Poštnina plačana v gotovim' Maribor, petek 2&. septembra 1934 Lete vin, rxv. MIBORSKI Stev. 220 -- ) uena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 24S9 Izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan 10. uri / Velja meseino prejeman v upravi ali po poiti 10 Sin, dostavljen na dom 12 Din / Oglaal po ceniku / Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA 99 'Znaliirao nemško priznanie V teku zadnjih mesecev smo mogli že opetovano ugotovili, da tretirajo nemški narodni socialisti razna vprašanja docela drugače, kakor so jih njihovi predniki, zlasti pa Nemci v Gradcu in na Dunaju. Ugotovili smo pa tudi, da so vse informacije nemškega narodnosocialistl-čnega tiska, v kolikor so v nasprotju zlasti z našimi jugoslovanskimi interesi, poslane v Nemčijo s strani naših nemčur-jev, ki se sicer navdušujejo za hitlerizem, Pa ne razumejo niti njegovih najbolj temeljnih načel! Med ta načela spada tudi tretiranje mednarodnih odnošajev in zlasti tudi narodnih manjšin. Narodni socialisti so že ponovno naglasili, da so proti vsaki asimilaciji tujih ljudstev, ker smatrajo ashniiirance za manjvreden element. Zato je tudi popolnoma 'razumljivo, da Pi avi nemški narodni socialisti vedno zno va desavuirajo trditve takih nemčurskih manjvrednih elementov pri nas, posebno glede postopanja Jugoslavije z resnično rasno nemško narodno manjšino. V glavnem glasilu narodnosocialistične stranke »Volkischer Beobachter« je napisal 21. t.'in. Ernst Kolo članek ^Boljša rešitev manjšinskega vprašanja«, v katerem stavi Jugoslavijo za vzgled vsem drugim državam, kako je treba postopati z narodnimi manjšinami. Avtor pravi: Razveseljiv in praktičen primer, da seda manjšinsko vprašanje tretirati tudi drugače kakor ga tretira večina in ne proglašat: ga kratkomalo za nerešljivo zadevo, ampak kot nekaj absolutno obstojajočega in danega ter tudi za bodočnost upoštevajočega kažeta svetu Jugoslavija in N e m č i j a. V Banatu je praznovala 25. in 26. avgusta nemška občina Torza Proslavo stopetdesetletnice svojega obstoja. Nj. Vel. kralj Aleksander je noslal na to proslavo polkovnika J a n 15-*a kot svojega osebnega zastopnika, ki •>c izročil proslavi tudi pozdrave in če-■StitJce. Ta visoka gesta kralja Aleksandra, s katero je pokazal svojo očetovsko skrb za vse državljane brez razlike, je bila s strani Nemcev posebno opažena in priznana. Banat je zigovoren dokaz, da se tudi manjšinsko ljudstvo lahko čuti v svoji državi doma, a-ko ima pravice, ki >nu pritičejo. Na drugi strani pa je tudi Nemčija nedavno dokazala enako pripravljenost napram jugoslovanski koloniji v Mariu na V e s t f a 1 s k c m. Pri proslavi tamkajšnjih Slovencev so sodelovali tudi zastopniki nemških ohlastev in narodno-sociallstične stranke, ki so s tem dokazali, da stoji Nemčija svojim manjšinam dobrohotno ob strani in postopa ž njimi pri jateljsko in pošteno. Narodni socializem gleda narodnostna vprašanja z drugačne strani, kakor so jih gledali prej. Pri nas ne potrebujejo narodne manjšine nobenih Posebnih zaščitnih zakonov. Narodni socializem gre dobrohotno in iz lastnih kulturnih nujnosti preko mrtvih paragrafov, upoštevajoč in razumevajoč manjšinske Pravice. Tako se je v slovenski koloniji v Malu naučilo 6 nemških duhovnikov slovenskega jezika, da morejo svojim fa-ranoni oznanjati v njihovem materinem jeziku božjo besedo. Vse to brez slovesnih obljub in zaščitnih paragrafov. Hitlerjeva vlada je napravila debelo črto preko starih metod b r c z i z g 1 c d n e g a Potujčevanja narodnih manjšin, zaveda-•'°č -se, da more tako postopanje vzbuditi nezaupanje tujih skupin, ki so prisiljc-lle v izolacijo, v kateri živijo razbite in 'Zadovoljne z življenjem, nc da