrednosti 5.512 milijonov din (cene 1980). Višjo rast izvoza od povprečne letne stopnje 8 % predvidevajo Tovarna mlečnega prahu (28 %), ABC Pomurka DO Zunanja trgovina (10,7%), IMP Panonija (19 %), Mesna industrija (9,5 %) in KZ Panonka (9 %). V strukturi izvoza bo tudi v tem srednjeročnem obdobju največji delež, okrog 65 %, odpadel na DO Muro, Mesna industrija bo udeležena s 16 %, KZ Panonka z 8 % ter z okoli 3 % Agromerkur, Gozdno in lesno gospodarstvo in Panonija. V izvozu bodo sodelovale tudi: Živinorejsko-vetrinarski zavod, Tovarna mlečnega prahu, ABC Pomurka DO Zunanja trgovina, Beltinka Beltinci. Pletilstvo Prosenjakovci, Pomurski tisk. SOZ Prekmurka. Blisk, SGP Konstruktor in druge organizacije v občini. Organizacije združenega dela bodo povečale izvoz v dežele v razvoju in v neuvrščene dežele. To bomo dosegli z organiziranim skupnim nastopom z drugimi organizacijami pri izvajanju kompletnih investicijskih del. Na osnovi višjih oblik gospodarskega sodelovanja in večanja blagovne menjave bomo poglabljali sodelovanje s sosednjima državama Avstrijo in Madžarsko. ■ Uvoz blaga bo predvidoma naraščal za okoli 1 % letno in bo namenjen uvozu reprodukcijskega materiala, opreme in rezervnih delov. 7. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA Razvoj gospodarstva občine v letih 1981 —1985 bo hitrejši od povprečnega razvoja gospodarstva v SR Sloveniji zaradi možnosti in potreb hitrejše rasti proizvodnje hrane, skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji in pripravljenih razvojnih programov. V tem obdobju bomo hitreje spreminjali gospodarsko strukturo, predvsem na osnovi povečevanja pro-izvodnje hrane in uvajanjem novih proizvodnih programov. 7.1. INDUSTRIJA V tem srednjeročnem obdobju bomo razvoj industrije usmerjali v 'tehnološko intenzivnejšo proizvodnjo, ki bo zagotavljala večji dohodek in pogoje za kvalitetnejšo gospodarsko rast občine. Uresničevanje načrtovane proizvodne orientacije posameznih organizacij združenega dela bo uspešno ob doslednem uveljavljanju kriterijev prestrukturiranja gospodarstva, kot so: razvojna tehnološka intenzivnost proizvodnje z avtomatizacijo proizvodnih procesov in višjo udeležbo visokokvalificiranega ustvarjalnega dela, izvozna usmerjenost, gospodarna raba energije in surovin, produktivnost in racionalizacija zaposlovanja, varovanje okolja ter racionalna raba prostora, kakor tudi z boljšo organizacijo dela in izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet z uvajanjem več izmenskega dela. Obseg industrijske proizvodnje bomo v srednjeročnem obdobju povečevali po povprečni letni stopnji 6.2 %. V strukturi ustvarjenega družbenega proizvoda bomo v industriji povečali udeležbo od-40,6 % v letu 1980 na 42,3 % v letu 1985. Zaposlovanje novih delavcev bo predvidoma naraščalo po povprečni stopnji 5.1% letno, tako da se bo delež zaposlenih,v industriji do konca petletja povečal za 45 %. Po posameznih področjih si zastavljamo naslednjo dinamiko razvoja in programske usmeritve: 7.1.1. Živilsko-predelovalna industrija V živilsko predelovalni industriji, ki bo skupaj s primarno kmetijsko proizvodnjo imela prioriteto, bomo namenjali osnovno skrb večji izkoriščenosti proizvodnih kapacitet ter tesnejšemu sodelovanju in večjemu združevanju sredstev in dela za proizvodnjo, kakor tudi za promet izdelkov. Večji poudarek bodo organizacije združenega dela dale višji stopnji predelave izdelkov, izboljšanju asortimana in kvaliteti proizvodov, povečanju produktivnoti dela ter racionalnemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. Naloge nosilcev razvoja na tem področju bodo naslednje: V Mfcsni industriji bomo z dokončno sanacijo zagotovili pogoje za normalno poslovanje in tako izboljšali njen ekonomski položaj. Z uskladitvijo proizvodnih programov, nadaljevanjem procesa krepitve regionalnih klavno-predelovalnih obratov v republiki in povečano prirejo živine bo možno zagotoviti večjo stopnjo izkoriščenosti klavnih kapacitet. Uvedli bomo nove tehnološko sodobnejše linije in proizvodne programe, ki bedo prilagojeni zahtevam tržišča. Zagradili bomo novo kafilerijo, s katero bo zagotovljena predelava klavnih odpadkov. Obseg proizvodnje bomo ob povečanju produktivnosti v TOZD Klavnica predvidoma povečali povprečno letno za 10 %, v TOZD Predelava mesa pa za okoli 6 % letno. Agromerkur bo s posodobitvijo proizvodnje, razširitvijo klavnice na 40 ton dnevno, večjo specializacijo in delitvijo dela 7 rfav TABELA 4 STRUKTURA DRUŽBENEGA PROIZVODA IN POVPREČNE LETNE STOPNJE RASTI V I&H 1976 - 1985 _ v c sc Struktura Povprečna letna sc ] -975 1980 1985 stopnja rasti 1976 - 1980 1981 - 1985 ec . ■ GOSPODARSTVO 100,0 100,0 100,0 8,4 5,5 - združeno delo 88,5 89,6 90,2 8,6 5,5 -samost.oseb, delo 11,5 10,4 9,8 6,5 4,2 M- Industrija 42,0 40,6 42,5 7,7 6,2 Kmetijstvo H,5 ‘ 9,1 8,8 5,5 4,7 -združ.delo 5,5 4,5 4,5 4,1 5,8 -samost.oseb, delo 6,2 4,8 4,5 5,1 A 5,8 Gozdarstvo 0,7 1,5 1,5 21,0 4,9 Vodno.gosp. 1,0 1,0 15,1 5,4 Gradbeništ. 15,1 12,1 11,9 5,6 5,1 -združ.delo. 11,8 11,0 10,9 7,0 5,1 -samost.oseb, delo 1,5 1,1 1,0 5,2 4,6 Promet in zv . 4,2 4,7 4,6 10,7 5,1 -združ.delo 5,6 5,8 5,8 9,4 5,5 -samost.oseb, delo 0,6 0,9 0,8 18,1 4,6 Trgovina 20,8 20,8 20,5 8,4 4,8 Gost.in turiz - 5,5 5,5 5,1 8,2 4,1 -združeno delo 2,8 2,7 2,5 7,2 4,1 -samost.oseb, delo 0,5 0,6 0,6 14,1 4,0 Obrt.in oseb, štor. 4,4 / 4,8 4,7 10,5 4,8 -združ.delo 1,5 1,8 1,8 11,4 5,5 -samost.oseb, delo 2,9 5,0 2,9 9,6 4,5 Stanov.kom. dejavnost * 0,4 0,4 40,0 4,9 Finanne in ostalo 1,9 1,6 — 2,5 34 / ter usmeritvijo izdelkov tudi v izvoz ustvaril pogoje za povečanje proizvodnje perutninskega mesa doleta 1985 za okoli polovico. V proizvodnji in predelavi mleka bo prišlo do soodvisnih dohodkovnih povezav, ki bodo vzpodbujale živinorejce k povečani proizvodnji mleka. Tovarna mlečnega prahu bo povečala zmogljivosti predelave. Porasla bo predvsem proizvodnja eva-poriranega mleka, masla in dehidriranih izdelkov? V proizvodnjo bo treba uvesti tudi nove izdelke. Inles TOZD Mlinopek bo povečal predelavo žit ter proizvodnjo vseh vrst kruha, peciva in drugih izdelkov. Proizvodnja bo naraščala po povprečni letni- stopnji 4,4 % in bo usmerjena predvsem v izdelavo trajnih izdelkov in posebnih vrst kruha. Proizvodnja krmil, katere nosilec v občini je KG Rakičan TOZD Tovarna močnih krmil se bo v petih letih povečala za okoli 7-5 % in bo znašala 59.689 ton raznih krmil v letu 1985. 7.1.2. Tekstilno konfekcijska industrija Organizacije združenega dela s področja tekstilno konfekcijske industrije v občini se bodb vključile v načrtovani kvalitetni razvoj te panoge v SR Sloveniji s prestrukturiranjem svojih programov in usmeritvijo v visoko kvalitetne proizvode s čim višjo stopnjo predelave in dodelave. Opuščale bodo proizvodnjo cenenih in masovnih proizvodov s katerimi ni moč doseči visokega dohodka ter zmanjševale delež živega dela z uvajanjem sodobne tehnologije in vključevanjem računalniške tehnike. Prišlo bo tudi do tesnejših poslovnih povezav med njimi, proizvajalci surovin in trgovino. , MURA kot nosilec konfekcijske industrije v občini bo nadaljevala že v minulem srednjeročnem obdobju začrtano politiko intenzivnega razvoja, ki temelji na razvijanju kvalitetnih faktorjev in proizvodnji z visoko stopnjo dodelave. Ob minimalni letni stopnji rasti zaposlovanja 1,4 %, bo prišlo do kvalitetnih sprememb v kvalifikacijski strukturi delavcev. Obseg proizvodnje se bo povečeval povprečno letno za 1 %, prišlo pa bo do posodobitve proizvodnega procesa z visoko stopnjo avtomatizacije in do kvalitetne spremembe asortimana blaga v okviru sedanje proizvodnje. Del sredstev bodo usmerili tudi v ■druge dejavnosti. Pletilstvo Prosenjakovci bo proizvajalo trikotažno konfekcijo. predvsem športne artjkle v enakem obsegu kot dosedaj. Proizvodnjo tehničnih tekstilnih izdelkov v Križevcih bodo-preusmerili v akumulativnejše tehnične tekstilne izdelke iz odpadnega filca kot so proizvodi za suho in mokro filtracijo ter dodelava pomožnega materiala za to proizvodnjo. .Razvijali bodo program proizvodnje iglanih tehničnih filcev za potrebe pohištvene in tekstilne industrije, ki so ga v letu 1980 šele uvedli. V tekstilno konfekcijski industriji občine se bo s svojimi proizvodi vključeval tudi obrat pri Gradu, ki posluje v okviru Modnega saloha iz Velenja. Proizvodnjo bodo usmerili v pro-. gram športne konfekcije. Z naložbami v modernizacijo opreme, tehnično izboljšavo in razširitev proizvodnje bo možno dodatno zaposliti,do konca srednjeročnega obdobja 60 delavcev. storitve povečevale za 5 % letno. Blisk se bo s svojo dejavnostjo vključil pri opravljanju del v tujini. S svojimi programi se bodo v tem srednjeročnem obdobju vključevali tudi obrat LIV Postojna v Rogašovcih z obstoječo proizvodnjo in proizvodnjo orodij, Slovenijaceste TOZD Mehanični obrati, delovna enota Murska Sobota s proizvodnjo čistilnih naprav in tekočih trakov in Iskra Kranj z izgradnjo obrata za proizvodnjo delov za električna ročna orodja v Murski Soboti. STRAN 8 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 8 STRAN 8 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 TABELA 5 DRUŽBENI PROIZVOD V LETIH 1981 - 1985 - v 000 din - v cenah 1980 1980 1981 1982 1985 1984 1985 1985 Stopnja i960 rasti 1981-1985 GOSPODARSTVO 4.577.290 4.762.720 4.975.000 5.252.480 5.559.070 5.945.850 129,9 5,5 -združeno delo 4. .100.150 4.268.250 4.460.500 4.719.010 5.002.150 5.559.280 150,7 5,5 -samost.oseb.delo 477-160 494.490 512.700 555.470 556.940 584.570 122,5 4,2 Industrija 1. .859.140 1.962.240 2.054.220 2.205.450 2.558.280 2.515.850 155,5 6,2 Kmetij stvo 417.500 455.250 455.550 475.520 499.840 525.070 125,8 4,7 -združeno delo 196.580 204.640 216.950 229.960 244.910 259.680 152,1 5,8 -samost.oseb.delo 220.720 228.610 256.600 245.560 254.950 265.590 120,2 ' 5,8 Gozdarstvo 58.490 60.660 65.590 66.560 70.250 74.460 127,5 4,9 Vodno gospodarstvo 47.550 49.120 51.570 54.410 57-680 61.590 129,7 5,4 Gradbeništvo 552.600 569.280 595.780 621.100 660.620 706.550 127,9 5,1 -združeno delo 504.950 519.680 544.200 567-200 604.020 646.840 128,1 5,1 -Samost.oseb.delo 47.650 49.600 51.580 55.900 56.600 59*710 125,5 ' 4,6 Promet in zveze 215.550 221.890 251.460 242.610 256.650 274.060 128,5 5,1 -združeno delo 175.550 180.420 188.540 197.970 210.010 224.000 129,1 5,5 -samost.oseb.delo 40.020 41.470 42.920 44.640 46.640 50.060 125,1 4,6 Trgovina 952.580 972.920 1.011.840 1.057.570 1.120.280 1.205.800 126,4 4,8 Gostinstvo in tur. 150.050 156.190 161.620 167.8'80 175.050 185.170 122,0 4,1 - združeno delo 121.270 126.200 150.620 155.700 141.550 148.100 122,1 4,1 - samost.oseb.delo 28.780 29.990 51.000 52.180 55. 520 55.070 121,8 4,0 Obrt in oseb.štor. 219.050 227.010 256.470 247.570 260.900 276.480 126,2 4,8 -združeno delo 79.040 82.190 85.870 90.180 95.650 102.140 129,2 5,5 -samost.oseb.delo 159.990 144.820 150.600 157.590 165.250 174.540 124,5 4,5 Stan.kom.dejavnost : 19.160, ,19.950 20.850 21.870 25.070 24.400 127,5 4,9 Financk id, okt 4'1° c , ^.^0,4 c9Qk25O 92.27O 1 94.560 96.470 98.640 111,7 2,5 nosti oz. primerjalne prednosti najboljše pogoje. S kmetijstvom se preživlja še vedno okoli 50 % prebivalstva občine, kmetijske površine pa zavzemajo okrog 65 % vseh površin. Zato bo imelo kmetijstvo tudi v bodoče v gospodarstvu občine pomembno mesto in vlogo. Površin trajno namenjenih za kmetijstvo je v 'naši občini okrog 20.000 ha, oz. tretjina vseh površin občine. K tem površinam je potrebno prišteti še vsa območja planiranih melioracij in komasacij izven že sedaj opredeljenih najboljših kmetijskih območij. Prvo po velikosti in legi najpomembnejše območje zemljišč za trajno kmetijsko rabo se razprostira južno od naselij Sodišinci, Krajna, Rankovci, Cernelavci, Murska Sobota, Rakičan, Gan-čani, Lipa, Beltinci do reke Mure. To je območje strnjenih večjih površin dobre kmetijske zemlje, kjer so izvzeta'naselja, manjši gozdni pasovi in močvirno oz. poplavno območje ob Muri, rezervat za hitro cesto in ostalo infrastrukturo. Območje je že sedaj nudilo možnosti za razvoj kmetijstva, predvsem po opravljenih planiranih komasacijah. Iz tega območja-izključujema kakršnekoli druge aktivnosti. Drugo pomembnejše območje za trajno kmetijsko uporabo leži severno od zgoraj navedenih naselij na prehodu iz gričevnatega Goričkega v ravnino na meji prve terase od naselij Korovci na zahodu do Filovec, na vzhodu in se nadaljuje v občino Lendava. To so manjše strnjene površine, ki jih ločijo gozdovi ali manj kvalitetna zemljišča. Ostala območja za trajno kmetijsko uporabo so po obsegu manjša in v glavnem sledijo dolinam vodotokov na Goričkem. Na zahodnem delu se takšna površina razprostira ob dolini Lukanj potoka od Lendavskega jezera do Kuzme in delno ob Ledavi do Rogašovec. Na vzhodnem delu pa od Ratkovec po dolini Kobilj-skega potoka in se nadaljuje v Lendavski občini. Na severozahodu pa so manjše površine ob Veliki Krki med Krplivnikom in Hodošem ter območje med Salovci in Adrijanci. Najmanjše površine kvalitetnih kmetijskih površin pa so na vzhodu na območju Središča okrog 100 ha in v zahodnem delu ob Ocihjskem potoku na območju Kramarovec in Ocinja, kjer zavzemajo te površine okrog 250 ha (sadovnjaki, travniki). K površinam, trajno namenjenim za kmetijstvo moramo prišteti tudi že izvedene melioracije na območju občine ter vse planirane melioracije. agromelioracije: Levi breg Ledave Tešanovci Krplivnik Miizge — Rakičan Hrenovica — Beltinci Turško groblje—Motvarjevci Ob Kučnici Domanjševci G. Moravci A program B program 1.000 ha 400 ha 180 ha 50 ha 120 ha —- 70 ha — 50 ha — 80 ha — 150 ha 80 ha — 400 ha , ... 90 ha 1.650 ha 1.020 ha STRAN 9 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 Melioracije po programu B bodo reajj/irane v kolikor bodo naknadno na razpolago potrebna sredstva. Skupna vrednost predvidenih del na melioracijah bo 135 milijonov din. Sredstva bodo zagotovili Kmetijska zemljiška skupnost občine Murska Sobota 9 milij., Zveza vodnih skupnosti Slovenije in Poslovna skupnost za razvoj kmetijstva in živilske industrije Slovenije. V srednjeročnem obdobju bomo v občini komasirali na meli-oriranih območjih in na drugih območjih v il k. o. 2.550 ha kmetijskih zemljišč. Vrednost del bo predvidoma 27.000.000 din. Sredstva za izvedbo teh nalog zagotovijo Geodetska uprava SR Slovenije in Zveza vodnih skupnosti Slovenije 60 % ter Skupščina občine Murska Sobota, Kmetijska zemljiška skupnost, kmetijske organizacije in komasacijski udeleženci 40 %. V načrtovanem obdobju bomo pri izvajanju zemljiške politike med drugim skrbeli za naslednje: varovanje kmetijske zemlje, namenjene za trajno kmetijsko proizvodnjo, preprečevanje opuščanja obdelovalnih kmetijskih površin, združevanje kmetijskih zemljišč v cilju boljše in smotrnejše izrabe, širitev in izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč z melioracijami in drugimi posegi. Na področju kmetijstva bomo v letih 1981—1985 med drugim dali poudarek naslednjim nalogam: nadaljnjemu spreminjanju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu s podružbljanjem in dohodkovnim povezovanjem kmetijskih proizvajalcev v okviru družbenih kmetijskih organizacij in kmetijske zadruge, s krepitvijo vseh panog kmetijske proizvodnje ter povečanju deleža družbeno organizirane proizvodnje v družbenem proizvodu občine, pospeševanju kmetijske proizvodnje z intenzifikacijo, uporabo sodobne tehnologije, racionalno izrabo kmetijskih zemljišč in proizvodnih zmogljivosti, povečanju živinorejske proizvodnje na osnovi hitrejše rasti lastne krmne proizvodnje; pridobivanja novih obdelovalnih površin z melioracijami; oblikovanju večjih proizvodnih kompleksov z združevanjem, komasacijami in nakupom zemlje. Družbeni proizvod kmetijstva bo naraščal po povprečni letni stopnji 4,7 % in bo leta 1985 znašal njegov delež v družbenem proizvodu občine 8,8 %. Z izvajanjem navedenih in ostalih nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana občine ter samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih nosilcev planiranja v občini in SR Sloveniji bosta v kmetijstvu.občine v letih 1981—1985 dosežena naslednji obseg in dinamika kmetijske proizvodnje: 1980 1985 1985 1980 Povpr. letna rast 1981—85 Žita 35.090 42.670 120 4,1 Koruza 37.580 46.850 125 4.5 Sladkorna pesa 13.600 44.800 . 330 27,0 Krompir 28.080 33.700 120 3,8 Detelje 9.140 10.800 118 3.4 Silažna koruza 104.940 130.700 124 5,6 Seno travnikov 54.620 65.500 120 3.8 Sadje 6.040 6.500 108 1.6 Grozdje 2.500 3.000 120 3,8 Govedo (živa teža) 5.081 6.200 122 4,1 Prašiči (živa teža) 4.310 14.000 325 26.6 Perutnina (živa teža) 2.100 5.000 238 19.0 Jajca (v 000 kom) 12.500 13.000 104 0,8 Mleko (v 000 1) 33.600 42.000 125 4,6 Kmetijska proizvodnja v organizacijah združenega dela se bo povečala za 5,8 %, v zasebnih kmetijskih gospodarstvih pa za 3,8 % letno. Zaradi potreb po krušnih žitih in krmilih se bo povečala proizvodnja žita za 22 % in koruze za 25 %. Tako se bo pridelek pšenice povečal na 36 centov, koruze na 50 centov, krompirja pa na 200 centov po ha. Do leta 1985 bo zasejana sladkorna pesa na 1300 ha, ki bo dala pridelek okoli 44.000 ton. Proizvodnja krme kot osnove za intenzivnejše povečanje govejega mesa in mleka se bo v petih letih povečala pri deteljah za 18 %, silažni koruzi 24 % in travniškem senu za 20 %. .. S povečanjem poljedelske in travniške proizvodnje bo v načrtovanem obdobju doseženo naslednje številčno povečanje živalskega fonda: _______________________________________ — v komadih 1980 1985 1985 1980 Govedo 47.170 50.600 107 — krave 21.210 21.300 101 Prašiči 76.000 153.000 199 plemenske svinje 7.100 16.000 225 Povečanje osnovne goveje črede za 7 % in prašičev za okoli 100 % bo vplivalo na povečanje proizvodnje pri govedih za 22 %, pri prašičih za 225 % perutnini za 138 %, jajcih za 4 % in mleku za 25 %. ABC Pomurka DO Agromerkur bo z lastno in kooperacijsko proizvodnjo v letu 1985 dosegla 4.172 tisoč brojlerjev, oz. povečala proizvodnjo za 138 %. Z ureditvijo 150 ha novih sadovnjakov po sistemu gostega sajenja in z izboljšano tehnologijo v obstoječih nasadih bo v letu 1985 dosežena proizvodnja 600 ton sadja, od tega 2000 ton tržne proizvodnje, ki bo visokokvalitetna in sposobna tudi za izvoz. Obnovo sadovnjakov bo ABC KZ Panonka organizirala na večjih kompleksih v proizvodnih skupnostih. Obnovljeno bo tudi 10 ha sadovnjakov v okviru KG Rakičan. 9 KS Zenkovci 1182 1132 1090 1066 980 1384 — — Zenkovci 462 451 435 430 410 418 103 98 Beznovci 226 217 210 206 190 273 76 70 z>iPuževci 250 230 215 205 175 261 79 67 i/’Strukovci -v ■ 'J - 244 234 230 225 205 432 52 48 OBČINA 62570 63851 65571 67035 72000 69173 97 104 <^> > g > ; o -i— * 'Ti ■3 * ♦ - PROJEKCIJA PREBIVALSTVA V OBČINI PO STAROSTNIH STRUKTURAH Starost 1971 popis 1980 ocena 1985 prog. 2000 prog. 0-4 ' ’ ' 4.405 5.605 5.462 5.632 5-9 ; , 4.796 5.208 5.629 5.496 10-14 < 5.176 4.516 5.209 5.577 15-19 - . 5-987 4.712 4.512 5.465 20-24 5.4 7 5.074 4.700 5.628 25-29 4.080 5-865 5.060 5.195 30-34 3.583 5.354 5.834 . 4.490 35-39 3.770 ' 3.957 5.324 4.660 40-44 4.170 3.456 3.966 4.980 45-49 4.270 . 3.657 3.404 5.670 50-54 2.982 < 3.917 3.510 5.076 55-59 3.633 3.889 3.741 3.660 60-64 3.669 2.576 3.635 2.992 65 in več 7.823 7.785 7.049 7.479 ■ ■■ 2-. * ■. i SKUPAJ: 63.851 65.571 67.035 72.000 32 Kmetijska zadruga Panonka bo za realizacijo načrtovanih ciljev in za tržne potrebe razširila na proizvodnem sodelovanju zasnovano proizvodnjo sadnih dreves tako, da bo v letu 1981 dosegla 200.000 kosov, v letu 1985 pa 300.000 kosov sadik. V letih 1981 —1985 bo obnovljeno 200 ha vinogradov, od tega v KG Rakičanu 27 ha. v KZ Panonki 30 ha in 143 ha pri zasebnih proizvajalcih. Predvidevamo, da bo leta 1985 okrog 600 ha vinogradov, od tega 250 ha modernih nasadov. Dosežena bo proizvodnja 3000 ton grozdja. Kmetijska proizvodnja v združenem delu bo v tem planskem obdobju porasla za 32 %. Porast bo dosežen s povečanjem obdelovalnih površin za približno 1000 ha ter s povečanim pitanjem prašičev od 26.000 na 98.000 kom letno. Ob koncu srednjeročnega obdobja bo Kmetijsko gospodarstvo pokrivalo 100 % potreb krme z lastno proizvodnjo. KG Rakičan in KZ Panonka bosta nadaljevala s posodo-bitvijo kmetijske mehanizacije. Kmetje in delavci v delovni organizaciji KZ Panonka bodo razvijali dohodkovne družbenoekonomske odnose, intenzifi-cirali kmetijsko proizvodnjo v kooperaciji. V sodelovanju s predelovalno industrijo in pospeševalno službo bodo povečali rastlinsko proizvodnjo in živinorejo. V rastlinski proizvodnji bo dan poudarek pridelovanju krmnih rastlin, sladkorne pese, žitaric in povrtnin (kumare, hren). Z vlaganji bo udeležena v gradnji skladišč, sušilnic, melioracijah: pristopila bo tudi k odkupu zemlje za udeležbo v skupni proizvodnji, sovlagala sredstva v skupne proizvodne objekte predvsem hleve in dajala prednost kreditiranju strojnih skupnosti za nakup linijskih kmetijskih strojev. Skrbela bo za dobro oskrbo z reprodukcijskim materialom. Lastno proizvodnjo bo razvijala v pridelovanju travnih semen in okrasnih rastlin v skladu s tržnjmi potrebami. Z melioracijami in komasacijami bodo pridobljena nova obdelovalna zemljišča in usposobljena obstoječa za racionalno proizvodnjo in s tem povečanje poljedelske proizvodnje. Proizvodne usmeritve bodo najbolj prispevale k povečanju deleža domače krme za živinorejsko proizvodnjo, ki je surovinska osnova za živilsko industrijo. V živinorejski proizvodnji bo privezovanje vseh za rejo sposobnih telet in pitanje klavnih goved na večjo težo. Uvedeno bo enkratne? pripuščanje klavnih prvesnic. da bo zagotovljeno za nadaljnjo rejo dovolj telet. Poudarek bo dan kakovostnemu in količinskemu povečanju osnovne goveje črede. S tem bo na uveljavljeni in povečani udeležbi selekcije in njene službe, zagotovljena tudi možnost rasti v prometu s plemensko živino, v večji prireji mleka in telet in boljši klavni kakovosti živali. V srednjeročnem obdobju bo razširjen pomurski center za direktni test bikov ter vpeljane izboljšane metode selekcijskega dela. Center bo razširil dejavnost tudi na obnovo konjereje in tudi s tem zagotovil večjo izvozno sposobnost kmetijstva. Na zasebnih kmetijskih gospodarstvih je nujna pogostejša zamenjava semen, večja poraba gnojil in boljša zaščita rastlin. Za izvedbo ciljev na področju zemljiške politike v srednjeročnem obdobju bodo realizirane naslednje naloge: meliorira-nih bo 1650 ha, komasiranih pa 2550 ha kmetijskih površin v 11 k. o. v polendavski ravnini. Odkupljeno bo 1000 ha zemljišč in združenih za skupno proizvodnjo 500 ha ter uvedena preživnina za okoli 70 kmetij. Izdelana bo agrokarta za celotno območje intenzivne kmetijske proizvodnje. 7.2.2. Gozdarstvo V srednjeročnem obdobju bo potrebno vso skrb v gozdarstvu posvetiti namenski rabi gozdnega prostora, vključevanju opuščenih relativnih kmetijskih zemljišč v gozdno proizvodnjo in usklajevanju sečnje z naložbami v gozdno biološko reprodukcijo. Od celotne površine občine zavzemajo gozdovi 19.871 ha oz. 28,7 %. Na osnovi analize gozdnih združb so gozdne površine razvrščene v spodaj podane kategorije. Razporeditev posameznih območij je razvidna iz prilože- ne karte in v nadaljevanju navedene razpredelnice: Kategorizacija gozdov Površina ha Delež od skupne površine 1. Najboljša rastišča 420 0.6 2. Dobra rastišča 16.760 24,2 3. Slaba 2.621 3.8 4. Trajno varov, gozd 50 0,1 5. Gozd, poseb. pomena 10 20 — Gozdovi z najboljšim rastiščem zavzemajo okrog 420 ha. Največje površine so na območju Hraščica med Gančani, Filovci in Ivanci ter se nadaljuje v lendavski občini. Vse ostale površine najboljših gozdov pa so manjše in so na območju Rakičana, Sodišinec, Černelavec, Šalovec, Stanjevec in drugod, predvsem na obrobju Goričkega. Največje gozdov, ki so opredeljeni kot gozdovi na drob-pih in zadovoljivih rastiščih. Teh je 24 % od celotne površine občine in se nahajajo kot večje strnjene površine predvsem na Goričkem (Bukovnica, Mačkovci, Dolič, Šalamenci), v nižini pa le kot otočki oz. pasovi med kmetijskimi površinami in delno ob reki Muri in Ledavi. K tretji kategoriji gozdov na slabih rastiščih so prišteti tudi gozdovi na nerazvitih tleh na poplavnem oz. močvirnem območju ob reki Muri, kjer je okrog 850 ha teh gozdov, ostalo pa sp gozdovi na degradiranih tleh, predvsem na Goričkem. Tam poraščajo predvsem višje lege, tla so absolutno gozdna in neprimerna za kmetijsko izrabo prostora ter je zato predvsem poudarjena njihova varovalna vloga. Kot trajno varovalni gozd je opredeljen gozd pri Gradu zaradi plazovitega terena in gozd pri Črnskih mejah. Gozd s posebnim pomenim je Fazanarija pri Murski Soboti na obeh straneh razbremenilnega kanala, kije opredeljen kot naravna znamenitost ter zaradi njegove rekreacijske funkcije. Gozd s posebnim pomenom je tudi gozd pri Bukovniškem jezeru, kije strnjen bukov gozd. V občini moramo smotrno izrabljati gozdni prostor za proizvodnjo lesa, z upoštevanjem varovalne vloge gozdov, ki se odraža v vplivu gozdne vegetacije na uravnavanju vodnega režima v tleh, površinskega odtoka atmosferskih voda, na uravnavanju klimatskih razmer, zadrževanju erozijske dejavnosti. vezavi tal in na poudarjeni tvorbi tal. Nadaljnje splošne koristne funkcije gozdov so še turistično rekreativna, poučna, raziskovalna in za ljudsko obrambo. Naloga vseh uporabnikov prostora je, da ne prekoračijo meje ekološko določene stopnje razgozditve, ki pa je pri nas že dosežena (28,7 %) in tako niso možni večji posegi v obstoječi gozdni prostor. Varovalno vlogo imajo tudi ostanki gozdov sredi kmetijskih površin in gozdna vegetacija na negozdnih tleh (žive meje, drevoredi, vetrobrani pasovi pa tudi posamezna drevesa ob vodotokih) čeprav nimajo pomembnejše lesne proizvodne funkcije. Zato je potrebno obstoječe ne samo obdržati, ampak jih zaradi njihove splošne koristi še širiti. Vse te površine in površine na nerazvitih tleh ob Muri se dajo s sajenjem hitrora-stočih drevesnih vrst (topola, jelša) intenzivirati tudi za proizvodnjo lesa. V gozdarstvu bo osnovna naloga racionalna izraba naravnih gozdnih potencialov za povečano proizvodnjo kvalitetne lesne surovine. Ob stalni krepitvi vseh splošno koristnih funkcij gozdov, kot pogoja za biološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje. Eksploatacija gozdov bo v obdobju 1981 — 1985 potekala po zastavljenih dolgoročnih gospodarskih načrtih. Zaradi energetske krize bo v gozdarstvu nujno preiti na obnovo hitro-rastočih drevesnih vrst, ki ob visokem prirastu dajejo dober les za kurajvo. 7.3. GRADBENIŠTVO Zaostreni pogoji gospodarjenja in sprejeti kriteriji za kreditiranje gospodarskih investicij bodo v veliki meri zmanjšali konjunkturo v gradbeništvu, kar bo vplivalo na počasnejši razvoj gradbene dejavnosti v bbčini. Organizacije združenega dela s področja gradbene dejavnosti se bodo v večji meri medsebojno povezovale na osnovi dohodkovnih odnosov, delitve dela in specializacije. Ob boljši organiziranosti in povezanosti bo gradbena dejavnost nastopala s kompleksno ponudbo od začetnih do končnih del. Organizirale se bodo specializirane zaokrožene celote, ki bodo ob primerni kadrovski zasedbi in opremi sposobne opravljati dela po konkurenčnih cenah. Na tak način bodo organizacije združenega dela gradbene dejavnosti skupno nastopale tudi izven regije in v tujini ter tako v večji meri izkoristile primerjalne prednosti, ki jih ta dejavnost ima v občini. Ob zmanjšanju gradnje industrijskih objektov se bo razvoj gradbene dejavnosti usmeril v izdelavo montažnih elementov in konstrukcij, gradnjo stanovanj ter nizkih gradenj. Na vseh teh področjih se bo razvijala tehnologija industrijske gradnje v kateri je vse več montažnih elementov, kar omogoča tudi cenejšo gradnjo. V ta namen se bo dajal večji poudarek uvajanju toplotnih izo- STRAN 10 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 KS RAKIČAN 915 1166 1297 1424' 1560 — — — Rakičan 915 1166 1297 1424 1560 920 155 170 KS RATKOVCI 665 582 504 481 415 1406 — — Ratkovci 114 115 108 102 91 279 57 55 Ivanovei 217 188 161 152 125 578 40 55 Kančevci 169 155 112 106 90 409 26 22 Lončarovci 165 - 148 125 121 109 J 540 56 52 KS ROGAŠOVCI 2858 2778 2695 2655 2445 2400 — — Rogašovci 425 590 565 590 420 295 152 142 Jurij 544 568 575 570 560 590 146 144 Kramarovci 85 105 102 104 105 195 55 54 Nuskova 458 418 596 586 505 288 154 106 Ocinje 168 148 150 120 90 296 41 50 Serdica 675 655 615 580 475 499 116 95 Sotina ' 505 516 510 505 490 457 116 112 KS SELO-FOKOVCI 827 757 698 670 585 1529 — — Selo 556 474 425 405 545 924 44 57 Fokovci 291 285 275 265 240 605 44 40 KS ŠALOVCI 1505 1151 1065 1015 880 2505 — — Šalovci 856 704 680 650 570 1555 42 57 Dolenci 469 427 585 565 510 772 47 40 KS TEŠANOVCI 1465 1542 1287 1250 . II50 2821 — — Tešanovci 564 508 502 490 445 1059 57 51 Lukačevci 64 70 70 72 75 158 52 54 Mlajtinci 209 218 225 225 225 625 56 56 Suhi vrh 147 128 118 108 85 — r- — Vučja gomila 479 418 572 555 500 997 56 50 KS TIŠINA 5191 5570 5606 5690 5905 2745 — — Tišina 597 459 491 510 570 265 194 217 Gradišče 408 ’ 421 451 460 485 280 164 175 Murski Črnci 515 515 520 525 540 551 95 97 Petanjci 728 775 825 855 855 764 109 112 Rankovci 250 266 285 290 505 259 112 118 Tropovci 557 577 598 410 440 266 154 165 Vanča vas 416 465 516 550 560 201 264 279 Borejci 520 514 520 550 550 561 91 97 31 STRAN 11 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 lacijskih materialov in postopku izvedbi toplotne izolacije na montažnih elementih. Za realizacijo zastavljenih ciljev bo gradbena dejavnost investirala v gradnjo industrijskega obrata v Lipovcih, kjer bodo proizvajali betonske montažne elemente in betonsko galanterijo. Nadalje se bo vlagalo v sodobno mehanizacijo, ki trenutno primanjkuje in je nujno potrebna za uvajanje sodobne tehnologije. Za zagotovitev potreb po gramozu bodo odprli novo sodobno opremljeno gramoznico. Z dohodkovnim povezovanjem si bodo organizacije zagotovile ostali potrebni gradbeni material. V gradbeni dejavnosti bo družbeni proizvod rasel po povprečni letni stopnji 5,1 %. Delež družbenega proizvoda gradbene dejavnosti v strukturi družbenega proizvoda občine se ne bo povečal, ampak bo celo nekoliko nižji. V letu 1980 je znašal delež družbenega proizvoda gradbene dejavnosti v strukturi družbenega proizvoda občine 12,1 %, v letu 1985 bo ta delež znašal 11,9 “7o. Število zaposlenih se bo v gradbeni dejavnosti povečevalo po povprečni letni stopnji 3,4 %. Tako se bo delež zaposlenih v strukturi zaposlenih v gospodarstvu občine zmanjšal od 13,5 % v letu 1980 na 13,1 % v letu 1985. Nosilec razvoja gradbene dejavnosti v občini Konstruktor TOZD Pomurje bo skupaj z gradbenimi organizacijami TEMELJ Cankova, GRADITELJ Beltinci in SOBOTA TOZD Gradbeništvo poskrbel za povezovanje in skupni nastop organizacij gradbene dejavnosti v občini. 