bi spodrivale. še manj pa ljubile svojo državo. Vsaka država, ki ima v svojih mejah narodne manjšine, bi sc morala zavedati, Veliki dnevi v bratski prestolnici Bolgarije Prihod in sprešem kraSja Aleksandra in kraljice Darije v Sofiji — Pot s kolodvora na dvor — Intimna večerja — Izjavi zunanjih ministrov SOFIA, 28. sept. Jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica Marija, ki sta se včeraj dopoldne odpeljala iz Beograda, sta dospela semkaj ob 16. uri popoldne v spremstvu zunanjega ministra Jevtiča, maršala dvora generala Dimitrijeviča, prvega adjutanta generala Ječmeniča, ministra dvora Antiča, dežurnega adjutanta generala Kostiča, polkovnika Pavloviča, kapetana Dogana in dvorne dame Gruji-čeve. Bolgarska prestolnica ju je spre jela z nepopisnim navdušenjem i,n iskrenim veseljem, Po sofijskih ulicah so bile zbrane nepregledne množice, bilo je gotovo 150.000 ljudi, ki so prirejali jugoslovanskemu kralju in kraljici, kakor tudi bolgarskemu kralju in kraljici navdušene ovacije. S kolodvora sta se kralj Aleksander in kralj Bo ris odpeljala skupno v avtomobilu na dvor, za niim pa sta se vozili v zaprtem avtomobilu kraljici Marija in Ivana. Po prihodu na dvor sta ostala oba kralja nekaj časa v razgovoru, nato sta pa stopila v spremstvu obeli kraljic na balkon in opazovala defile. Sko zi dvorni park je defilirala najprej konjeniška garda, katero je vedi! sam vojni minister general Zlatel, sledili so gojenci vojaške šole, pehotni polki in drugi vojaški oddelki. Pred dvorom so bile zbrane ogromne množice, ki so neprenehoma vzklikale Jugoslaviji, Bolgariji ter vladarjema. Ves ta sprejem je pričal, da je bolgarski narod pravilno razumel pomen sestanka za zgodovino obeh narodov. Manifestacije so napravile nepozaben utis na vse prisotne. Zvečer so se suvereni od peljali v dvorec kralja Borisa v Vrano, kjer je bila intimna večerja, V razgovoru sta imela oba kralja priliko izmenjati svoje misli in vtise o nepozabnem zgodovinskem dnevUi ki sta ga doživela sredi naroda. Ob priliki prihoda v Sofijo, je podal naš zunanji minister Jevtič novinarjem izjavo, v kateri je dejal, da je nenavadno srečen, da more spremljati vzvišenega vladarja kralja Aleksandra pri .njegovem obisku pri kralju Borisu. Nato je pa govoril o delu za zbližanje med Bulgarijo in Jugoslavijo, ki je že obrodilo prve pozitivne uspehe in bo rodilo vedno nove. V enakem smislu je podal novinarjem izjavo tudi bolgarski zunanji minister Batolov. Sprememba francoske nstaue DANAŠNJA ZGODOVINSKO POMEMB NA SEJA VLADE. KONEC ČISTE DEMOKRACIJE? PARIZ, 28. septembra. Popoldne se snide francoska vlada k zgodovinski seji. Razpravljala bo namreč o tem, kdaj naj se skličeta senat in parlament k sklepanju o Doumergueovi ustavni reformi. Doumergue namerava, kakor znano povečanje državne avtoritete po zgledu drugih držav. Država mora biti v bodoče obvarovana pred samovoljo strank in posameznih skupin v korist splošnih inte- resov. Zbornici je treba onemogočiti metati vlade po mili volji. To pa pomeni konec čiste demokracije, ki se po levičarjih vedno bolj brezobzirno zlorablja v škodo države. Da se marksistom za vselej o-nemogoči zavojevanje države, se bo u-stava čisto spremenila. Doumergue bo predlagal sklicanje narodnega predstavništva za 20. oktober v Versaillesu ali v Parizu. Spuraznm na škodo malih ANGLIJA, FRANCIJA IN ITALIJA PODAJO SAME NOVO IZJAVO O GARANCIJI AVSTRIJSKE NEODVISNOSTI. ŽENEVA, 28. sept. V pogajanjih za garancijo avstrijske neodvisnosti je nastala včeraj nenadoma sprememba. Anglija je opustila svoje dosedanje nepopustljivo stališče in izjavila priprav ljenost podpisati novo izjavo, ki naj bi bila še močnejša potrditev one, ki so jo Anglija, Francija in Italija podale glede Avstrije 17. februarja letošnjega leta. Baje se je za to izjavo odločila, ker niso pogajanja z ostalimi državami hotela kreniti z mrtve točke. Kakor znano, je bil namreč prvotni načrt, da se k garancijski izjavi pritegnejo tudi vse sosede Avstrije, zlasti države male antante, ki so tudi same kategorično zahtevale. Na ta pritisk je popustil tudi francoski zunanji minister Barthou po predhodnjih posvetovanjih z baronom Aloisiem in lordom Edenom. Ta sklep se smatra kot zmaga italijanskega in novega angleškega stališča in gotovo ne bo ugodno vplival na ostale p ete dr- žave, ki so na ta način izločene. Madžari proti rimskemu sporazumu BUDIMPEŠTA, 28. septembra. Trgov-sko-politični odsek tukajšnje trgovske zbornice je razpravljal o rezultatih rimskega sporazuma in je ob tej priliki bivši državni tajnik Szantos izjavil, da je bil vtis tega sporazuma za madžarsko trgovino precej neugoden. Niti napram Avstriji niti napram Italiji se tekom tega leta ni nič spremenilo, razmerje med uvozom in izvozom jo ostalo torej staro. Nasprotno pa je postal trgovinski promet med Madžarsko in Nemčijo letos prvič aktiven. da morejo biti te manjšine samo tedaj lojalne in odkritosrčne, ako se upoštevajo njihove pravice do lastnega jezika, običajev in vsega drugega. Narodne manjšine niso manjvredni deli človeštva. Dokazati jim je treba, da so dragocene sodelavke v gospodarskih in drugih vprašanjih države. Njim pa pripada tudi naloga graditi mostove preko prepadov, ki ločijo narod od naroda! Bilo bi dobro, ako bi to prizna/nje glavnega glasila nemških narodnih socialistov upoštevali tudi ostali Nemci, zlasti v Celovcu, Gradcu in na Dunaju tor nehali obrekovati našo državo ter ji očitati, da ne postopa z nemško narodno manjšino tako, kakor bi bilo treba. Predvsem pa naj bi si te besede dobro zapomnili naši nemčurji (ne pravi Nemci, ki jih cenimo, ako so lojalni), ker bi iz njih spoznali, da jim celo najodgovornejši faktorji v Nemčiji odrekajo pravico šteti se za narodno manjšino, katero tvorijo lahko le ljudje, ki so zares Nemci, ne pa taki, ki so morda še sami preživeli svojo mladost v slovenski vasi pri svojih slovenskih starših, bratih iii sestrah! Naj bi si jih pa prečitali tudi tisti, ki postopajo z našimi narodnimi manjšinami izven mej naše firžave tako, kakor so nekoč postopali beli gospodarji s črnimi afriškimi sužnji! Upor Katalonije MADRIL), 28. sept. Sporočilo katalonske generalitete madridski vladi še dalje razburja duhove. Govori se, da je katalonski varnostni odbor sklican za danes na sejo, na kateri naj bi se razpravljalo o še večji ali popolni osamosvojitvi Katalonije. Tu se zatrjuje celo, da bo madridska vlada primorana proglasiti nad Katalonijo prelil sod, s čemer bi prešle v njene roke vse sosednje katalonske avtonomne funkcije za vzdrževanje javnega reda in miru. NOVO POSOJILO AVSTRIJI. PARIZ, 28. septembra, h Londona poročajo, da je tamkaj zaključeno nov' avstrijsko konverzivmo posojilo. FRANCOSKA OBRAMBA PRED NEMCI. PARIZ, 28. septembra. Pomorski strokovnjak »Matina« razpravlja o resni mož nosti, da bo Francija povečala svoje pomorske edinice v Rokavskem prelivu. Napoveduje se, da bo v kratkem izvršena velika sprememba in bodo vse križarke tipa »Provence« premeščene iz Sredo zemskega morja na sever, odkoder bodo odposlani torpedni rušilci v Sredozemsko morje. Te spremembe postajajo potrebne zaradi naglega oboroževanja Nemčije na morju. GARANCIJA ZA NEODVISNOST MADŽARSKE? BUDIMPEŠTA, 28. septembra. »Ma-gyar Hirlap« razpravlja o vprašanju avstrijske neodvisnosti ter ponatiskuje neki »Timesov« članek, ki predlaga, naj’ bi se istočasno z avstrijsko zagotovila tudi mad žarska neodvisnost. GOMBČS