7.4. TRGOVINA Vse organizacije združenega dela s področja preskrbe bodo vložile maksimalne napore za celovitejšo in kvalitetnejšo ponudbo ter preskrbo prebivalcev občine. To bo možno doseči s krepitvijo dohodkovnih povezav na podlagi združevanja dela in sredstev ter delitvijo skupno ustvarjenega dohodka, z usklajenim in enakomernim razvojem trgovske mreže na celotnem območju občine s poudarkom razvoja v večjih krajevnih centrih, kakor tudi z ustrezno in enakomernejšo razporeditvijo trgovskih lokalov v mestu in na podeželju. Organizirana bo samoupravna interesna skupnost za preskrbo, ki bo pospeševala razvoj in povezovanje vseh udeležencev v preskrbi. Pri tem bo dana večja vloga potrošniškim svetom. Za odpravljanje motenj v osnovni preskrbi prebivalstva bodo trgovske organizacije obvezno oblikovale minimalne zaloge. Ob tem bodo oblikovane tudi ustrezne občinske blagovne rezerve za intervencije v primerih motenj na trgu. V letih 1981 do 1985 bo družbeni proizvod trgovine naraščal po povprečni letni stopnji 4,8 %. Delež trgovine v družbenem proizvodu občine se ne bo bistveno spremenil in bo znašal leta 1985 okoli 20,3 %. Zaposlenost se bo povečala za 2,2 % letno in bo koncem srednjeročnega obdobja v trgovini zaposlenih 1835 delavcev. Od celotnega števila zaposlenih v občini bo zaposlenih v trgovini okoli 8,7 %. Nosilec razvoja na tem področju bo ABC Pomurka DO Potrošnik Murska Sobota skupaj z ostalimi trgovskimi poslovnimi enotami v občini. Veletrgovina Potrošnik in ostale trgovske organizacije, ki imajo svoje poslovne enote v naši občini se bodo morale v naslednjih letih v večji meri vključiti v razvoj trgovine na podeželju. Poskrbeti bo treba za večjo specializacijo in modernizacijo trgovske mreže ter izboljšanje asortimana blaga. Usmeriti se bo treba tudi v prodajo reprodukcijskega materiala za zadovljevanje potreb proizvodnih organizacij v občini. V Veletrgovini Potrošnik bo v tem obdobju naraščal blagovni promet povprečno letno za 4,4 %, število zaposlenih pa se bo povečalo od 1059 v letu 1980 na 1178 delavcev v letu 1985. 7.5. PROMET Dosežena stopnja razvitosti in dinamika gospodarskega razvoja občine narekuje, da se v naslednjih letih pristopi k organiziranju hitrejšega in bolj racionalnega pretoka blaga in surovin ter k organiziranju in uveljavljanju integralnega transporta. V vseh organizacijah združenega dela bo dan večji poudarek na hitrejšem preusmerjanju s cest na železnico. Ustvariti je treba tudi pogoje za organiziranje pretovorne, transportne in špedicijske dejavnosti za širše območje. Večji poudarek bo dan nadaljnjemu in hitrejšemu razvoju ptt dejavnosti. Izboljšana bo kvaliteta in povečan obseg ptt storitev ter telefonije z večjim uvajanjem mehanizacije in avtomatizacije ter sodobne tehnologije v sredstva telekomunikacij. Nosilec razvoja na področju ptt prometa je delovna organizacija za ptt promet, ki bo vložila vse napore, da se v letih od 1981 do 1985 doseže povrečna letna rast poštnih storitev 3,2 %, telefonskih storitev 13,5 %, telegrafskih storitev 10,2 % in ostalih storitev 4,6 Število telefonskih naročnikov se bo povečalo od 3.640 v letu 1980 na 7.350 v letu 1985 in število telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev od 5,6 % v letu 1980 na 11,2 % naročnika v letu 1985. V skladu s stabilizacijskimi usmeritvami bo potrebno organizirati večjo prevozno zmogljivost v javnem avtobusnem prometu in izboljšati kvaliteto teh storitev. Na podlagi potreb šolske mreže ter analize dnevnih migracij delovne sile, bo potrebno ustrezno organizirati mrežo šolskih avtobusov ter medkrajevni javni promet. Nosilec na področju javnega cestnega prometa je CERTUS TOZD Avtobusni promet Murska Sobota. V načrtovanem obdobju bo družbeni proizvod prometne dejavnosti v občini naraščal po povprečni letni stopnji 5,1 %. Leta 1980 bo ta dejavnost udeležena v družbenem proizvodu občine s 4,6 %. Število zaposlenih se bo večalo letno za 5 % in poraslo od 736 zaposlenih v letu 1980 na 938 v letu 1985. Na področju tovornega prometa so nosilci razvoja Agromer-kur TOZD Transport, Mesna industrija TOZD Transport, Avto-radgona TOZD Transport predstavništvo Murska Sobota, Železniško transportno podjetje s poslovnimi enotami ter ostale transportne in špedicijske organizacije, ki nastopajo v občini. V tem srednjeročnem obdobju bomo še bolj smotrno usmerjali blagovne tokove in racionalno izbirali uporabo prometnih sredstev. Zato bodo vsi nosilci transportne dejavnosti modernizirali svoja sredstva in razvijali sodobne oblike integralnega transporta. 7.6. GOSTINSTVO IN TURIZEM Razvoju gostinstva in turizma v občini bo v načrtovanem obdobju dan poudarek predvsem hitrejšemu večanju tujskega turističnega prometa in ustvarjanju večjega neto deviznega priliva, nadaljnjemu razvoju zdraviliškega, kmečkega, izletniškega in lovnega turizma ter izgradnji nočitvenih gostinskih in drugih dopolnilnih kapacitet preko katerih se bo nudila celovitejša in kvalitetnejša turistična ponudba ter povečal stacionarni turizem. Organizacije združenega dela turizma in gostinstva bodo izboljšale organiziranost in poslovno sodelovanje, dvignile kvaliteto gostinskih in turističnih storitev na višji nivo, uskladile in obogatile enotno ponudbo z vključitvijo trgovine, agroživilstva, športnih in kulturnih prireditev, servisne dejavnosti, domače in umetne obrti ter prometa. V obdobju od 1981 do 1985 bo v gostinstvu občine dosežena 4,1 % povprečna letna rast družbenega proizvoda. K ustvarjenemu družbenemu proizvodu občine bo ta dejavnost prispevala okoli 3,1 %. Število zaposlenih se bo povečalo od 512 v letu 1980 na 628 delavcev v letu 1985 in raslo povprečno letno za 4,2 %. 7.7. REKREACIJA 7.7.1. Območja rekreacije Območja v občini, ki so pomembna za vsakodnevno in tedensko rekreacijo prebivalstva občine oziroma mesta so sledeča: 1. Območje za intenzivno primestno rekreacijo: a) v samem mestu ob Ledavi je območje Fazanarije, ki je primeren prostor za razvoj rekreacijskih dejavnosti. 2. Območje za intenziven turistični razvoj: a) Turistično-rekreacijsko območje je območje Moravec. Ožje območje Moravec — Moravske toplice zajema neposredni turistični gravitacijski prostor zdravilišča in termalnega kopališča v Mpravcih. b) Ledavsko jezero predstavlja območje poletne rekreacije. Tu se v prihodnje načrtuje, da bi se na Ledavskem jezeru razvijala rekreacija in šport, ki sta vezana na vodo, po izdelavi ureditvenega načrta pa tudi druge oblike rekreacije. 3. Območje za rekreacijo brez posebne ureditve: Predstavlja celotno Goričko, ki je primerhb za razne vrste rekreacije (izletništvo, pikniki itd.). V povezavi z naravnimi kulturnimi in turističnimi znamenitostmi lahko predstavlja celovitejšo turistično ponudbo. K temu območju lahko štejemo planinsko tranzverzalo, ki gre od Murske Sobote preko Martjanec, Tešanovec, v primerni oddaljenosti ob madžarski in avstrijski meji, prečka Serdički breg in zavije zopet proti Murski Soboti. 4. Območja primerna za sekundarna bivališča: Gradnja sekundarnih bivališč (tipa vikend oz. počitniška hišica in tipa vinske kleti) je dovoljena na območjih: Filovci, Bogojina, Tešanovci, Moravci, Sebeborci, Dolina, Vaneča, Šalamenci, Bo- 11 Otovci 411 541 501 290 250 681 43 37 Poznanovci 307 304 501 295 270 372 79 73 Prosečka vas 245 247 245 230 185 416 55 44 Moščanci 358 . 332 318 305 275 522 95 85 Pečarovci 596 534 452 430 360 812 53 44 KS MARTJANCI 2372 2282 2344 2548 2340 3455 — -* Martjanci 412 434 480 480 490 366 131 134 Moravci 546 541 570 580 590 854 68 69 Nemčavci 184 208 232 250 300 313 80 96 Noršinci 299 277 280 270 245 345 . 78 71 Sebeborci 544 484 464 460 440 785 59 56 Andrejci 279 264 248 240 215 507 47 42 Krnci 108 80 ' 70 68 60 265 26 23 K S MELINCI 1150 1094 1090 1050 960 — — — Melin-ci 1150 1094 1090 1050 960 680 154 141 MESTO M. SOBOTA 6605 9585 12563 14100 21155 1458 967 1451 KS PERTOČA 1821 1766 1702 1668 1560 1619 — — Pertoča 615 589 563 552 520 475 117 110 Pikšinci 240 246 240 235 220 303 78 73 Ropoča 353 337 325 317 29O 327 97 89 Večeslavci 613 594 574 564 530 516 109 105 KS PROSENJAKOVCI 1330 1120 1012 962 810 3132 — — Prosenjakovci 353 263 250 240 220 665 36 33 Čikečka vas 190 , 165 141 130 100 427 30 23 Ivanjševci 102 84 71 68 60 235 29 26 Motvarjevci 356 320 292 281 235 1017 28 23 Pordašinci 86 79 72 70 60 245 29 25 Središče 150 124 110 101 75 381 27 20 Berkovci 93 85 76 72 60 162 44 37 KS PUCONCI 2186 2068 2041 2000 1870 2902 — — Puconci 546 568 580 590 620 504 117 125 Gorica 322 514 510 305 280 357 85 78 Markišavci 196 187 210 205 185 293 70 63 Šalamenci 394 370 360 350 320 538 65 60 Vaneča 390' 336 326 315 285 593 53 48 Bokrači 128 111 98 90 70 284 32 25 Dolina 210 182 157 145 110 333 44 33 STRAN 11 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 30 donci, Ledavsko jezero, Fikšinci, Ivanovci, Panovci, Kukeč, Ku-štanovci, Selo, Vučja gomila, Prosenjakovci, Mačkovci, Andrejci, Grad in G. Petrovci. Za vsa nakazana območja bo potrebno izdelati podrobnejše krajinske oz. ureditvene načrte in določiti tipe gradenj teh objektov. V vseh drugih območjih je gradnja sekundarnih bivališč možna v obmejnih krajih, ki so pomembni iz narodno-obrambnega vidika in v primerih preureditve kmečkih stanovanjskih hiš ter gospodarskih poslopij. davčno, kreditno in cenovno politiko, predvsem deficitarnih storitev (kolarstvo, kovaštvo, popravila gospodinjske opreme, čevljarstvo, krojaštvo, vrvarstvo, sedlarstvo, kleparstvo). Prav tako bodo z urbanističnimi plani in zazidalnimi načrti upoštevane , potrebe po poslovnih prostorih drobnega gospodarstva. V tem srednjeročnem obdobju bo družbeni proizvod obrtne dejavnosti v občini naraščal povprečno letno za 4,8 %. K ustvarjenemu družbenemu proizvodu občine bo ta dejavnost prispevala okoli 4,7 %, tako bo njen delež v strukturi približno enak kot na začetku tega srednjeročnega obdobja. Število zaposlenih v družbeni obrti se bo predvidoma povečalo od 260 v letu 1980 na 332 v letu 1985, v zasebni obrti pa od 566 na 684. "Nd 0b y Nahajališča kvalitetnega gramoza, ki se uporablja v gradbeništvu se nahajajo na področju Dolinskega in ob reki Muri. Črpanje se danes izvršuje na več lokacijah ali direktno iz korita reke Mure ali kot površinski kopi na področju Dolinskega. Največja eksploatirana nahajališča gramoza v občini so v: — ------------—-------------------'------------- — po letu 1981 na območju k. o. Ivanjci za cca 6 ha1, — v k. o, Krog so raziskave pokazale, da se lahko na področju Žabjaka izkorišča cca 40 ha, oz cca 3,500.000 kv; m gramoza. Eksploatacija se bo predvidoma pričela v letu 1983. Razen teh velikih črpališč gramoza imajo nekatere krajevne skupnosti manjša črpališča za svoje potrebe. V naslednjih letih se ne predvidevajo nobene širitve krajevnih črpališč. Prekmurska glina se že od nekdaj uporablja kot mineralna surovina v opekarništvu in lončarstvu. Dosedaj so ugotovljene največje zaloge v Puconcih. Njihovo aktivno, eksploatacijo vrši Opekarna Puconci za proizvodnjo opeke. Letno izkoriščanje gline na tem področju znaša 27.000 kub. m. Zaradi vedno večjega pojavljanja kremenčevega proda v glini, bo obstoječi glinokop opuščen v razdobju 1986—1990, zapisan in uporabljen za pridobivanje novih kmetijskih površin. Nova nahajališča gline bo potrebno do leta 1985 raziskati, zavarovati ter pripraviti za izkoriščanje. Na območju občine so že izvedene raziskave geološke sestave tal pokazale, da razpolagamo z različnimi kameninami. Potrebno pa bo počakati na rezultate že izvedenih ter tudi bodočih raziskav, ki bodo kompleksnejše za celotno občino pokazale smotrnost in način eksploatiranja določenih mineralnih surovin. Vsi uporabniki eksploatišč minaralnih surovin v občini morajo ob odpiranju novih pripraviti sanacijske programe z izdelanimi predlogi, o nadaljnji koristni uporabi opuščnih eksploatišč. 8. POSELITVENI PROSTOR 8.1. OMREŽJE NASELIJ Upoštevajoč obstoječe stanje v omrežju naselij občine Murska Sobota, (er razvojne usmeritve v obdobju 1981—1985 ter do leta 2000 je izdelana tipologija naselij glede oskrbno-storitvene dejavnosti, proizvodne dejavnosti, posebne funkcije, gibanja števila prebivalcev in delež kmečkega prebivalstva. Ob upoštevanju vseh navedenih funkcij smo naselja v občini Murska Sobota razvrstili v pet skupin — tipov nas.elij: A, B, C, D, E. TIP A — je središče občinskega oz. regionalnega pomena, nosilec preskrbe za več kot 10.00.0 ljudi oz. z gravitacijskim zaledjem cele občine, delež kmečkega prebivalstva je manj kot 10 %. Število prebivalcev stalno narašča, dostopnost dobra, ima več kot dve industrijski panogi z do 10.000 zaposlenimi. TIP B — v naseljih tega tipa število. prebivalcev narašča, s kmetijstvom se preživlja 20—50 % ljudi, je širše središče oskrbe z gravitacijskim zaledjem več kot 7.000 prebivalcev. Ima lastno zaposlitveno osnovo in sicer 2—3 industrijske obrate s skupno do 1.500 zaposlenimi. Osnovna značilnost tipa naselij A in B je enakovredna skrb za 'elemente agrarnega in neagrarnega Urejanja naselij (večja koncentracija prebivalstva). Pri tem kaže opozoriti, da so naselja izrazito mestnega značaja s tipičnimi problemi razvoja mestnih naselij in da se urejajo z detaljnejso urbanistično dokumentacijo. TIP C — bistvene karakteristike naselij tipa C so izražene s pomembnim deležem zaposlenih v neagrarnih panogah, vendar se še vedno preživlja pretežni del prebivalstva s kmetijstvom. Imajo lastno zaposlitveno osnovo, običajno en proizvodni obrat z več kot 50 zaposlenimi, večji del pa je zaposlenih izven naselja. S tem je povezana za ta tip specifična karakteristika, močna dnevna delovna migracija. Prebivalstvo v teh naseljih je v porastu z redkimi naselji s stagnacijo. V teh-naseljih prevladujejo mešana gospodinjstva z večjim številom članov zaposlenih izven kmetijstva. Naselja oskrbujejo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami več kot 1000 prebivalcev (do 4000 prebivalcev — gravitacijsko zaledje) in predstavljajo ob upoštevanju opremljenosti z gospodarsko in-družbeno infrastrukturo na svojem območju oskrbne, upravne in kulturne centre oz. nosilce družbenoekonomskega razvoja za širše območje ene oz. več KS. TIP D — v naseljih tega tipa je poudarjena kmetijska funkcija naselja. Krakterizira jo relativno močan delež kmečkega prebivalstva, ki se giblje v večini naselij nad 50 % (razen v primestnih od 30-40 %). Za gibanje prebivalstva v teh naseljih je značilna stagnacija ali celo zmanjšanje, v primestnih naraščanje. Pomembnih neagrarnih delovnih mest ni, opazna pa je relativno visoka dnevna delovna migracija. S svojo delovno silo služijo bližnjemu industrijskemu, pa tudi ostalim centralnim krajem. Gravitacijsko zaledje teh naselij ni veliko — do 150 prebivalcev, ker se vse glavnejše navezujejo na najbližje lokalno središče. Z najvažnejšimi osnovnimi potrebščinami oskrbujejo še vedno več kot 1000 prebivalcev. 13 Skakovci . 522 150 505 115 295 108 286 105 260 95 545 269 55 59 48 55 Topolovci KS ČEPINCI P4 38 1482 1272 1097 1065 945 2552 M . — Čepinci 705 588 510 480 410 918 52 45 Markovci 525 465 401 415 410 817 51 50 Budinci 256 221 186 168 125 617 1 27 20 sL * /• KS ČERNELAVCI 1545 1716 1958 2145 2440 1545 ' Mr Černelavci 680 858 1056 1250 1500 241 510 622 Kupšinči 552 529 540 545 555 581 59 61 Polana 204 215 226 250 255 226 102 104 Veščica 507 516 556 540 550 297 115 118 KS DOKLEŽOVJE 916 1009 1016 1058 1140 • — — Dokležovje 916 1009 1016 1058 1140 528 200 * 216 KS GANČANI St? 1.129 1128 1114 1150 1200 __ ■ M v X. Ganč ani 1129 1128 1114 1150 1200 1555 85 89 KS GEDEROVCI 05£. 