ZASTOPNIK KaNYE. BUDIMPEŠTA, 28. sept. Ker je zunanji minister Kanya odpotoval na bolezenski dopust v Italijo, je prevzet vodstvo zunanjih poslov do njegove vrnitve ministrski predsednik Gom-bos. AFGANISTAN V DRUŠTVU NARODOV. ŽENEVA, 28. septembra. Skupščina Društva narodov je soglasno sprejel’ pristop Afganistana. POSLEDICE POPLAV NA POLJSKEM. VARŠAVA, 28. septembra. Po sedaj dokončno zbranih podatkih znaša škoda, ki so jo povzročile letošnje poplave na južnem Poljskem, skupno 300 milijonov zlotih. V M a r i b o r u, dne 2S. IX. 1954. ■»mm ......... — Dnevne vesti Tragična nesreča na lovu Preteklo nedeljo je skupina mariborskih lovcev, ki so se ji -pridružile tudi nekatere dame, lovila v Bemhardovem lovišču v Hočah. Povabljenih je bilo tudi več mladih gonjačev in je postal 151etni ključavničarski vajenec Stanko Pšeničnik iz Hoč tragična žrtev sicer veselega popoldneva gonje za zajci in drago divjačino. Hčerka znanega mariborskega mle-kamarja Bernharda je polnila svojo puško, ki se ji je po nesrečnem naključju sprožila ter je izstrelek zadel v stopalo love noge mladega gonjača Pšeničnika, ki se je v kritičnem trenutku približal mladi lovki. Učinek izstrelka je bil strahovit. Fantu je razneslo stopalo leve no- ge in so ga morali takoj prepeljati v mariborsko bolnišnico. Vse prizadevanje zdravnikov, da bi nesrečnemu fantu ohra nili nogo, je bilo zaman. Nastale so komplikacije in so mu morali odrezati levo nogo nad stopalom, vendar obstoja še vedno resna nevarnost tudi za njegovo življenje. Ob tej priliki se nam zdi potrebno spregovoriti resno besedo o maniji, ki se je zadnje čase lotila mladega ženstva, da hodi na lov brez potrebne lovske priprave in resnosti. Mislimo, da bi bila v tem oziru potrebna poštena re-medura, kajti sicer se take nesreče lahko še ponove. Seja upravnega odbora. Drevi bo imel upravni odbor v mestni posvetovalnici pod predsedstvom predsednika mestnega glavarstva g. dr. Ljpolda svojo sejo. Razpravljal bo o raznih tekočih, administrativnih in drugih zadevah. Prihodnja seja mestnega sveta bo v kratkem. Seja' bo vsekakor zelo zanimiva, ker se bo vršila po predpisih novega zakona o mestnih občinah. Iz okrajnega tajništva JNS za mesto Maribor. Okrajno tajništvo JNS opozarja svoje člane in somišljenike, da so članske legitimacije že prispele. Vsi člani, ki so organizirani v mestnih krajevnih odborih JNS, pa žele imeti članske legitimacije, ali poravnati članarino za letošnje leto, naj se zglase v pisarni okrajnega tajništva v Cankarjevi ulici št. 1 v pri tličju med uradnimi urami ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 18., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure. Mojsterske izpite iz brivske in lasni-čarske stroke so popravili včeraj v Mariboru pred komisijo banske uprave brivski in lasničarski pomočnik gosp. Franjo Knez ter brivski in lasničarski pomočnici gdč. Hermina Drekslerjeva in gdč. Dragica Omanova. Čestitamo! Revija napredka našega kmetijstva bo velika kmetijska razstava v Mariboru v unionski dvorani in na verandi, ki bo o-tvorjena jutri, v soboto 29. t. in. ob 10. uri dopoldne in bo odprta v nedeljo in še v ponedeljek 1. oktobra. Obsegala bo sadjarstvo, vinarstvo, poljedelstvo, trav-ništvo, vrtnarstvo, cvetličarstvo, gozdarstvo. čebelarstvo, perutninarstvo, poljedelske stroje in poučni oddelek. V posameznih oddelkih bo razstavljeno samo kvalitetno blago, ki ga je pridelal naš kmet letošnje poletje in jeseni. Z razstavo bo združen tudi velik sejem raznih poljskih pridelkov in sadja, na kar posebej opozarjamo vse obiskovalce. V dneh raz stave bodo tudi razna številna strokovna predavanja, ki so zelo važna zlasti za naše poljedelce. Maribor prav