902 ■J ■- 880 889 885 855 1094 — Gederovci '161 145 140 155 125 176 77 70 Krajna 504 505 522 525 527 471 69 69 M. Petrovci 141 149 155 158 165 162 98 102 Sodišinči '296 281 272 265 240 285 95 84 58 vox G. PETROVCI OL-' - 14 2869 2608 2452 2550 2095 4578 x? G. Petrovci • 418 402 452 '455 454 557 81 85 Adrijanci 516 289 262 249 . 210 529 47 40 Lucova 192 187 181 175 155 266 ■ 66 58 □gr Peskovci 148 15.9 151 128 120 578 54 52 Stanjevci 414 561 521 501 245 668 45 57 Šulinci 560 516 295 280 255 565 50 42 - Žena vi je 500 248 212 202 170 555 57 48 Boreča 225 207 192 181 145 550 52 41 Martinje 227 222 196 201 201 527 Ji 62 62 , Nenadnovci 14 269 257 210 198 160 407 49 59 98 KS GRAD 5765 5496 5297 5224 2960 5750 M — Grad 957 920 905 902 880 945 96 95 STRAN 13 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 28 TIP E — vključuje naselja s prevladujočo kmetijsko funkcijo in predvsem manjša vaška naselja. Trend gibanja prebivalstva v teh naseljih izkazuje izrazito priznjenje, kvečjemu stagnacijo. Struktura aktivnega prebivalstva v teh naseljih jasno nakazuje izrazito prevlado agrarnega deleža. V to skupino spadajo naselja brez pomembnejših neagrarnih delovnih mest, opazna je že dnevna delovna migracija, z osnovnimi življenjskimi potrebščinami oskrbujejo manj kot 1000 prebivalcev, komunalna in infrastrukturna opremljenost naselij je v večini relativno slaba, dostopnost razmeroma zahtevna. Pri večini naselij tipa D in E je za njihov nadaljni razvoj pomembna kmetijska politika, ki mora upoštevati tudi socialne probleme prebivalcev v teh naseljih in probleme varovanja kulturne krajine. Posebno pozorno bo potrebno proučiti vlogo naselij tipa E, ki izkazujejo izrazito praznjenje. Stagniranje prebivalstva v večini naselij tipa D bi bilo možno zaustaviti z ustrezno politiko prostorske razmestitve delovnih mest, organizacijo javnega transporta in družbeno usmerjeno individualno gradnjo. ; KLASIFIKACIJA NASELIJ: TIPA: Murska Sobota, TIPB: Beltinci, TIP C: Cankova, Grad, G. Petrovci, Prosenjakovci, Rogašovci, Mačkovci, Puconci, TIP D: Bakovci, Bodonci, Bogojina, Brezovci, Cernelavci, Dokležo-vje, Fokovci, Gančani, Gederovci, Hodoš, Križevci, Krog, Kuzma, Lipovci, Markišavci, Martjanci, Moravci, Moščanci, Nemčavci, Pertoča, Petanjci, Polana, Rakičan, Šalovci, Tišina, Tropovci, Veščica. TIPE: Ostala naselja. 8. 2. KONCEPCIJA RAZVOJA POSELITVE Ob upoštevanju nakazane klasifikacije naselij lahko razdelimo celotno območje občine na tri različna območja poselitve. Najbolj izrazito in razvojno najbolj perspektivno je širše območje Murske Sobote s svojimi primestnimi naselji, ki zajema po tej definiciji celoten južni del občine z izjemo krajevnih skupnosti: Bratonci, Lipa in Melinci, kjer prebivalstvo stagnira. V severnem delu občine je potrebno posebej obravnavati dvoje značilnih območij in sicer območja praznjenja in območja stagnacije. Izrazito praznjenje naselij je opazno na skrajnem severovzhodnem ter vzhodnem delu občine. V navedenem območju stagnira število prebivalcev praviloma le v naseljih, ki so sedež krajevnih skupnosti. Zahodni del občine zavzema območje naselij s stagniranjem števila prebivalcev z redkimi izjemami naselij, ki so.v porastu ter tudi v upadanju števila prebivalcev. Osnova za koncepcijo razvoja v prostoru občine Murska Sobota je natančna in dolgoročna razmejitev med poselitvenim prostorom z naselji in infrastrukturo na eni strani, ter odprtim prostorom z opredeljenimi medsebojnimi rabami (kmetijstvo, gozdarstvo, vodnogospodarstvo ipd.) na drugi strani. Relativno male potrebe po poselitvenem prostoru tako za kratkoročno kot tudi za dolgoročno obdobje ne opravičujejo kakršnih koli velikih radikalnih sprememb v obstoječem konceptu poselitve. Poleg tega, je možno upoštevajoč kontinuiteto tekoče urbanistične politike, te potrebe površine z večjim delom vključiti v obstoječa naselja ter jih celo na ta način kvalitetno izpopolniti. Z upoštevanjem navedenih izhodišč razvijamo policentrični si-roštem poselitve, ki bo z določenimi ukrepi v politiki poselitve postajal vse pomembnejši v skladnejšem razvoju občine. 83 . POTREBNE POVRŠINE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA IN STANOVANJSKE GRADITVE Z oziroma na stanovanjski primanjkljaj, predvidene gostote stanovanjske graditve ter razmerja med družbeno in individualno gradnjo, bo za predvidena stanovanjska območja do leta 2000 potrebno dodatnih 200 ha zemljišč (izven obstoječih meja naselij le 100 ha). Do konca srednjeročnega obdobja se bo planirana gradnja usmerjala na opredeljena stanovanjska območja znotraj obstoječih naselij. Industrija skupaj z večjimi obrtnimi in drugimi gospodarskimi dejavnostmi skupno Zavzema cca 80 ha od tega v 14 mestu Murska Sobota 65 ha. Razen v Murski Soboti se gospodarske dejavnosti razvijajo še v Beltincih, Puconcih, Rogašovcih, pri Gradu, G. Petrovcih, Prosenjakovcih, Cankovi in Lipovcih. Izhajajoč iz predpostavk razvoja gospodarskih dejavnosti v občini Murska Sobota so površine rezervirane za industrijo v Murski Soboti 240 ha in v Beltincih 40 ha. Na ta način zagotavljamo potrebne površine za r'azvoj in širitev dejavnosti industrije do leta 2000. Do leta 1985 se bo od skupne površine rezervirane za industrijo v Murski Soboti porabilo 50 ha. 8. 4 . NAČINI URBANISTIČNEGA UREJANJA V letih 1981—1985 bomo naselja urejevali na sledeče urbanistične načine: Urbanistični načrti: — območje mesta Murska Sobota skupaj z njegovo okolico, ki je neposredno podrejena funkcijam urbanih potreb mesta. V to območje so vključena še naselja Cernelavci — Veščica, Kupšinci, Polana, (KS Cernelavci); Markišavci, Nemčavci, Martjanci in Noršinci (del KS Martjanci); Rakičan, Krog in Satahovci (KS Krog); — območje naselja Beltinci; — širše območje zdraviliškega naselja Moravci. Zazidalni načrti: — za posamezna območja mesta Murska Sobota in primestnih naselij, ki so zajeta v območje urbanističnega načrta; — za naselje Beltinci; — za posamezna območja naselja Moravci in dele naselij: Bakovci, Rogašovci-Jurij, Puconci, Grad, Tišina-Tropovci, Dokležovje, Gančani, Lipovci, Petanjci in Vanča vas — Rankovci. Urbanistični redi: Za vsa ostala naselja, območja naselij in dele naselij, ki se ne bodo urejevali z urbanističnimi oz. zazidalnimi načrti je potrebno uporabljati določila veljavnega urbanističnega reda. Za vsa strnjena naselja in krajevna središča je potrebno natančno opredeliti namensko izrabo zemljišč, načine urbanističnega urejevanja (z obveznimi načrti parcelacij oz. ureditvenimi načrti za večje vrzeli in rekreacijska območja) ter osnove za komunalno urejanje. 9. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA Gospodarski infrastrukturi, ki obsega prometno in komunalno infrastrukturo, stanovanjsko, vodno in elektrogospodarstvo ter požarno varnost bo tudi v obdobju 1981—-1985 namenjena posebna pozornost. Razvoj teh dejavnosti bo potekal v skladu s potrebami in možnostmi hitrejšega družbenoekonomskega razvoja občine. Aktivnost in delovanje teh dejavnosti bo potekalo preko samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi sprejetih .nalog v samoupravnih sporazumih o temeljih planov za obdobje 1981—1985. Tako so v samoupravnih sporazumih opredeljene vse konkretne naloge in viri sredstev za financiranje, ki jih bodo podpisniki združevali za realizacijo začrtanih nalog. STRAN 14 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 19. PREGLED TABEL TABELA 1 ŠTEVILO PREBIVALCEV V OBČINI PO NASELJIH IN KRAJEVNIH SKUPNOSTIH STRAN 14 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 KS naselje 1961 popis 1286 1286 1971 popis 1488 1488 1980 ocena 1560 1560 1985 prog. 1665 1665 2000 prog. 1760 1760 Vsa pov. KO v ha 875 gostota 1985 2 pr./km 191 gostota 2000 p pr./km 202 KS BAKOVCI Bakovci KS BELTINCI V 1801 1954 2070 2150 2250 * 2250 — — — Beltinci 1801 1954 2070 2150 1219 176 185 KS BODONCI 1155 1096 1050 1010 890 1515 — — BočLnnci 608 564 520 500 440 755 68 60 Vadarci 525 552 550 510 450 578 88 78 KS BOGOJINA 20J2 1828 1660 1607 1455 2457 ■ — — Bogojina 772 756 710 702 650 701 100 95 Bukovnica 162 158 110 105 90 586 27 25 Filovci 701 615 558 510 450 912 56 47 Ivanci 597 541 502 290 265 458 66 61 KS BRATONCI 724 719 696 690 695 — a* Bratonci 724 719 696 690 695 518 217 219 KS BREZOVCI 904 855 827 805 715 1288 — Brezovci 280 272 270 265 245 441 60 56 Lemerje 562 555 515 505 258 498 61 52 Predanovci 262 248 242 ' 255 212 549 67 61 KS CANKOVA 2665 2611 2569 2559 2450 5099 — Cankova 458 475 495 505 555 558 141 149 Domajinči 585 595 595 590 565 527 119 112 Gor. Črnci 187 199 202 210 225 . 159 152 142 Korovci 245 251 224 215 195 520 41 58 Gerlinci 577 541 505 490 445 570 86 78 Krašči 565 554 545 558 510 555 96 88 j 27 Dolžina Leto. realiz. G. Petrovci— Križevci 3,8 km '1981 Pertoča z 2.0 km 1981 Šalovci—Markovci—Čepinci Križevci—Panovci—Andrejci—Sebe- 6,09 km 1982 borci Cankova—G erlinci—Fikšinci—Ro- 7.58 km 1982 gašovci 13.0 km 1983 Moravci 2.0 km 1983 Šalovci—Dolenci 4,45 km 1984 Križevci—Domanjševci Andrejci—Ivankovci—Kančevci 3.50 km 1984 — Berkovci Mošcanci—Pečarovci 4.10 km 1985 (ali Šalamenci—Pečarovci) 3.00 km 1985 Asfaltna utrditev makadamskega cestišča na odseku Hodoš— Domanjševci—Prosenjakovci—Motvarjevci v dolžini 21,92 km se bo izvajala etapno v odvisnosti od priliva sredstev republiškega sklada za ceste. Za modernizacijo tega odseka ceste je predvidena soudeležba republiških sredstev v višini 50 % vrednosti del, ker poteka trasa po obmejnem in narodnostno mešanem območju. Asfaltne prevleke z ojačitvami v dolžini 14,40 km bodo položene na naslednjih odsekih občinskih cest: Skakovci - - Puževci 4.30 km 1982 Puconci — cesta 11/355 1,60 km 1983 Bakovci — Mali Bakovci 1.30 km 1983 Cankova - - Korovci 2.00 km 1984 Puconci — Gorica 1.90 km .1984 Puconci — opekarna 0.30 km 1984 Skozi vas Brezovci 0.50 km 1984 B ra lonci — - Gančani 2.50 km 1985 STRAN 15 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 Vzporedno z modernizacijo, rekonstrukcijami in investicijskim vzdrževanjem cest bo v obdobju 1981 — 1985 zgrajen most na Melinščici v Strukovcih ter izvršena popravila mostu v Ropoči in dveh mostov v Krogu. V tem planskem obdobju se bo pristopilo k pripravi dokumentacije in zemljišča za južno obvoznico za mesto Murska Sobota. Samoupravna interesna skupnost za cestno in komunalno dejavnost si bo prizadevala, da skupaj s krajevnimi skupnostmi in TOZD združi dodatna sredstva za modernizacijo cest. Z dodatno združenimi sredstvi se bo načrtovani program modernizacij dopolnjeval z letnimi programi. V izgradnji in modernizaciji občinskih in lokalnih cest predvsem v manj razvitih in obmejnih območij bo sodelovala tudi mladina s prostovoljnim delom — organizirana v mladinskih delovnih brigadah. Pri modernizaciji in urejanju cest v občini bodo sodelovale s svojimi sredstvi in delom krajevne skupnosti. V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 bo na območju občine urejeno vozišče na cesti Rankovci—Beltinci, zgrajen most čez Le-davo v Pertoči in nekaj manjših mostov v razponu 5—29 m. 9.1.2. Železnica Dosežena stopnja in dinamika gospodarskega razvoja občine Murska Sobota narekuje, da se v planiranem obdobju pristopi k organiziranju hitrejšega in bolj racionalnega pretoka blaga in surovin. Za zagotavljanje in ustvarjanje pogojev za organizacijo pretovora, transportne in špedicijske dejavnosti, bo v tem srednjeročnem obdobju izvedena modernizacija že obstoječe železniške proge Ormož—Murska Sobota—Puconci, ki bo tako sposobna prevzeti večji blagovni transport. Zaradi tega je potrebna izgradnja industrijskih tirov v Murski Soboti in Puconcih, ter ureditev nakladišč za sladkorno peso. Prav tako bo potrebno za pospešitev tovornega, potniškega prometa, maloobmejnega prometa ter uspešnega gospodarskega sodelovanja s sosednjo Madžarsko določiti traso in rezervirati ze mljišča za železniško progo na relaciji Murska Sobota—Mačkovci—Srebrni breg—St. Gothard (Madžarska). 9.1.3. Letališče V Murski Soboti je športno letališče s površino 26,5 ha. Že danes je omejeno v svojem delovanju z bližino naselij ter zlasti kvalitetnimi kmetijskimi zemljišči. Sedanje letališče bo v tem srednjeročnem obdobju ostalo pretežno športno-rekreacijskega značaja. Po letu 1985 pa se predvideva razširitev in hitrejše vključevanje pomurskega letalskega centra v letališko infrastrukturo SR Slovenije. 9.2. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Zaradi zaostajanja izgrajenosti komunalne infrastrukture bo potrebno v obdobju 1981—1985 gradnji komunalnih objektov in naprav dati še poseben poudarek in vlagati znatno več sredstev kot v preteklem obdobju. Zgrajena komunalna infrastruktura bo tako omogočala hitrejši razvoj gospodarstva in stanovanjske izgradnje. V letih 1981—1985 bo po samoupravnem sporazumu o temeljih plana Cestnokomunalne skupnosti združeno za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v občini 313,850.000 din. 9.2.1. Kanalizacija Zaradi potreb nadaljnjega razvoja stanovanjske gradnje v mestu Murska Sobota in primestnih naseljih Cernelavci, Martjanci, Nemčavci in Rakičan ter nove industrijske cone in izgradnje ostalih gospodarskih objektov v Murski Soboti bodo v obdobju 1981—1985 zgrajeni trije kanalski kolektorji in sicer: — industrijski zbiralnik v dolžini 1.300 m, — severni zbiralnik v dolžini 2.690 m, — južni zbiralnik v dolžini 3.250 m. V obdobju 1981 —1985 se bo skupaj s krajevno skupnostjo Beltinci pristopilo h gradnji kanalskega zbiralnika od čistilne naprave do naselja Jugovo v dolžini 820 m. Kanalski priključki v Beltincih se bddo izgrajevali po programu krajevne skupnosti Beltinci in v okviru razpoložljivih sredstev po programu priprave in opreme stavbnih zemljišč v tem naselju. V letih 1981—1985 se bo skupaj s krajevno skupnostjo Martjanci zgradil kanalski zbiralnik od nove industrijske cone v Martjance v dolžini 2.150 m. Kanalski priključki v naselju Martjanci bodo grajeni po programu krajevne skupnosti Mar-tjenci. Pri gradnji severnega kanalskega zbiralnika bo sodelovala krajevna skupnost Černelavci v dolžini 1.355 m. Krajevne skupnosti mesta Murska Sobota bodo sodelovale pri finansiranju kanalskih zbiralnikov, južnega in severnega. Gradnja kanalskih priključkov v mestu Murska Sobota se bo odvijala po programih krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota. 9.2.2. Čistilna naprava Zaradi preobremenjenosti obstoječe čistilne naprave, nadaljnjega razvoja gospodarstva in stanovanjske gradnje bomo v obdobju 1981—1985 v mestu Murska Sobota dogradili obstoječo čistilno napravo in pristopili h gradnji I. faze nove čistilne naprave s kapaciteto 60.000 E. 9.2.3. Oskrba s pitno vodo Zaradi pomanjkanja zdrave pitne vode v nekaterih predelih občine (Goričko) in v mestu Murska Sobota je potrebno v tem srednjeročnem obodbju po končani študiji o vodooskrbi določiti črpališča in pristopiti k izgradnji glavnih cevovodov. Primarni cevovod bo grajen v smeri proti Cankovi in Rogašovcem. Sekundarno vodovodno omrežje bo zgrajeno v mestu M. Sobota in ostalih naseljih po programih krajevnih skupnosti. Proučiti in rešiti bo potrebno preskrbo s pitno vodo za naselja Moravci z zdraviliškim kompleksom. Pri gradnji vodovodnega omrežja predvsem primarnega bodo sodelovale mladinske delovne brigade. 9.2.4. Zbiranje in odlaganje smeti in odpadkov Večja urbanizacija, povečana industrijska proizvodnja ter višji standard prebivalcev povzročajo kopičenje vseh večjih količin 15 skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih ter v družbenem planu republike. Temeljna oblika določanja skupnih interesov v družbenem planu občine So samoupravni sporazunii in odgovor o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 s katerim so temeljne in druge organizacije_združenega dela, krajevne skupnosti. samoupravne interesne skupnosti fit druge skupnosti prevzele obveznosti za izvajanje in uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog o družbenoekonomskem razvoju občine do leta 1985. Tako so obveznosti iz samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora osnova za izpolnjevanje družbenega plana občine in uresničitev skupnih interesov. V skladu z navedenim so vsi podpisniki samoupravnih sporazumov o temeljih plana in dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 dolžno poskrbeti za dosledno izpolnjevanje prevzetih obveznosti. V skladu s svojimi pristojnostmi bodo sprejeli ustrezne ukrepe za realizacijo načrtovanih nalog. Vsi nosilci samoupravnega planiranja, skupščina občine in izvršni svet občine se ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij obvezujemo, da se naloge in obveznosti iz dogovora o temeljih družbenega plana in družbenega plana razvoja občine v letih 1981 — 1985 izvajajo in konkretizirajo v procesu kontinuiranega planiranja z letnimi programi v skladu z materialnimi zmožnostmi in tekočo ekonomsko politiko. Izvršni svet skupščine občine je dolžan tekoče spremljati uresničevanje tega družbenega plana ter skupščini občine poročati o uresničevanju zastavljenih ciljev in nalog ter po potrebi predlagati morebitne dopolnitve' ali spremembe, ki bi prispevale k doslednemu uresničevanju zastavljenih ciljev in nalog. Števila: 20-35/81-3 Murska Sobota. 3173-1981 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ * 26 STRAN 15 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 J trdih odpadkov, vzporedno s tem pa se pojavlja problem pomanjkanja ustrezno organiziranega prostora za deponijo. Vsi odpadki, ki niso predvideni za ponovno uporabo, se odlagajo na komunalnem odlagališču. Centralna deponija za odvoz odpadkov je pri naselju Krog, južno od Murske Sobote. Površina odlagališča je 3 ha, od tega je zasipanih 2 ha. Po predvidevanjih do leta 1985~bi potrebovali še 4 ha odlagalnih površin. Razen odlagališč pri Krogu so odlagališča urejena še v krajevnih skupnostih: Cankova, Cepinci, Hodoš, Ižakovci, Lipa, Mačkovci in Šalovci. Na področju javne higiene je potrebno: — razširiti površino obstoječega odlagališča, — v ostalih naseljih v občini ustrezno organizirati odlagališča smeti, — v ravnanju z odpadki dosledno omejevati količino odpadkov predvsem v smislu ekonomike dela in proizvodnje ter uveljavljati sistem vračanja odpadkov s predelave v uporabo, — na področju odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov uveljaviti sistem ponovne predelave odpadkov. Pri izvajanju teh nalog bo nosilec Sobota TOZD Komunala, ob sodelovanju z organizacijami, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadnih surovin in s krajevnimi skupnostmi, — posvetiti posebno pozornost vplivu odlagališč odpadkov oz. načina odlaganja odpadkov na ekološko ravnotežje okolice, — urediti centralno odlagališče nevarnih snovi za celotno Pomurje. 9.2.5. Pokopališča Glede na sanitarne predpise in stanje pokopališč je večina sedanjih lokacij neustrezna. Poseben problem je tudi kapaciteta obstoječih pokopališč, predvsem v mestu Murska Sobota. Obstoječe pokopališče zavzema površino 2,2 ha. Z uporabo manjših prostih površin bi omenjeni prostor zadoščal za naslednjih 7——10 let. Z ozirom na sanitarne predpise in pogoje, razširitev pokopališča ni smotrna in je potrebna na nova lokacija. Pri določanju lokacije bo potrebno zagotoviti prostor, ki bo zadostoval tudi ža nekatera primestna naselja. Za izrabo pokopaliških prostorov v občini je potrebno dopolniti pokopališki red, ki bo določal način izkoriščanja prostora namenjenega za pokope. Parcele za individualno stanovanjsko gradnjo se bodo pripravile na osnovi sprejetih zazidalnih načrtov, komunalno pa se bodo opremljale v obsegu kot to dopuščajo razmere na posameznem območju. Z letnim programom skupnosti s? bo določilo sporazumno s krajevnimi skupnostmi število parcel, ki se bodo pripravljale. 9. 3. 3. Priprava in oprema zemljišč za gospodarsko dejavnost V načrtovanem obdobju si bo SIS za cestno in komunalno dejavnost prizadevala, da se bodo pripravljala in opremljala zemljišča za razvoj gospodarske dejavnosto v občino. V letu 1981 se bo pristopilo k opremi zemljišč v novi industrijski coni, kjer bo potrebno zgraditi kanalski zbiralnik, vodovod, elektriko, telefonijo, dovozno cesto in premestiti ovinek v Nemavcih. Stroški komunalne ureditve v industrijski coni bodo znašali cca 63,000.000.— din. Skupaj bo do leta 1985 potrebnih cca ha nove cone. V sami Murski Soboti pa se bodo industrijski dejavnosti namenjale tudi še razpoložljive površine in rezervati v obstoječi industrijski coni (TMP, Panonija, Mura, Agromerkur itd.) Na jugozahodnem koncu mesta se bodo v skladu z njihovimi potrebami širile površine za Slovenija ceste, Agroservisa in proizvodnoobrtna dejavnost. Na jugozahodnem območju mesta ob Bakovski cesti se bodo uredile površine za potrebe Certusa in PTT prometa. Zunaj mesta bo potrebno nadaljevati z izgradnjo industrijs-kopredelovalne cone v Lipovcih (KG Rakičan, Lek, Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje) in jo infrastrukturno opremljati. V skladu s policentričnim razvojem občine bo potrebno manjše in ekološko manj zahtevne obrate prostorsko locirati v krajevna središča ter omogočati razširitev obstoječih obratov v tistih krajih, kjer ti že obstojajo. L Lendavska ulica 17. 19. 21, 27. 29 299 1981 2. St. Rozmana—Cvetkova ulica 16, 18 32 1981 3. Stara 7. 13. 15. 17 — Mojstrska 1, 5, 7. 8. 9. 10. 16. 18 blokovni kompleks 150 1981 — 1982 4. Kidričeva 5 10 1982 5. Lendavska 8 40 1982 6. Lendavska 11, 1 la, 13, 35, 37, 39 41. 41 a. 43 62 1983 7. Kocljeva 8. 10. 12. 14 127 1983-1984 8. Arh. Novaka 11, 13. 13a 40 1984 9. St. Rozmana—Gregorčičeva 29, 31, 33 63 1984 10. Lendavska 20. 22, 24, 26, Cvetkova — Gregorčičeva 70 1985 1 L Vrtna ulica L Mojstrska ulica 13 80 1985 12. Kocljeva ulica 6b 30 1985 9. 3. 2. Priprava stavbnih zemljišč za usmerjeno individualno gradnjo stanovanj • 9. 4. STANOVANJSKA GRADNJA Temeljno izhodišče v usmeritvi razvoja stanovanjske gradnje v letih 1981 — 1985 je v uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki temeljijo na sistemu financiranja gradnje stanovanj iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela in nadaljevanju družbene pomoči, ki se financira iz dohodka. Pretežna oblika gradnje bo usmerjena stanovanjska gradnja, pri individualni gradnji pa se bo pospeševalo zadružništvo kot pomembna naloga samoupravne stanovanjske skupnosti. Z razvojem samoupravne organiziranosti bo prešlo neposredno odločanje in odgovornost pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami na hišne samouprave. Racionalizacija gradnje bo dosežena z boljšo organizacijo gradnje, pravočasnim in kvalitetinim projektiranjem, pravočasnim urejanjem zemljišč, dohodkovnim povezovanjem med izvajalci in vključevanjem pričakovalcev stanovanj na osnovi svobodne menjave dela in sredstev pri planiranju, projektiranju in financiranju stanovanjske gradnje z dosledno uvedbo lastne udeležbe pri pridobitvi družbeno najemnega stanovanja, nakupu etažnega stanovanja ali gradnji individualne stanovanjske hiše. V tem srednjeročnem obdobju se bo nadaljeval prehod ekonomske stanarine, sočasno pa bo potrebno zavarovati življenjski standard občanom z nizkimi družinskimi dohodki in zagotoviti socialno varnost z uveljavitvijo čim realnejšega sistema delnega nadomeščanja stanarin. Na osnovi sprejete stanovanjske politike v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti občine, novega sistema financiranja stanovanjskega gospodarstva in finančnih možnosti bo v obdobju 1981 — 1985 zgrajenih povprečno letno 380 stanovanj, oz v petih letih skupno 1.900 stanovanj, od tega 750 ali 39,5 % družbenih stanovanj in 1.150 ali 60,5 % individualnih stanovanjskih hiš. Razmerje med individualno in družbeno gradnjo, ki je znašalo v obdobju 1971—1980 67 % : 33 % se spreminja v korist družbene gradnje ter bo leta 1985 znašalo predvidoma 60 % : 40 % v korist individualne gradnje. Za družbeno gradnjo bomo dosegali naslednje gostote zazidave: STRAN 16 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 16 izvajanje drugih aktivnosti v TOZD. KS. SIS ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini. Za širjenje materialne osnove delovanja SLO bodo skrbele OZD. samoupravne organizacije in krgjevne skupnosti. Sredstva za delovanje in razvoj ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo združevali delavci v TOZD in delavnih skupnostih združenega dela, delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov ter delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in se jim z zakonom o davkih občanov ugotavlja dohodek. Ustrezna višina sredstev bo zagolovljenaludi iz proračuna občine. Za potrebe SLO in DS bo porabljeno 0.5 % narodnega dohodka občine. Zbrana sredstva bodo med drugim namenjena za oblikovanje blagovnih rezerv in izgradnjo skladiščnih prostorov ter sredstev za proizvodnjo in storitve v vojnih pogojih, za posodabljanje in razvoj teritorialne obrambe, zagotavljanje sodobne oborožitve, streliva in opreme ter izvajanja vzgoje in urjenja njenih enot in štabov, za organiziranje, usposabljanje in opremljanje narodne zaščite ter štabov in enot civilne zaščite, izpopolnjevanje avtonomnega sistema vojnih zvez in sistema za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, opremljanje in usposabljanje za to potrebnih kadrov, opremljanje, oboroževanje in usposabljanje organov in organizacij za delovanje v izrednih in vojnih razmerah, za vzgojo in izobraževanje delovnih ljudi, občanov in izvenšolske mladine, za izdelavo obrambnih in varnostnih načrtov, dopolnjevanje načrtov zaklanjanja in za dosledno izvajanje gradnje zaklonišč v skladu z normativnimi pred piši. Pri izdelavi zazidalnih načrtov i ureditve naselij bodo upoštevana naslednja načela: — smotrna dekoncentracija-osnovnih naselitvenih funkcij, predvsem mestnih funkcij, ki morajo bili med seboj prepletene oz. povezane. — gradnja stanovanjskih naselij kot zaključene enote z vso pripadajočo infrastrukturo. — vzpodbujanje razvoja satelitskih naselij, kar povečuje :azpršenost prebivalstva. — dekoncentracija centralnega mestnega območja. ■ — odvajanje industrije od stanovanjskih območij po možnosti z zelenimi površinami. — ureditev vodnogospodarskih objektov, ki zmanjšujejo narav no nu>č katastrof, kot so poplave^potresi. velike eksplozije ipd.. — v komunalnem opremljanju zagotoviti oskrbo z vodo z najmanj dveh virov. — tranzitni promet mora potekati oddaljeno od mesta. — izgradnja podzemnih objektov in naprav v mestnem prometnem omrežju. — upoštevanje karte potresnih območij v SR Sloveniji pri . lociranju objektov. STRAN 16 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 že izvršene melioracije ter zemljišča na katerih so .planirani melioracijski posegi. Pri prikazu gozdnih površin so le-le omejene na gozdove na najboljših in dobrih rastiščihTer trajno varovalni gozd na območju naselja Grad. Zaradi posebnega pomena gozdov ob reki Muri (sicer na slabih rastiščih), ki so v glavnem na poplavnih območjih, se morajo v gozdno-gospodarskem načrtu posebno zavarovati. Poselitvene površine oz. obstoječa naselja in predvidene širitve so tretja najpomembnejša raba prostora, ki jo določamo z družbenim planom. Omenjeni elementi sicer predstavljajo najmanjši delež, površin v odnosu do gozdnih in kmetijskih površin, vendar je to vsekakor najbolj dinamičen element razvoja in v zelo intenzivni preobrazbi, izhajajoč iz klasifikacije naselij (izdelek na podlagi analize proizvodnih, oskrbno storitvenih dejavnosti, demografskih gibanj in razvoja naselij) ter poselitvenih trendov je tipologija naselij postavljena kol osnova za policentrični razvoj naselij občine. Ustrezno temu je zastavljena urbanistična politika razvoja z. mejami predvidenih,širitev naselij definiranih na podlagi organizacije dejavnosti in prostora posameznih naselij. Površine za širitev odlagališča odpadkov so določene ob obstoječem odlagališču pri naselju Krog, ki je dobro dostopno in omogoča relativno učinkovito kontrolo nad eventuelnim one- . snaženjem tal ali vodotokov. Do leta 1985 bomo potrebovali za odlaganje komunalnih odpadkov še 4 ha površin (obstoječa površina odlagališča je 3 ha). V občini Murska Sobota .obstaja I938 pokopališč ali več kot eno po naselju. Predlagana razširitev soboškega pokopališča bi rešila nekatere Kapacitativne probleme le delno. V srednjeročnem obdobju se moramo zavzemali, da posamezna pokopališča organizacijsko in kapacitalivno služijo večjemu številu naselij (predhodna analiza gravitacijskih območij). kar bi pomenilo občutno znižanje stroškov izgradnje in obratovanja pokopališč ter zmanjšala možnost angažiranja novih površin na občutljivih lokacijah. Najpomembnejše rezerve kremenčevega peska se nahajajo na območju k. o. Kuštanovci. Zaradi čim manjših posegov v prostor trajno namenjen za kmetijsko rabo ter splošnega smotrnega izkoriščanja prostora so za potrebe izkoriščanja gramoza določene gramoznice, katerih kapacitete bi zadovoljevale potrebe občine. To so gramoznica pri Krogu. Doklcžovju in Ivancih. Gramoznica pri Murski Soboti je označena zaradi izjemno velike, površine, in za katero je potrebno izdelati poseben sanacijski program. Območje občine Murska Sobota sc oskrbuje z električno energijo iz razdelilne transformatorske postaje (RTP) Murska Sobota I 10/10-20 kV in Mačkovci 35/kv. Trikotnik RTI’ Ljutomer— R i l’ Murska Sobota — RTP Petišovci ter,radialni vod za R i l’ Mačkovci predstavlja začasno oziroma zasilno napa-lanje z izredno majhnimi prenosnimi zmogljivostmi. Za izboljšanje stanja je potrebna dokončna izgradnja 110 kV prenosnega omrežja, ki bo povezana s proizvodnimi elektroenergetskimi objekti na reki Muri. Ker so potrebe po novih telefonskih priključkih vse večje mora bili zagotovljen hitrejši razvoj telefonskega Omrežja v celotnem območju občine. Za realizacijo predvidenega števila telefonskih priključkov do leta 1985 bo potrebno zgraditi cca 50 km podzemnega in zračnega omrežja. Bistven porabnik prostora (ni posebej zajetna karti namenska raba površin) je prometna infrastruktura. Na posebni tematski karti je prikazano stanje obstoječega cestnega omrežja m predvideni ukrepi, do leta 1985 trasa hitre ceste Maribor — Lendava z. obvoznicami, obstoječa železniška prOga ter trasa planirana na relaciji Puconci—Mačkovci —Srebrni breg—Sl. Gothard ('Madzarskh) in Sportno-rekrcayysko letališče pri Murski Soboti. 