gotovo še ni imel prilike videti take razstave in zato ni čuda. če je zanjo izredno veliko zanimanje. Obiskovalcem razstave je prometni minister dovolil polovično vožnjo na železnicah. Kakor je razvidno iz lepakov, ki so nalepljeni po mestu, priredi podmžnica sv. Cirila im Metoda v nedeljo, dne 7. oktobra veliko dobrodelno tombolo. Delavke v boju za svoje pravice. Podružnica Narodno-strokovne zveze v Ma riboni je sklicala za nedeljo 30. t. m. ob 9.30 v veliki Svorani Narodnega doma javni ženski .shod, na katerem bodo protestirale proti osnutku pravilnika o minimalnih mezdah s posebnim ozirom na predlog, po katerem naj bi se uzakonila minimalna plača, ki dela razliko med moškimi in ženskami. Delavke in namc-šeenke, pridite na shod, da protestiramo proti nameri, da se nas postavi v drugo kategorijo ljudi. Javno in jasno moramo povedati, da zahtevamo plačilo za delo, pa ga naj opravi kdorkoli, moški ali ženska. Delavci in nameščenci! Vaša dolžnost pa je, da podprete pravičen boj delavk, ker na ta način koristite tudi sebi. V primeru, da bo sprejet zaedvni predlog, ''.odo tovarnarji izigravali delavec ter sprejemali delavke, ki jim bodo delale kot ;enejšc delavne moči. Delavke in name-ščenkc, vse na shod, da preprečimo aten tat, ki ga nameravajo izvršiti nad nami. Dokažimo, da se zavedamo svoje moči in da smo pripravljene izbojevati svoje pravice! Odbor. Novih šest potovalnih knjižnic mariborske Zveze kulturnih društev. V nedeljo, dne 23. tm. je ZKD otvorila v dolnjelen-davskem okraju šest novih potovalnih knjižnic. Otvoritev teh knjižnic je bila prvotno določena v okvirju proslave 15-letnice osvoboditve Prekmurja. Žal je proslava bila ponovno preložena, zato zveza ni mogla'več odlagati s predajo knjig. Knjige so prevzeli knjižničarji novih knjižnic v prostorih meščanske šole v Dolnji Lendavi. Mnogo je še vasi v tem predelu, ki nimajo knjižnice, dasi bi ljudje radi čitali, pa da primanjkuje Zvezi sredstev, kajti vzdrževanje im izmenjave 94 potovalnih knjižnic skoro do cela izčrpa njene denarne možnosti. Polovična vožnja na »Maribor v jeseni«. V Mariboru bo od 29. septembra do 2. oktobra 1934 velika kmetijska razstava, ki bo obsegala: razstave kmetijskih produktov, sadjarstva,-vinarstva (združena z vinsko pokušnjo), perutnine in poljedelskih strojev. Za obiskovalce izven Maribora je dovoljen 50% popust na železnicah v času od 28. 9. do 3. 10. 1934. Razstava jc odlično organizirana ter bo pokazala visoko razvito kakovost modelnega kmetovalstva in gospodarstva. Zanimanje za to razstavo je ogromno ne samo na deželi, temveč tudi v vseh mestih kraljevine, ter so najavljene .skupine obiskovalcev iz vse države. Maribor bo s to razstavo zopet dokazal, da je na vodilnem mestu agilnega delovanja v pro-speh gospodarstva in tujskega prometa. Nabiralna akcija za rešilni avto. Apel in prošnja mariborskega reševalnega oddelka nista naletela na gluha ušesa. Denarna zbirka za nov rešilni avto, ki je nujno potreben, se veča od dneva do dneva. Darovali so neimenovani dobrotnik 500 Dih, tvornica •Teksta , tovarna »Kovina« in Amalija Dervuškova, vsi po 200 Din, kavarna »Bristol«, tvrdka Zelenka & Comp., tovarna »Mirim«, veletrgovec z vinom Ivan Vollcr in tvrdka Mo-toroil. vsak po 100 Din, trgovec Anton Paš, H. & J. Turad. kavarnar Serec, dr. Kac, Gustav Bernhard in Drago Rosina pa vsak po 50 Din. Posnemajte! Promenadni koncert. V nedeljo .30. tm dopoldne bo v mestnem parku promenadni koncert, na katerem bo igrala godba Zarja« iz Ljubljane. Godba -Zaria* ie znana kot najboljša po vsej dravski banovini in bo izvajala na nedeljskem promenadnem konccrtu vseskozi pester spored samih slovanskih kompozicij. — Opozarjamo mariborsko meščanstvo na ta izredni umetniški užitek. Po sedmih letih spe> četrti gledališki abonma D. Razpisan je ab. Iki ga od ukinitve stalne opere več ni bilo. To je vsekako razveseljiv dokaz zanimanja občinstva, ki pa je popolnoma upravičeno, saj govore za podpis abonmana razni.; ugodnosti: dve predstavi več ko lani nizki obroki, zanimiv in izbran repertoar, izpopolnjen ansambl, razne krstne predstave, proslave itd. — Opozarjati pa moramo na zmotno naziranie občinstva, ki daje prednosti abonmanom A in 13, dasi tam ni več lepih sedežev, zlasti lož ne. Pribijemo: Gledališka uprava ne zapostavlja nobenejra abonmana ter bo strogo gledala na to, da dobi zdaj ta, zdaj drugi abonma prvo reprizo, kasneje tudi premiero kake igre. Zato abonirajte se v 'ibotimanu I), ki bo enakopraven /. drugimi abonmani in ima še dosti lepih mest. zlasti lož, na razpolago, dočim jih na 9r. v A ni več. Cercle fran?ais. Francoski krožek v Maribomu otvarla s 1. oktobrom zopet sledeče francoske tečaje: 1. Francoski o-troški vrtec ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15. do 16. ure v Cankarjevi ul. 5. 2. Tečaje za deco osnovnih in meščanskih šol ob ponedeljkih in petkih od 15. do 16. ure v Cankarjevi 5. 3. Ponavljalne kurze za mladino, ki se uči francoščine v šoli, ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 16. ure v Cankarjevi ul. 5, in ob torkih in petkih od S. do 10. ure v Gregorčičevi ul. 4. 4. Štiri stopnjujoče se kurze za odrasle ob torkih in petkih od 18. do 19. ure v realni gimnaziji. 5. Konverzacijske sestanke ob petkih od 18.30 do 19.30 v društveni čitalnici. Gregorčičeva ul. 4. V francoskem otroškem vrtcu in v tečajih za osnovno iii meščansko mladino se otroci ob nazornem pouku brez truda na-uče precej francoščine, kar jim zelo koristi pri vstopu v srednjo šolo. Kurzi za srednješolsko mladino so namenjeni u-čencem, ki so potrebni pomoči, ali se hočejo v tem jeziku izpopolniti, kar v šoli radi malega števila ur in prenapolnjenosti razredov ni mogoče. V kurzih za odrasle se predela učna snov nižjih razredov srednje šole; priporočajo se posebno star šem ali sorodnikom otrok, ki sc učijo francoščine v šoli; tako starši lažje nadzorujejo delo svojih otrok in jim po potrebi tudi lahko pomagajo. Konverzacijski sestanki pa, V katerih sc uredi delo sporazumno z udeleženci, naj nudijo onim, ki že precej francoski znajo, priliko, da se vadijo in izpopolnijo v porabi tega jezika. — Vpisovanje je od L do 15. oktobra v kurzih samih ob zgoraj naznačenih urah. Mesečni prispevek znaša 40 Din za kurze pod točkama 1. in 4., Din 30 za kurze za šolsko mladino in 20 Din za konverzacijske sestanke. Ako se udeleži kurza več članov iste družine, se plača za drugega in tretjega samo polovica. V oktobra, se plača namesto mesečnega prispevka članarina za 1. 1934-35, ki znaša 40 Din. »Mornarska sekcija Jadranske straže« v Mariboru vabi vse svoje članstvo k širši odborovi seji, ki se vrši v našem novem društvenem lokalu v gostilni »Stara pivarna« (sedaj Povodnik) v Jurčičevi uiici št. 7, dne 30. septembra 1934 ob 10. uri. Vabljeni so tudi vsi ostali bivši mornarji, ki še niso včlanjeni. Vozne olajšave. Jadranska obala, zdravilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča po 10-dnevnem bivanju v mesecih oktober in november četrtin-ska vožnja pri povratku. Sarajevo: Razstava sadia 29. septembra do 3. oktobra.-Polovična vožnja 27. sept. do 5. oktobra na podlagi železniške legitimacije po Din 5.