25 — za visoko zazidavo (koncentracija mestnega središča z rekonstrukcijo}250 — 350 preb, (ha ali 30 — 40 m2) preb., — za srednjo zazidavo (blokovna gradnja v podeželskih sredi-šščih, pozneje širitev mesta) 120 — 200 preb./ha ali 50 — 80 m2 na preb. Pri individualni stanovanjski gradnji bomo dosegli naslednje gostote: — strnjena in druga nizka družbeno usmerjena individualna stanovanjska gradnja na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih 40 — 75 preb./ha ali 130 — 250 m2/preb., — neorganizirana individualna stanovanjska gradnja (izven zaključenih kompleksov) 25 — 40 preb./ha ali 250 — 400 m2/preb. Povprečna velikost zgrajenih družbenih stanovanj bo znašala 57 m2, individualnih stanovanjskih hiš pa 90 m2 neto stanovanjske površine. Obnova obstoječih stanovanj bo izvršena na 150 stanovanjih. V okviru družbene stanovanjske gradnje bodo zgrajeni tudi potrebni poslovni prostori za deficitarne obrtne dejavnosti osebnih storitev in storitev gospodinjstev ter poslovnih prostorov. Struktura načrtovane stanovanjske gradnje po namembnosti bo naslednja: 400 družbeno najemnih stanovanj, 230 solidarnostnih stanovanj, 20 stanovanj za upokojence, 100 etažnih zasebnih in 1150 individualnih stanovanjskih hiš. Struktura izgradnje stanovanj po vrsti bo naslednja: 60 garsonjer, 150 enosobnih stanovanj, 340 dvosobnih stanovanj, 150 trosobnih stanovanj, 50 štiri in več sobnih stanovanj, 1150 individualnih stanovanjskih hiš. Glede na potrebe in planirana sredstva bo izgradnja stanovanj v letih 1981—1985 po posameznih krajevnih skupnostih naslednja: Za financiranje planirane stanovanjske gradnje in obnove stanovanjskega standarda obstoječih stanovanj bo treba v tem obdobju zagotoviti 1.736.730.000 din iz naslednjih virov: — v 000 din — cene 1980 — iz čistega dohodka 533.000 — iz dohodka 151.000 — iz sredstev delavcev, ki združujejo delo pri obrtnikih 17.500 — iz sredstev SPIZ-a 16.730 — lastne udeležbe 540.000 — iz amortizacije 4 35.000 — iz sredstev bank 443.000 STRAN 17 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 Krajevna skupndst Družbena gradnja Individualna gradnja Skupaj Bakovci 6 47 53 Beltinci 14 50 64 Bodonci 12 12 Bogojina 20 20 Bratonci 12 12 Brezovci 8 8 Cankova 12 50 62 Čepinci 12 12 Černelavci 180 180 Dokležovje 28 28 Gančani 25 25 Gederovci 16 16 Grad 6 40 46 Hodoš 5 5 Ižakovci 12 12 Križevci 5 5 Krog 40 40 Kuzma 24 24 Lipa 12 12 Krajevna skupnost Družbena Individualna Skupaj gradnja gradnja Lipovci 16 16 Mačkovci 20 20 Martjanci 14 50 64 Melinci 16 16 Murska Sobota 648 120 768 Pertoča 28 28 Petrovci 14 28 42 Prosenjakovci 12 12 24 Puconci 12 33 45 Rakičan 50 50 Ratkovci v 5 5 Rogašovci 6 58 64 Selo — Fokovci 8 8 Šalovci 5 5 Tišina 16 16 Tišina 6 71 77 Zenkovci 16 16 Skupaj 750 1.150 1.900 Regulacija Ledave z rekonstrukcijo nasipov v odseku Rakičan — Gančani 'Regulacijsko-ureditvena dela na Veliki Krki s pritoki (melioracije) Regulacija Male Krke v območju DomanjŠevec (melioracije) Nadaljevanje regulacije Ledave za popolnejše delovanje AK Ledavsko jezero v odseku Pertoča Ureditev korita Mure in nasipov v odseku Ižakovci — Melinci zaradi obrambe pred poplavami Regulacije mejnega odseka Kučnice (Cankova — Fikštnci) v sodelovanju z Avstrijo Dolžina i Leto izgradnje 6,5 km 81/83 2.5 km 82/84 2,0 km 1981 3,0 km 83/85 1,0 km 83/85 11 km 83/85 17 Razvoj krajevnih skupnosti v občini bo temeljil na izvajanju dogovorjenih usklajenih in sprejetih nalog v samoupravnih sporazumih in plani krajevnih skupnosti za obdobje 1981 — 1985. Ti dokumenti in samoupravni sporazumi ter plani samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij združenega dela so osnova za povezovanje in zagotavljanje materilane osnove za razvoj in zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti. Za realizacijo načrtovanih nalog v krajevnih skupnostih bomo v srednjeročnem obdobju po posameznih letih združili naslednji obseg sredstev: 1981 1982 1983 1984 Skupaj 1985 1981-1985 1985/80 Povpr. letna rast 108.770 113.980 119.440 125.180 131.190 598.560 126 4,8 Sredstva bodo združevana iz naslednjih virov. — krajevnega samoprispevka občanov-in delovnih ljudi v krajevni skupnosti, — z združevanjem sredstev organizacij združeneg dela v višini 0.40 % od doseženega dohodka ugotovljenega z zaključnim računom za preteklo leto. 60 % združenih sredstev bo namenjenih neposredno krajevnim skupnostim v katerih stalno prebivajo delavci organizacij, 40 % pa za financiranje programov in pospeševanje razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti oz. območij krajevnih skupnosti v občini, — z neposrednim združevanjem sredstev temeljnih organizacij in samoupravnih skupnosti, — sredstev proračuna občine za funkcionalne potrebe, — sredstva, kijih bo od svojih dohodkov (turistične takse, takse na traktorje) odstopila občina in — lastnih virov in drugih prihodkov krajevne skupnosti. V pospeševanje razvoja krajevnih skupnosti se bo vključila tudi ZSMS z organiziranjem mladinskih delovnih akcij pri izgradnji prometne in komunalne infrastrukture, izgradnji šol. vzgojnovarstvenih domov, kulturnih in telesno-kulturnih objektov predvsem na manj razvitih krajevnih skupnostih in manj razvitih območjih območjih občine. 14. DRUŽBENI SISTBVI INFORMIRANJA Poglabljanje socialistične samoupravne demokracije na osnovi nadaljnjega dograjevanja delegatskih razmerij zahteva oblikovanje celovitega družbenega sistema informiranja. S tem, da zagotavlja pravočasne,, popolne,.resnične in razumljive informacije omogoča informacijski sistem poglabljanje in dograjevanje odločilne vloge delovnega človeka in občana-.-Da bo ta cilj dosežen bodo delovni ljudje in občani kot temeljni subjekti družbenega sistema informiranja težili k oblikovanju takšnega sistema. Osnovni pogoj za uveljavljanje interesov delovnih ljudi in občanov je nadaljnje podružbljanje informacijske dejavnosti. Od tega tildi zavisi uspešnost bodočih prizadevanj za posodabljanje načinov in metod zbiranja, urejanja in izkazovanja informacij iz podatkov ter trajno, kvalitetno povezovanje in usklajevanje vseh subjektov, kj opravljajo to dejavnost. S tem se bo dosegih smotrna delitev dela in poraba sredstev, ki bodo namenjena za informacijsko dejavnost v tem srednjeročnem obdobju.1 ' Za zadovoljevaje potreb delovnih ljudi in občanov po informacijah potrebnih za njihovo vključevanje v procese delegatskega odločanja, bo v dogovorjenem obsegu skrbel INDO K center. To nalogo bo opravljal tako, da bo: — informacije zbiral, urejal ter da bo o zbranih informacijah obveščal vse zainteresirane uporabnike; — da bo preko občinskega delegatskega glasila in na drug primerenjačin posredoval prehodne informacije delegatom in vsem delovnim ljudem in občanom; — v sodelovanju z drugimi odgovornimi dejavniki skrbel za oblikovanje celovite komunikacijske mreže, ki bo vključevala informacijske sisteme v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter v občinski skupščini; V okviru medobčinskega sodelovanja se bo občina in nosilci planiranja v občini v večji meri povezovali in sodelovali z občinami in nosilci planiranja v pomurski regiji za usklajen in pospešen družbenoekonomski razvoj regije. Načrtovali in usklajevali.bomo skupne interese na področju razvoja-industrije, kmetijstva in agroživilstva. turizma in gostinstva, bančništva, gospodarske infrastruktqre. usmerjenega izobraževanja, zdravstva, časopisne in radijske dejavnosti, splošnega ljudskega odpora ter delovanja regijskih ustanov. Pri tem se bomo zavzemali in vzpodbujali razvoj tistih dejavnosti v posamezni občini regije, ki imajo glede na naravne pogoje, surovinsko osnovo, strokovni kader, tradicijo in druge pogoje največje možnosti razvoja. Zavzemali se bomo za izvajanje nalog iz dogovora o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981-1985. Za realizacijo načrtovanih skupnih nalog bomo v regiji združevali sredstva in se zavzemali za njihovo realizacijo v skladu z usmeritvami dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985. Občina Murska Sobota in Lendava bosta sodelovali na uresničevanju skupnih nalog, ki prispevajo k razvoju kulture narodnosti, vzgoje in izobraževanja ter obveščanja pripadnikov madžarske narodnosti. 16. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V skladu s samoupravnimi.sporazumi o temeljih planov, plani in obrambnimi načrti organizacij združenega dela in skupnosti v občini bo potekal razvoj aktivnosti za uresničevanje zasnove SLO in DS ter nadaljevali proces podružbljanja obrambnih priprav v sistemu socialističnega samoupravljanja. Ustvarjanje politčne in akcijske enotnosti in solidarnosti delovnih ljudi in občanov bo osnovna naloga pri nenehni krepitvi varnosti in obrambne moči države. V ta namen bo potekalo usposabljanje in opremljanje delovnih ljudi in občanov za vodenje oboroženega boja ter za STRAN 17 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 24 Z realizacijo teh investicij bo dosežena večja izravnava površinskih vodotokov, obogatene bodo vodne zaloge, odpravljeno bo poplavljanje 1.650 ha površin, s pomočjo drenažnega sistema bo z osuševanjem dosežena še večja zaščita površin pred poplavami in pridobljene bodo nove kmetijske površine. V obdobju po letu 1985 se predvideva izgradnja akumulacije Martjanci na cca 80 ha površine in Bogojina ob potoku Brezovica na površini cca 30 ha, kjer je že sedaj potrebno rezervirati potrebne površine in izključiti drugo rabo prostora. S tem srednjeročnim obdobjem bo dan poseben poudarek razvijanju intenzivne izrabe vodnih virov, gradnji primarnega vodo-oskrbnega omrežja, zaščiti razpoložljivih vodnih zalog in čiščenju odpadnih voda. V ta namen bo združevala sredstva tudi Območna vodna skupnost, ki bo kot delež občine prispevala 15,9 milijonov din. Del teh sredstev (6,1 mio) bo namenjen razširitvi čistilne naprave v Murski Soboti predvidoma v letih 1984—1985 ostalo pa za gradnjo objektov za vodobskrbo. V občini se bodo v interesu za vsestransko, vodnogospodarsko ureditev in izrabo reke Mure nadaljevala prizadevanja za čimprejšnji začetek izgradnje hidroelektrarn na reki Muri. Poleg zagotovitve energetske oskrb,e širšega območja bi realizacija te investicije povečala tudi protipoplavno varnost in omogočila intenzivno kmetijsko proizvodnjo v širšem prostoru ob reki Muri in njenih pritokih. Za uspešnejši in-skladnejši razvoj vodnogospodarske dejavnosti bo v občini namenjeno 1,6 milijonov din za izvedbo hidro-geoloških raziskav, raziskav vodnih virov, raziskav delovanja dre-nažnih sistemov in drugo ter raznih študij, ocen in analiz o vodni oskrbi, zaščiti pred poplavami, namakanju kmetijskih površin ipd. Sredstva za financiranje vodnogospodarske dejavnosti s strani Območne vodne skupnosti Mura v občini Murska Sobota v skupni višini 201,606.000 dinarjev se bodo zagotavljala iz naslednjih virov: število priklj. GATC Murska Sobota 6000 KATC Beltinci 600, KATC Bodonci 60' KATC Prosenjakovci 60 KATC Tišina 60 KATC Martjanci 400 VATC Mačkovci 200 KATC Gederovci 40 KATC Grad 60 KATC Kuzma 60 KATC Petrovci 60 KATC Rogašovci 400 KATC Šalovci 40 1980 1985 Indeks 85/80 l. Število pošt 18 i 18 100 2. Kapacitete telegr. priključkov 3. Število telex naročnikov na 80 200 250 10.000 prebivalcev 4,1 7,5 183 5. Kapcitete ATC priključkov 4320 12.340 286 6. Število telefonskih naročnikov 7. Število telefonskih naročnikov 3640 7.350 202 na 100 prebivalcev 5.6 !l,2 200 8. Število telefonskih govor. .24 39- 163 Vrsta odjema: Visoka napetost 1035 kV odjem Nizka napetost gospodinj, odjem Ostalo na 0,4 kV Prodaja skupaj 1981 1982 1983 1984 1985 29.800 35.500 36.800 41.100 45.500 50.400 53.800 38.100 62.000 70.800 19.650 21.250 22.600 25.350 26.700 99.850 108.550 117.500 128.450 143.000 Za realizacijo programa bo potrebno združiti 379,231.000 din. Od združenih sredstev bo v občini namenjeno 156,731.000 din za naložbe skupnega pomena za celotno Pomurje. V letih 1981—1985 bodo zgrajeni naslednji pomembnejši objekti: zgradba za glavno avtomatsko telefonsko centralo v Murski Soboti, poštni zgradbi v Rogašovcih in Beltincih, poštno prometni center v Murski Soboti in ptt servis v Murski Soboti. Nove avtomatske telefonske centrale bodo postavljene v naslednjih krajih: Elektroenergetski objekti bodo ob upoštevanju gospodarnosti izgradnje načrtovani, projektiranj in zgrajeni tako, da se bodo čim bolje vključevali v okolje, istočasno pa čim manj prizadeli obdelovalne in gozdne: površine. Dosledno bodo upoštevani tehnični predpisi in ukrepi, ki bodo preprečevali onesnaževanje okolja. STRAN 18 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 18 STRAN 18 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 — vključevanje raziskovalnega dela v stabilizacijska prizadevanja v smeri zmanjšanja'surovinske in tehnološke odvisnosti od zunanjega trga ter izboljšanja gospodarne izrabe surovin; — izobraževanje in usposabljanju raziskovalnega kadra in inovatorjev ter popularizaciji raziskovalnega dela; — organiziranju raziskovalnih enot, urejevanju materialnih in drugih pogojev ter stimulativnemu nagrajevanju raziskav in inovacij; — pospeševanju razvoja informativne dejavnosti za posredovanje in prenos raziskovalnih dosežkov v prakso. Organizacije združenega dela se bodo za lobsežnejše raziskovalne naloge ali projekte povezovale preko posebnih in Občinske raziskovalne skupnosti. V programu Občinske raziskovalne skupnosti bo dana prednost naslednjim področjem oziroma nalogam: — prestrukturiranju gospodarstva na kvalitetnejših osnovah z uspoštevanjem komparativnih prednosti; — pospeševanju inovacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela; — raziskovanju varstva okolja, voda in odpadkov. 11. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Na področju naravne in kulturne dediščine bo v načrtovanem obdobju dan poudarek naslednjim nalogam: — ohranjevanje naravnega ravnovesja, biogenetske skladnosti in značilne podobe pokrajine, neokrnjenosti in izvirnosti kulturnih sestav dediščine. — obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost spomeniškega fonda. — preprečevanjfe posegov s katerimi bi se utegnila spremeniti njena lastnost, vsebina, oblika, narava ali neposredno okolje. — zagotavljanje uresničevanja pravice delovnih ljudi in občanov do uživanja vrednot naravne in kulturne dediščine. Za uresničevanje teh ciljev bomo zagotovili strokovno, upravno in drugo dejavnost za varstvo naravne in kulturne dediščine v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Maribor. Arhivskim zavodom Maribor in Pokrajinskim mu-’’■zejem Murska Sobota na podlagi samoupravnih sporazumov. Spomeniški fond občine sestavlja obsežen seznam posameznih elementov naravne in kulturne dediščine, ki so večinoma identificirani in deloma valorizirani. Za vse skupine spomenikov je potrebno narediti valorizacijske študije in določiti stopnjo zaščite, način obnove in zavarovanj a ter smotrnega načrtovanja posegov v območje spomenikov. Dopolniti je potrebno evidenco spomeniškega fonda in poglobiti sodelovanje med spomeniškim varstvom, urbanistično službo in projektivo. Za izvajanje programov varovanja naravne in kulturne dediščine bo občina zagotavljala sredstva iz proračuna in sredstev, ki se zbirajo v kulturni skupnosti. 12. PROJEKCIJA INVESTICIJSKIH VLAGANJ V OSNOVNA SREDSTVA Realizacija investicij kot enega osnovnih faktorjev za pospešen družbenoekonomski razvoj občine bo pomembna naloga združenega dela in celotne družbenopolitične skupnosti. V letih 1981 — 1985 bo popredvidevanjih v občini vloženo \ materialne naložbe 7.682.430.000,- din ali 29 % družbenega proizvoda.občine. Za investicije v gospodarstvu bo namenjeno 5.218.750.000,- din ali 19,7% družbenega proizvoda, za razvoj gospodarske infrastrukture. 1.907.360.000.