—. Maribor: Jesenska razstava Mariborskega tedna«. Polovična vožnja za pri hod 28. sept. do 1. okt., za povratek 29. sept. do 3. okt. na podlagi rumenih žel. legitimacij, ki se dobijo z vozno karto na vseh železniških postajah. Subotica: Su-botička nedelja 30 sept. do 7. okt. Polovična vožnja 2S. sept. do 9. okt. na podlagi žel. legitimacije. Blagoslovitev lovskega doma 30. sept. Polovična vožnja 27. sept. do 3. okt. na podlagi žel. legitimacije. Skoplje: Proslava 20-letnice skop lianskih bojevnikov 6. in 7. okt. Polovična vožnja 2, 15. oktobra na podlagi objav iz dar.ih od prireditelja in železniške legitimacije. Vse nadaljnje informacije in nabava voznih kart po originalni železniški tarifi pri »PUTN1KU«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22. Trg za ribe. Na današnjem trgu je pro-daial trgovec Uhler krape po 15 Din kg. Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev pa tunje po 20 Din kg. Drugih rib danes na trgu ni bilo. fr rajski kino. Do vključno ponedeljka »Zvoki mladosti«, sijajno filmsko velede-lo, v katerem poje pevski fenomen J. Schmid. Poleg njega igrata glavno vlogo T.'liane Diet/, in Szoke Szakall. Kino Union. Od danes petka najnovejša senzacija »Miki & Silly«. Čarobna revija, devet zvočnih in govorečih filmov v krasnih koloriranih slikah. Novost za vsaccga, užitek za staro in mlado.______________ Pri motnjah prebave, želodčnih bole-. inah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, o-.slabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joselova« grenčica odpr- - to telo in olajša krvni obtok. Narodno gledališče REPERTOAR. Torek, 2. oktobra ob 20. uri »Hamlet«. Izven. Premijera. Sreda, 3. oktobra. Zaprto. Četrtek, 4. oktobra ob 20. uri »Hlapci«. Prvič. Prve tri premiere. Otvoritvena predstava bo vestno naštudirana in okusno in scenirana Shakespearjeva klasična trage dija »Hamlet« z VI. Skrbinškom, ki slavi v tej predstavi v naslovni vlogi iOletnico svojega gled. delovanja. Vstopnice so že na razpolago pri gled. blagajni. Cankarjevi »Hlapci« so druga premiera. Cankar je ob vsaki vprizoritvi in povsod užitek. Nedvomno bodo »Hlapci« v novi zasedbi in inscenaciji ugajali. Premijera bo v četrtek 4. tm. Tretja premiera bo Oskarja Wildeja drama »Idealen soprog«, ki bo zanimiva že zaradi tega, ker nastopi v glavni ženski vlogi nova članica Sava Severje-v a. Režija Skrbinškova. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zasta-janje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo. bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, & jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniške strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru obvešča, da se prične plesni tečaj za trgovske in privatne nameščence 2. 10. 1934. ob 20. uri v Narodnem domu. Šolska deca pohiti v Tiskovno na Aleksandrovo cesto 13 in kupi vse, kar za šolo potrebuješ. , Angleške tečaje priredi zopet Angleški krožek. Pismene prijave na Angleški krožek, realna gimnazija, ali. ustno v knjižnici Angl. krožka v >.Vcsni« v torek od 5.—7. ure. Vpisovanje v 1. in II- teča? dne 1. okt. od 6.—7. ure zvečer, realne gimnazije pritličje, levo. Zvečer v »Grajski kleti« brancini, orade, barboni, tunjina, polenovke. Pevsko društvo »Planinca« v Pekrah priredi v soboto 29. tm. ob 7. uri zvečer pevski koncert, v nedeljo 30. tm. pa tr-gatveno veselico. Halo, kam v nedeljo? Postni nižji u-službenci priredijo v nedeljo 30. tm. popoldne svojo veliko vrtno veselico z bogatim sporedom na Pobrežju na vrtu gostilne »Veber-Midlil«. Igra poštna godba in poje pevsko društvo »Poštni rog«. Za dobro kapljico in prigrizek skrbi gostilničar. Začetek ob pol 15. uri. Vstop prost. Ker je čisti dobiček namenjen izključno za božičnico otrokom poštnih nižjih nameščencev, se prosi za obilen obisk. — Odbor. h mariborske bolnišnico. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj več ponesrečencev. V Prepoljah stanujoči 32 letni delavec Ferdinand Bcranič je padci tako nesrečno s kolesa, da si jc zlomil desno roko. Pri delu pa je v Spodnjem Dupleku doletela huda nezgoda 49 letnega posestnika Ferdinanda Standekerja. Padel je na njivi in si zlomil dve rebri ter si močno poškodoval tudi levo nogo. Pri sekanju drv sc je v Spodnji Koreni nevarno vsekal v desno koleno 22 letni delavec Vinko Dobaje. V Gabrovniku .ie padel z voza 471etni hlapec Franc Re-bernjak in se hudo poškodoval na obeli rokah. Osemletnega Emila Km e b. la pa jc doletela huda nezgoda, ko se je obesil na voz in prišel z nogami med prečke kolesa. Dobil jc hude poškodbe po vsem životu, ker ga je kolo nekaj časa kotalil0 po tleh. Radio Ljubljana. Spored za soboto 29* t. m.: Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila! 13.00: čas, plošče; 18.00: radijski orkester; 18.30: zabavno predavanje: Mo.i Švefk« (los. Daneš); 18.50: plošče; 19-'-Stepati Mokranjac; 19.20: zunanji politični pregled (dr. Jug); 19.50: čas, jedilu* list; 20.00: Slovenske narodne s sprem-lievan.iem orkestra, vmes radijski orke-sler; 22.00: čas, poročila, harmonika solo (g. Kokalj). izplačevanje draginjskih doklad državnim upokojencem DRŽAVNIM UPOKOJENCEM V VEDNOST! Dravska finančna direkcija v Ljubljani je poslala Društvu državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani naslednji dopis: Da bodo državni upokojenci v letošnjem oktobrskem terminu vložili pravilne prijave za prejem draginjskih doklad, izvolite objaviti v vseh dnevnikih in v »Našem Glasu« ta-le opozorila: V prvi polovici meseca oktobra vsakega leta mora vložiti vsak upokojenec in upokojenka, ki prejema pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, prijavo za prejem osebne in rodbinske draginjske doklade. (V aprilu sc prijave odslej ne bodo vlagale več.) Prijave, ki jih 'upokojenci vlože pred oktobrskim rokom, ali pa po tem roku, se obravnavajo, kakor da niso bile predložene v predpisanem roku. Zaradi pravilne sestave svojih prijav naj se upokojenci ravnajo po teh-le navodilih: j. Vsak upokojenec in upokojenka naj zapiše na svoji prijavi: a) številko svojega likvidacijskega lista, ki je zapisana na kuponu vsake čekovne nakaznice, po kateri dobi svojo pokojnino, ali pa naj prijavi priloži kupon. (Čekovna številka 10.011 je na vsakem kuponu ista in je za evidenco upokojencev brez pomena.) b) Točno zvanje, kakor je navedeno v odločbi o odmeri pokojnine, ne pa kakor zapišejo nekateri, le »upokojenec« ali celo »zasebnik«; c) Pristojno občino svojega bivališča. Tudi vsakokrat, kadar se upokojenec preseli iz ene občine v drago, mora k svoji vlogi, ki jo pošlje dravski finančni direkciji, priložiti tudi potrdilo občine, oziroma policijske uprave, katerega dne se je preselil. 2. Na vsa vprašanja v posameznih razpredelkih prijave je treba odgovoriti z besedami v obliki kratkih stavkov, kakor n. pr: »Ne izvršujem nobene obrti« I »Nimam nobenih dohodkov« itd., če se odgovarja na vprašanje samo z »da« in »ne-, če se prostor v razpredelku prečrta ali pa pusti celo prazen, prijava ni veljavna. 3. Prijave morajo biti izpolnjene in podpisane lastnoročno, in sicer s črnilom. S strojem ali pa s svinčnikom pisane prijave se bodo upokojencem vračale, ker take listine niso veljavne. — 1. Navedbe o višini zasebnih dohodkov, ki jth imajo upokojenci ali upokojenke in njih rodbinski člani, potrdijo na prijavi izključno davčne uprave, ne pa občine, ki pri nas ne pobirajo davkov. 5. Za vsakega otroka, starega nad 16 let, za katerega se zahteva izplačevanje rodbinske dTaginjskc doklade, se mora priložiti potrdilo o rednem šolanju. Na teh potrdilih mora biti navedeno poleg učenčevega imena tudi ime, zvanje in bivališče upokojenca, očeta ali matere, dalje, k če