- din ali 7.2% družbenega proizvoda ih za vlaganja v družbeno dejavnost 556.313.000 din ali 2.1% družbenega proizvoda občine. G lede na preteklo obdobje bo več sredstev namenjenih za naložbe v gospodarsko infrastrukturo, ki najbolj zaostaja za povprečjem v SR Sloveniji in manj v objekte družbenih dejavnosti. Investicije v gospodarstvo, katerim namenjamo v občini nekoliko večji delež družbenega proizvoda v primerjavi z republiko bodo usmerjene v modernizacijo obstoječih zmogljivosti, v realizacijo novih proizvodnih programov, v povečevanje proizvodnje za izvoz, povečevanje surovinske osnove in proizvodnje hrane ter ostalih predelovalnih zmogljivosti. Realizacija načrtovanih investicij se bo izvajala v skladu s kriteriji za)preastrukturiranje gospodarstva, dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota in družbenega plana SR Slovenije za.obdobje 1981 - 1985. Glede na pričakovane materialne možnosti bo v tem srednjeročnem obdobju po posameznih področjih možno v petih letih investirati naslednji obseg sredstev: Skupaj 1981 —1985 (v 000 din. cene 1980) । Struktura ! v % SKUPAJ: 7,682.430 100,0 GOSPODARSTVO 5,218.750 67,9 Industrija 2,221.810 28,9 Kmetijstvo 1.605.600 20,9 Gozdarstvo 40.500 0,5 Vodnogospodarstvo 48.940 0,6 Gradbeništvo 449.500 5,9 Promet in zveze 110.600 1,4 Trgovina 226.00 2,9 Gostinstvo 365.300 4,8 Qbrt. komunala in ostalo 150.500 2,0 GOSPODARSKA INFRA- STRUKTURA 1,907.360 24,8 Cestnokomunalna dejavnost ■ 632.160 8,2 V od negospodarstvo 97.540 1,3 Stanovanjska dejavnost 611.420 8.0 Požarna varnost 42.550 0,5 PTT promet 532.690 6,8 DRUŽBENE DEJAVNOSTI 556.313 7.3 Otroško varstvo 52.850 0.7 Izobraževanje in kultura 191.928 2.5 Zdravstvo 311.535 4,1 V strukturi naložb bo 67,9 % sredstev namenjeno razvoju gospodarstva v tem največ industriji in kmetijstvu, kot najpomembnejšima panogama v občini. Precej sredstev bo vloženo tudi v gradbeništvo, gostinstvo in turizem, ter v obrtno in komunalno dejavnost. Investicije v gospodarsko infrastrukturo predstavljajo 24.8 % vseh naložb in bodo v glavnem namenjene razširitvi in modernizaciji pU in cestnokomunalnega omrežja ter izgradnji stanovanj. V družbene dejavnosti bo vloženo 7,3 % vseh sredstev. 13. SKLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI V obdobju 1981 — 1985 bomo nadaljevali s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote in pospeševali razvoj tistih območij, ki so v stopnji razvitosti pomembneje zaostajale. To bo doseženo s pospešitvijo gospodarskega razvoja teh območij z večjim vlaganjem v razširitev in modernizacijo obstoječih ter gradnjo novih industrijskih objektov, modernizacijo in pospe--Sevanje kmetijske dejavnosti, razvoja turizma in drobnega gospodarstva na osnovi dohodkovnega povezovanja in raznih oblik povezovanja med organizacijami združenega dela iz razvitejših območij in iz občine. Posebna pozornost bo namenjena razvdju prometne infrastrukture za kar bomo združevali sredstva na osnovi solidarnosti in vzjamenosti. . Pregled predvidenih 1981—1985 * — v 000 din — cene 1980 Zap. št. 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. Vodi 35 kV 2. RTP 35/20/10 kV 3. Kablovodi in Dv 20—10 kV 150 2.810 9.500 10;69?- - +6000 18.000 150 --WO07 4. TP in DV 20—10/0,4 kV 7.975 8.600 8.700 11.910 9.100 46.285 5. Nizkonapetostno omrežje 1.232 8.216 10.150 9.167 7.261 36.026 Skupaj: 12.167 26.316 29.547 37.077 34.361 139.468 Za izgradnjo elektrodistribucijskih objektov in naprav bo v petih letih združeno 139,468.000 din. S temi sredstvi se bo financirala izgradnja oz. rekonstrukcija kablovodov, daljnovodov, transformatorskih postaj in nizkonapetostnih omrežij po naslednji dinamiki 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. Kablovodi in daljnovodi 20—10 kV km 20 15 15 25 25 100 2. TP 20—10/0,4 kV kom 16 15 14 19 15 73 3. Nizkonapetostno omrežje km 3 6 5 7 6 Tl STRAN 19 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 Usmerjenost v intenzivnejše koriščenje domačih energetskih virov narekuje intenziviranje programov izkoriščanja hidroenergetskih virov, zato bo v tem srednjeročnem obdobju narejena študija in projekt o možnostih energetske izkoriščenosti reke Mure. 9.8. PLINOVODNO IN TOPLOVODNO OMREŽJE V tem srednjeročnem obdobju bomo določili traso priključka za centralni plinovod ter zavarovali zemljišča. Organizacije združenega dela, večje porabnice energije v tehnološkem procesu se bodo v okviru medobčinske gospodarske zbornice in skupnosti za nafto in plin dogovorile za izvedbo posameznih del v tem obdobju in priključitev na plinovodno omrežje. Zaradi varčevanja z energetskimi viri in zmanjševanja onesnaževanja okolja bomo pristopili h gradnji skupnih kotlovnic in toplovodnega omrežja. Precejšnje možnosti varčevanja z energetskimi potenciali ter učinkovito izrabo energije ponuja skupinski energetski objekt, ki bi oskrboval celotno industrijsko cono v Murski Soboti ter ostalih lokacijah z večjimi industrijskimi objekti. V bodoče bomo predvsem skrbeli: — za hitrejše širjenje daljinskega ogrevanja, — nove stanovanjske soseske zajemali s programom izgradnje primarnega in sekundarnega toplovodnega omrežja, — izgrajevali skupinsko ogrevanje v primestnih naseljih, kjer bodo za to podane možnosti. 9.9. POŽARNA VARNOST Požarna varnost kot dejavnost posebnega družbenega pomena, se bo v tem srednjeročnem obdobju razvijala v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami gospodarskega in družbenega razvoja občine. Obstoječo organizacijo požarnega varstva v občini, katero sestavlja 131 gasilskih društev, bomo še bolj okrepili predvsem v množičnosti in tehnični opremi ter skozi to obdobje v občinskem središču razširili polprofesionalno gasilsko službo. Posebna skrb bo posvečena izobraževanju članstva v gasilskih društvih krajevnih skupnosti in industrijskih gasilskih društvih. Članstvo v gasilskih društvih se bo povečalo za 20 %. V organizacijah združenega dela kjer tehnologija dela predstavlja posebno požarno nevarnost bomo težili k ustanovitvi industrijskih gasilskih društev. Z razvojem cestne infrastrukture v Pomurju se iz leta v leto povečuje tudi promet z lahko vnetljivimi snovmi in drugimi nevarnimi snovmi, katerih odstranjevanje in zaščita dosedaj ni urejena, zahteva pa posebno opremo in posebej izurjeno enoto. S posebnim dogovorom s SIS za varstvo pred požarom v Pomurju bo potrebno za te namene nabaviti opremo in usposobiti enoto. Nadaljevalo se bo z opremljanjem gasilskih enot, ki so na vodno ogroženem območju, kadrovsko pa se bo dopolnila in utrdila tudi specialna enota potapljačev. V enoten sistem obveščanja in alarmiranja bo v tem obdobju povezanih 38 gasilskih društev v občini, s čimer bo zagotovljena hitra mobilizacija večjega števila enot. Pri skupnosti za varstvo pred požarom se bo v petih letih z združevanjem sredstev zbralo 43,340.000.— din. Za naložbe v nakup osnovne opreme, vodno reševalne opreme, posebne opreme za reševanje ob razlitju oljnih tekočin, strupov in drugih nevarnih snovi, nabavo gasilskih orodnih vozil in cistern, gradnjo in ureditev prostorov za shrambo tehnične opreme ter soudeležbo pri gradnji vodohramov v krajevnih skupnostih bo namenjeno 21,273.000 din. Glede na stopnjo ogroženosti bodo imeli prioriteto pri opremljanju krajevni centri, obmejna in manj razvita gasilska društva ter mestno društvo s primestnimi društvi kot enote s posebnimi nalogami. Z realizacijo zastavljene organiziranosti požarnega varstva in uresničevanja načrtovanih naložb bo v občini zagotovljena večja varnost družbenega in zasebnega premoženja pred požari in drugimi nesrečami. 10. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Razvoj družbenih dejavnosti je dosegel v občini v zadnjem obdobju pomembno rast, vendar še vedno zaostaja za razvojem teh dejavnosti v SR Sloveniji. V letih 1981—1985 bomo družbene dejavnosti v občini razvijali v skladu s potrebami in interesi delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih ter v okviru materialnih možnosti. 19 10.4. SOCIALNO SKRBSTVO Novi odnosi na področju socialnega skrbstva v občini, ki so nastali z ustanovitvijo skupnosti socialnega skrbstva so močno približali dejavnost občanom in delavcem v združenem delu. Občinska skupnost socialnega skrbstva postaja tako vedno bolj mesto ja usklajevanje interesov in potreb delovnih ljudi ter občanov pri razreševanju socialne problematike. Razvoj socialnega skrbstva v občini v obdobju 1981 —1985 bo temeljil na doseženi stopnji razvoja skrbi za ljudi, ki jim bo potrebna socialna pomoč družbene skupnosti. V tem srednjeročnem obdobju sicer niso načrtovane nove pravice občanov iz socialnega skrbstva, je pa predviden nekoliko večji obseg upravičencev dosedanjih pravic iz področja socialnega skrbstva. Predvsem v prvih treh letih planskegaobdobja se še predvideva povečanje kroga upravičencev družbeno denarnih pomoči, to pa zaradi lega, ker je novi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih omejil krog oseb, ki so po zakonu dolžne skrbeti za svojce. Tudi višina družbeno denarnih pomoči se bo močno približala nižjim osnovam upravičencev invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja. Tako družbeno denarne pomoči kot edini in dopolnilni vir bodo zagotovile minimalno socialno varnost upravičencev, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje oziroma imajo teh premalo. Posebno skrb bo skupnost socialnega skrbstva posvečala preventivnemu in kurativnemu socialnemu delu, katerega osnovni namen bo preprečevanje nastajanja in odprave socialne problematike. Naloge iz tega področja socialnega skrbstva bo izvajal Center za socialno delo na osnovi zakonsko predpisanih storitev, vzgojnega svetovanja, zakonskega in predzakonskega svetovanja in pomoči posameznikom ter družinam, ki zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov zaidejo v socialne težave. Center za socialno delo bo zaradi boljšega reševanja socialne problematike in preprečevanja le-te kadrovsko izpopolnil strukturo zaposlenih z novimi strokovnimi delavci. V naslednjih letih bo skupnost socialnega skrbstva usme-tjala svojo dejavnost v izvajanje varstvenih ukrepov odpuščenih obsojencev, pogojno obsojenih oseb, preventivno delo z družbeno prilagojenimi odraslimi osebami, izpopolnjevanje rejništva in uvedbo poklicnega rejništva za varstvo in vzgojo otrok, pristopili bodo k sodobnejšim konceptom dela in skrbi za starostnike, ki poleg domskega varstva vsebujejo tudi službo nege in pomoči na domu. Na področju investicij se bo pristopilo k izgradnji III. faze Doma oskrbovancev v Rakičanu. 10.5. KULTURA V letih 1981 —1985 bo na področju kulture ena najpomembnejših nalog večje vključevanje delovnih ljudi in občanov v kulturno življenje ter približanje kulturnih vrednot delovnim ljudem in občanom. Delovanje kulturne dejavnosti bomo usmerjali zlasti na naslednje: — zagotavljali skladnejši razvoj kulturnih dejavnosti, — spodbujali kulturno ustvarjalnost ter povečevali dostopnost kulturnih stvaritev delavcem in občanom, — smotrneje izrabljali obstoječe zmogljivosti v kulturnih dejavnostih in pospešeno sodelovali z OZD in kulturnimi delavci, — razvijali kulturno dejavnost madžarske narodnosti na območju občine, — razvijali kulturno dejavnost Slovencev v Porabju in radgonskem kotu ter delavcev na začasnem delu v tujini, — poglabljali kulturno dejavnost Slovencev v Porabju in radgonskem kotu ter delavcev na začasnem delu v tujini, — poglabljali kulturno sodelovanje z Madžarsko in Avstrijo, — nadalje razvijali kulturno sodelovanje s pobrateno občino ParaČih, uresničevali dogovorjene programe in poglabljali regijsko sodelovanje. Na področju knjižničarstva bomo programske naloge usmerjali v povečanje knjižnega fonda, razvoj in opremo kra-. jevnih knjižnic, povečanje števila obiskovalcev ter večje pridobivanje madžarskih knjig za knjižnice na narodnostno mešanem območju ter bogatitvi s slovenskimi knjigami knjižnic v Porabju. Spomeniško varstveni posegi bodo izvršeni na najbolj ogroženih in pomembnih kulturnih spomenikih. Nadaljevalo se 22 bo delo na rotundi Sv. Nikolaja v Selu, restavriranje oltarjev cerkve pri Gradu ter opravljena sanacija gradu v Murski Soboti. Z ozirom na znanstveno-raziskovalno in pedagoško funkcijo muzeja bo s sanacijo gradu v Murski Soboti obnovljen tudi etnološki oddelek in ustanovljen oddelek NOB. V tem srednjeročnem obdobju se bodo nadaljevale raziskave s področja etnologije in arheologije, povečan pa bo tudi obseg pedagoškega dela. V likovno galerijski dejavnosti bomo tesneje povezovali likovno dejavnost z drugimi oblikami kulturne dejavnosti in ustvaijalnosti v občini kot tudi v regiji. V novih delovnih prostorih bomo uvajali nove oblike galerijskega dela. Posebna skrb bo posvečena smotrnejši in pestrejši izrabi galerijskega prostora. Pristopili bomo k sistematičnemu urejanju in dopolnjevanju stalne zbirke likovnih umetnikov in nadaljevali z organiziranjem stalnih razstav jugoslovanski bienale male plastike in Panonia. Dejavnost kina bomo usmerjali v smotrnejšo programsko politiko in k filmski vzgoji mladine ter opremi in posodobitvi kinodvorane. Na področju časopisne in radijske dejavnosti bomo poskrbeli za pospešeno in poglobljeno sodelovanje s kulturnimi organizacijami v občini. Ena od poglavitnih nalog bo sprotno seznanjanje o kulturnem delovanju v občini in zamejstvu. Na založniškem področju bo poskrbljeno za izdajo knjig iz domače književnosti, Panonike, Sozvočij in posebne izdaje Pomuriane. k 10.6. TELESNA KULTURA V telesni kulturi bomo v načrtovanem obdobju poskrbeli za množičnost in povečanje števila aktivnih udeležencev v špor-tno-rekreativni dejavnosti ter izboljšali pogoje za doseganje vrhunskih športnih dosežkov športnikom, ki bodo izpolnjevali dogovorjena merila. Na področju športne rekreacije bomo izvajali predvsem tiste naloge, katerih cilj je vključitev 30 % prebivalstva v redno organizirane oblike športno-rekreativne dejavnosti. Tovrstna aktivnost bo potekala v krajevnih skupnostih, društvih »Partizan«, šolskih športnih društvih, vzgojno varstvenih ustanovah, organizacijah združenega dela in drugih specializiranih društvih. Pri organiziranju stalnih in občasnih športno-rekreativnih prireditvah bo dana prednost tistim prireditvam, v katerih nastopa največje število udeležencev na območju krajevne skupnosti in občine. Na področju vrhunskega športa bomo zagotavljali pogoje za priprave in nastope perspektivnih in vrhunskih športnikov, zlasti v prednostnih panogah in panogah, ki bodo dosegale rezultate na republiškem in zveznem nivoju. Nadaljevali bomo z delom usmerjevalnih selekcij. Izpopolnjevanju in izobraževanju strokovnih kadrov bo namenjena večja skrb, saj bodo glavni nosilci telesnokulturne dejavnosti amaterski delavci. V vse oblike izobraževanja bodo vključeni strokovni delavci. Za izboljšanje pogojev telesnokulturne dejavnosti bo tele-snokulturna skupnost sofinancirala izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli Puconci, večnamensko dvorano pri osnovni šoli »Prekmurske brigade« in nadaljevali za rekonstrukcijo rekreacijskega centra v Murski Soboti. Mednarodna dejavnost na področju telesne kulture bo potekala v okviru dogovorjenih oblik sodelovanja z LR Madžarsko. Avstrijo in s športnimi društvi in delavci na začasnem delu v ZR Nemčiji. Posebno pozornost bomo namenjali Slovencem in slovenskim društvom sosednjih držav. 10.7. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Raziskovalno dejavnost v občini bomo ustrezno organizirali kot samoupravno skupnost uporabnikov in izvajalcev raziskovalnega dela v skladu z zakonom. Vključevali jo bomo v uresničevanje stabilizacijske politike in proces prestrukturiranja ter razvoja gospodarstva v občini. Raziskovalna in inovacijska dejavnost mora postati sestavni del delovanja in načrtovanja organizacij združenega dela in skupnosti. Raziskovalna in inovacijska dejavnost bo usmerjena zlasti na naslednje: — reševanje razvojne problematike organizacij združenega dela ob večjem vključevanju znanja in lastnih inovacijskih dosežkov; V tem srednjeročnem obdobju bo v družbenih dejavnostih med drugim namenjena večja skrb medsebojnemu povezovanju družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini, funkcionalnemu povezovanju v samoupravnih interesnih skupnostih in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi za učinkovitejše zadovoljevanje skupnih potreb, učinkovitejšemu reševanju skupnih nalog, ki presegajo lokalne okvire ter smotrnemu usmerjanju investicijskih vlaganj. Pri združevanju sredstev svobodne menjave dela v okviru občinskih SIS bo prednost usmerjena v organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter razvoj zdravstva predvsem splošne medicine, medicine dela ter splošnega in mladinskega zobozdravstva. Prednost v programih družbenih dejavnosti bodo imeli zajamčeni enotni programi tako kot jih opredeljuje zakon. Ob tem ne bo moč uveljaviti novih programov in dejavnosti, kakor tudi ne zniževati kadrovskih oziroma večati tehničnih in potrošnih normativov. Naloge na področju družbenih dejavnosti bomo izvajali na osnovi-sprejetih samoupravnih sporazumov in srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti. 10.1. DRUŽBENO VARSTVO IN VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK V obdobju 1981—1985 prehajamo na področju dejavnosti otroškega varstva v nove kvalitete izvajanja družbenih ukrepov za pomoč družini z otroci. Na osnovi zakonskih določil se težišče razreševanja družbene skrbi za otroke prenaša v občinsko skupnost otroškega varstva. Tako se od leta 1981 poleg izvajanja vzgojnovarstvene dejavnosti in investicijske izgradnje prenaša v to skupnost v celoti nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta za vseh 246 dni, pomoč ob rojstvu otroka in denarne pomoči ter proprava otrok na šolo, mala šola v obsegu 120 ur letno. Posebna skrb bo namenjena vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju. Nadaljnji razvoj družbenega varstva otrok v tem srednjeročnem obdobju bo potekal v smeri izenačevanja pogojev in približevanja vzgojnovarstvenih dejavnosti vsem otrokom. Poleg vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in varstvenih družinah bo potrebno izvajati tudi vzgojnovarstvene dejavnost za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. V skladu s to usmeritvijo bo na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok do leta 1985 zagotovljeno: — vzgoja in varstvo otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in varstvenih družinah za okrog 2096 otrok ali 30,1 •% vseh otrok v starosti od 8. mesecev do vstopa v osnovno šolo; — pri splošni bolnišnici Murska Sobota en oddelek za vzgojo in varstvo bolnih predšolskih otrok; — v vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo v obsegu 120 ur bodo vključeni vsi otroci v starosti enega leta pred vstopom v osnovno šolo. Predvidoma bo letno vključenih okrog 500 otrok; — v 80 urni vzgojni program za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije bomo letno vključili od 400 — 450 otrok in v brigadirske vrtce, otroška letovanja ob morju, cicibanove ure, ure pravljic ter druge prireditve okrog 2.500 otrok. Na področju otroškega varstva bomo zgradili naslednje vzgojnovarstvene objekte: Otroški vrtec Lipovci —Bratonci 2 oddelka Otroški vrtec Cankova 3 oddelke Otroški vrtec Cemelavci 3 oddelke Otroški vrtec Mačkovci 2 oddelka, v okviru novo-gradnje OS Mačkovci Otroški vrtec Murska Sobota 5 oddelkov Otroški vrtec Beltinci 3 oddelke. Z realizacijo načrtovanih investicij bo na novo vključenih v vzgojnovarstvene organizacije 416. otrok. delavci v organizacijah in društvih ter drugimi uporabniki v krajevnih skupnostih in občini, razvijale širše možnosti za aktivnost učencev, druge mladine in občanov na področju izobraževanja, kulture, telesne kulture in tehnične kulture. V skladu s samoupravnim sporazumom bodo izvajalci združeni v občinski izobraževalni skupnosti izvajali programe, s katerimi se uresničujejo predmetniki z učnimi načrti: — za osnovno šolo — celodnevno šolo, razširjeni program interesnih dejavnosti in podaljšano bivanje; — v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — za celodnevno šolo, v domovih zavodov za usposabljanje, razširjanje programa interesnih dejavnosti in podaljšano bivanje; — za osnovno izobraževanje odraslih; — prevozi učencev v šolo; — brezplačno oskrbo učencev v domovih ali družinah, za katere ni možno organizirati prevoza; — program storitev glasbene šole; — delavske univerze za osnovnošolsko izobraževanje odraslih in družbenopolitično izobraževanje; — za šolo v naravi za četrti in peti razred; — za zagotovitev prehrane učencev (malice, kosila) ter — vzgoja in izobraževanje učencev na zdravljenju v bolnišnici. V izobraževanje po navedenih programih bodo izvajalci vključili naslednje število udeležencev: 1981 1982 1983 1984 1985 Osnovna šola 7.469 7.555 7.726 7.948 8.156 Poldnevna organizacija pouka 6.4 H 6.004 6.189 6.292 6.480 Celodnevna osn. šola 928 1.421 1.407 1.436 1.346 Organiz. za usposab. (OS Prekmur. brigad) 123 122 122 206 224 Od tega celodnevna organizacija pouka — — — 206 226 Delovno usposablj. 7 8 8 14 14 Podaljšano bivanje 805 830 830 880 905 OŠ za otroke v bolniš. 45 48 51 55 58 OŠ za odrasle 95 60 65 30 30 Glasbena šola 283 297 318 324 324 Družb, polit, izobraž. 8.050 8.000 8.510 8.350 8.450 Število učencev osnovnih šol bo v obdobju 1981- 1985 v stalnem porastu. Vzrok za to je v naraščanju natalitete in vračanju zdomcev z začasnega dela v tujini. Zaradi priseljevanja mladih družin v mesto in okolico bo rasel vpis v osnovne šole v Murski Soboti. Razvoj celodnevne osnovne šole pomeni kprenito preobrazbo v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja. Koncept celodnevne osnovne šole mora postati temeljna vsebina vzgoj-noizobraževalnega dela v osnovnih šolah. V zvezi s tem se mora dosledno uresničevati zakon o osnovni šoli s krepitvijo neposredne svobodne menjave dela in skupne odgovornosti vseh naprednih sil za uresničevanje programa osnovne šole. V celodnevno osnovno šolo v občini Murska Sobota je vključenih 733 učencev ali 10,4 %, v podaljšano bivanje pa 715 ali 10,1 % učencev. Za ohranitev dosedanje dinamike razvoja celodnevne osnovne šole si bomo prizadevali, da bomo dodatno vključili 10 % učencev v celodnevno osnovno šolo. V tem obdobju morajo osnovne šole upoštevati, da bo materialna osnova za dodatni program omejena, zato bo za razvoj celodnevne osnovne šole treba pospeševati neposredno svobodno menjavo dela in dosledno usklajeno planiranje vseh SIS na področju družbenih dejavnosti in drugih, ki se morajo s svojo dejavnostjo vključevati v program celodnevne osnovne šole. V obdobju 1981—1985 si bomo v občini nadalje prizadevali razreševati kadrovsko problematiko osnovnih šol. To bo mogoče doseči z načrtnim kadrovanjem v pedagoške šole in kadrovskim štipendiranjem. Omogočiti bo treba tudi neposredno povezavo štipendistov s konkretno šolo. Posebno skrb bomo posvečali kadrom za dvojezično šolstvo. Kadrovski pogoji za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov osnovnih šol bodo naslednji: STRAN 20 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 Število pedagoš. delavcev nice). 1981 1982 1983 1984 1985 — razredni pouk 219 227 233 234 241 — predmetni pouk 198 201 208 215 217 — glasbena šola 15 17 18 18 19 Štipendiranje kadrov Število štipendistov 1981 1982 1983 1984 1985 — redni 122 98 87 50 18 Ob delu 10 8 9 11 4 STRAN 20 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 V obdobju 1981 —1985 bodo v skladu z referendumskim programom na področju šolstva realizirane investicije: izgradnja osnovne šole s telovadnico v Puconcih, podružnična osnovna šola v Mačkovcih, osnovna šola Prekmurske brigade s telovadnico v Murski Soboti, (ta telovadnica bo grajena tudi za potrebe osnovne šole Edvard Kardelj Murska Sobota in za potrebe občanov) in dograditev osnovne šole Bakovci (brez telovadnice). Izven referendumskega programa bo občinska izobraževalna skupnost sofinancirala še preureditev prostorov starega zdravstvenega doma za potrebe osnovne šole G. Petrovci, adaptacija osnovne šole Dolenci in gradnjo telovadnice pri osnovni šoli Krog. 10.2.2. Glasbena vzgoja Glasbena vzgoja je pomemben činitelj v vzgojnoizobraže-valnem procesu. V letih 1981 —1985 bomo vzgojno izobraževalno delo na tem področju usmerjali v še večje oblikovanje umetniškega izražanja, razvijanje sposobnosti sprejemanja in vrednotenja glasbenih stvaritev, muzikalnega razvoja na področju instrumentalne in pevske vzgoje ter vzpodbujanje razvoja glasbene ustvarjalnosti. V skladu z materialnimi, kadrovskimi in prostorskimi pogoji bomo odpirali dislocirane oddelke na podeželju. Število vpisanih učencev se bo do 1985. leta povečalo za 4 %, to je na 330 učencev. Z načrtnim vpisovanjem bo doseženo enakomerno zastopanje pri posameznih instrumentih. Glasbena šola bo tesno sodelovala s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, kulturnimi organizacijami in društvi ter sodelovala na javnih kulturno-umetniških prireditvah. 10.2.3. Srednje usmerjeno izobraževanje Zaradi zadovoljevanja širših družbenih potreb, potreb združenega dela in osebnih potreb po izobraževanju bo namenjena posebna pozornost razvoju srednješolskega usmerjenega izobraževanja. Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja bomo v skladu s potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini prednostno razvijali naslednje usmeritve: — kovinsko-predelovalna industrija, programi: oblikovalec kovinar in upravljalec strojev (SKR-skrajšani) kovinar strojnik (SR-srednji). — elektrotehnična, program: elektroenergetika (SR), — gradnja, program: gradbinec (SKR), gradbinec (SR), — tekstilno-konfekcijska, program: tekstilni konfekcionar (SKR), tekstilni konfekcijski tehnik (SR), — kmetijska, program: kmetijski predelovalec (SKR), kmetijec (SR), — pedagoška, vzgojno-izobraževalni program: pedagoška usmeritev (SR), — naravoslovno-matematična, program: naravnoslovno-matematični tehnolog (SR), ’dravstvena, program: zdravstveno varstvo (SR), — <.Konomska, program: trgovska dejavnost (SR), poslovna in finančna dejavnost (SR), — družboslovna, program: upravno-administrativna dejavnost (SR), družboslovna jezikovna dejavnost (SR). V srednjeročnem obdobju bomo na področju usmerjenega izobraževanja organizirali enote posebnih izobraževalnih skupnosti ob vseh srednješolskih vzgojnoizobraževalnih organizacijah. Med združenim delom in vzgojnoizobraževalnimi organizacijami bodo navezani tesnejši stiki, posebna pozornost pa bo namenjena izobraževanju ob delu in iz dela. Izboljšali bomo metode dela in učinkovitost vzgojnoizobraževalnega dela ter skupaj z visokošolskimi organizacijami organizirali študij ob delu za ekonomsko, pedagoško, kmetijsko in strojno usmeritev. Posebno pozornost bomo namenili tudi posodabljanju učnovzgojnega procesa. 10.2.4. Delavska univerza Delavska univerza je izobraževalna organizacija, ki organizira in izvaja izobraževanje odraslih. S svojo družbeno in adragoško funkcijo je delavska univerza del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja, ki izvaja različne programe za izpopolnjevanje. zlasti za potrebe dela, samoupravnega ter političnega delovanja delavcev in občanov, za potrebe delovanja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za zadovoljevanje individualnih potreb človeka. Izobraževanje odraslih bomo izvajali v tesni povezanosti z ostalimi izobraževalnimi organizacijami usmerjenega izobraževanja. vodstvi družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti. Usmeritev bo predvsem na krajše, enkratne oblike s čim širšim krogom delovnih ljudi in občanov. Letno bo opravljeno od 4 do 5 tisoč izobraževanih ur z okoli 15 tisoč udeleženci. 10. 3. ZDRAVSTVENO VARSTVO Zdravstveno varstvo je kot dejavnost posebnega družbenega pomena eden od pogojev za rast produktivnosti dela. Obrambne sposobnosti in bistven element življenjske ravni delavcev in občanov. Zato bomo za nadaljnji kvalitetni razvoj zdravstvenega varstva v obdobju 1981 — 1985_namenili posebno skrb varstvu pri delu v organizacijah združenega dela in od-stolnosti izdela zaradi bolezni, nesreč pri delu in nege družinskih članov. Dogovorjena in organizirana bo' mreža enot osnovne zdravstvene dejavnosti in drugih zdravstvenih organizacij združenega dela ter oblika dela, ki bo zdravstvene storitve čimbolj približala delovnemu človeku in občanu. Pri razvoju zdravstvenega varstva bomo upoštevali dosežen zdravstveni in možen ter nujen nadaljnji kakovostni razvoj v okviru razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti in materialnih možnosti združenega dela občine. V zdravstvu bomo prednostno razvijali naslednje deja-\ nosti: — osnovno zdravstveno dejavnost s hitrejšim razvojem medicine dela, splošne medicine, splošnega in mladinskega zobozdravstva, z uvajanjem in širjenjem zravljenja in zdravstvene nege obolelih na domu, s širjenjem dispanzerskih metod dela pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev in povečanjem obsega specialističnih konziliamih storitev, — specialistično ambulantno dejavnost in — bolniško zdraviliško.lekarniško dejavnost. V vseh zdravstvenih organizacijah združenega dela v občini bomo razvijali boljšo organizacijo dela z učinkovitejšim izkoriščanjem delovnega časa, materialnih sredstev in znanja. Posebno pozornost bomo namenjali zmanjševaju števila nesreč pri delu in poklicnih boleznih, zmanjševanju odsotnosti iz dela in povečanju delovne storilnosti. Z uresničevanjem zastavljenih ciljev v razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti bomo zmanjševali obseg ih 'skrajševali bolnišnično zdravljenje, s povečanjem obsega specialističnih konziliamih storitev pa zmanjševali obseg specialistično ambulantne dejavnosti. Na podlagi samoupravno dogovorjene mreže delovnih enot osnovne zdravstvene dejavnosti v občini bomo v okviru materialnih in kadrovskih možnosti pristopili k postopnemu izgraj evanj u mreže teh delovnih enot v smeri nadalj nj ega razvoj a in kvalitetnejšega izpopolnjevanja osnovne zdravstvene dejavnosti v občini. Z vodenjem primerne kadrovske politike bomo postopno odpravljali manjkajoče potrebe po zdravnikih v medicini dela, splošni medicini in v splošnem ter mladinskem zobozdravstvu. Zaradi počasnejšega razvoja zdravstvenega varstva v Po-' murju. kije tudi posledica manjše razvitosti tega območja, seje problematika bolnišničnega in specialistično-ambulantnega zdravstvenega varstva iz leta v leto kopičila. Z izgradnjo kirurškega bloka s skupno zazidalno površino 15.600 m’ bodo imeli bolniki sodobne pogoje bivanja na oddelkih. v katerih se bo izvajala kvalitetna nega in zdravljenje. V letih 1981 —1985 se bodo za gradnjo kirurškega bloka združevala sredstva iz vseh štirih občin Pomurja v obliki prispevka iz dohodka in iz samoprispevka od neto osebnega dohodka. katastrskega dohodka in s pavšalom zdomcev. Del sredstev bo prispevala širša družbena skupnost v obliki solidarnosti v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije. 21