Jubilejno 30. republiško srečanje Osnovna šola na Slovenskem REPORTAŽA Martin Uranič Čeravno nas srednjeveški pregovor uči, da vse poti vodijo v Rim, so poti ravnateljic in ravnateljev slovenskih osnovnih šol vsaj tistega deževnega jutra, 12. aprila 2019, vodile ne - koliko bližje, in sicer na Bled, natančneje v Rikli Balance Hotel, streljaj stran od turističnega gorenjskega jezera, kjer se je ob 8.30 pričenjalo že 30. republiško srečanje Osnovna šola na Slovenskem v organizaciji založbe Didakta. 4 Didakta Udeleženke in udeleženci so kot običajno svoja vo- zila navsezgodaj povečini parkirali na hotelskem parkirišču ter nato en za drugim vstopali v predd- verje hotelske dvorane Arnold, kjer so se na dogo- dek registrirali, pri tem pa so jih na stojnicah že pri- čakovali različni razstavljavci s svojimi ponudbami za osnovne šole. Po registraciji so se slovenski šolniki, ki so se tudi letos zbrali v lepem številu, najprej pozdravili s sta- rimi znanci in stanovskimi kolegi. Nekateri izmed njih so na hitro spili še jutranjo kavo, nato pa sku- paj z ostalimi udeleženci vstopili v veličastno raz- gledno dvorano Arnold, na zadnji strani katere se je izza dežnih kapelj bohotil pogled na najzanimi- vejše turistične točke kraja: na Blejski grad, Blejsko jezero ter na blejski otok s cerkvijo Matere Božje. Opremljen s seminarskim gradivom se je vodstve- ni kader slovenskih šol posedel za vnaprej pripra- vljene mize in jubilejno trideseto srečanje OŠ na Slovenskem se je lahko pričelo. Kmalu po pol deveti uri je vse zbrane v dvorani na- govoril idejni vodja in organizator seminarjev Rudi Zaman, ki tovrstna letna srečanja pripravlja že od samega začetka, nato pa besedo prepustil preda- vateljem in predavateljici, ki so se s svojimi preda- vanji zvrstili v naslednjem vrstnem redu: dr. Kristi- jan Musek Lešnik, dr. Sebastjan Kristovič, Marko Juhant, mag. Domen Petelin, Nina Babič ter dr. Aleksander Zadel. Kaj bi spreminjali v osnovni šoli? Prvi je tako pred mikrofon stopil dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog z dvajsetletnimi izkušnjami na po- dročju vzgoje in izobraževanja, z uvodnim preda- vanjem Kaj bi spreminjali v osnovni šoli?. Musek Lešnik je spregovoril o pomembnosti šole za dana- šnje otroke. Ti sicer resda mnogotera znanja lahko črpajo s svetovnega spleta, a jih brez mentorja/uči- telja ne morejo postaviti v kontekst življenja. Kot pravi Musek, ni dovolj, da se koncept šole zaustavi pri tem, da je človek razumsko bitje, ter tako ves svoj trud vložiti v to, da bo šola vlagala v krepitev ra- zuma, temveč je človek v enaki meri tudi čustveno bitje, bitje odnosov, duhovno ter nenazadnje tudi ročno bitje. Šola torej ni zgolj izobraževalna, tem- več prav tako vzgojna ustanova. Vzgajati človeka Vse je pripravljeno za začetek seminarja 4 5 Didakta pa pomeni, da mora otrok v šoli dobivati tako lju- bezen kot podporo, a tudi spodbudo ter še mnogo bolj realne zahteve. Noben računalnik ne ve, ka- kšen potencial ima človek, tudi nima noben raču- nalnik čustvene inteligence. Slednjo pa ima učitelj oziroma učiteljica, ki mora od otrok vselej pričako- vati realne rezultate, saj bo, kot je v zanimivi anek- doti izpostavil predavatelj, človekova storilnost pri opravljanju predpisanih nalog vselej najvišja, ko se od njega ne bo pričakovalo niti preveč in ne pre- malo, temveč ravno toliko, kot je zmožen, oziroma malenkost več, da se človek razvija naprej. In ravno ta malenkost več je tisto, kar lahko in tudi mora pri otroku zaznati le učiteljica oziroma učitelj, ki spre- mlja njegov razvoj. Vzgoja – priprava otroka na življenje Sledilo je predavanje dr. Sebastjana Kristoviča, di- rektorja Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo, z naslovom Vzgoja – pri- prava otroka na življenje (skupna naloga star- šev in šole). V njem je Kristovič spregovoril o zelo aktualnem vprašanju procesa vstopanja otrok v samostojnost in o tem, kakšno vlogo naj pri tem igra šola. Kot prvo je izpostavil zanko permisivne vzgoje, ki v vzgoji v ospredje postavlja otroka. Ko otrok vstopi v šolo, vse več staršev pričakuje, da bo šola ugajala vsem otrokovim željam, hkrati pa bo otrok po šoli obiskoval še vrsto obšolskih/obvrtčnih dejavnosti. Po mnenju Kristoviča pa takšna popu- stljivost in prehitra vpotegnitev otroka v svet od- raslosti (svet tekmovanja, dokazovanja in povzpe- tništva) vodi v generacijo zdolgočasenih, naveliča- nih in iztrošenih otrok ter mladostnikov. Problem tiči v tem, da otrokom vse ponujamo na pladnju, medtem ko so se še prejšnje generacije morale postopoma in same prebijati skozi dobre in slabe plati življenja. Danes pa prevladuje mnenje, da je treba otroka ubraniti pred vsem slabim. S tem pa mu odvzamemo tudi priložnost, da se bo nekoč v prihodnosti znal s problemi soočati sam. Nujne spretnosti učiteljev za nove generacije učencev Po drugem predavanju je v preddverju sledil od- mor za kavo in pogostitev z rogljiči ter sadjem, na- kar je na odru besedo prevzel naslednji predavatelj, specialni pedagog za motnje vedenja in osebno- sti, Marko Juhant. V predavanju z naslovom Nujne spretnosti učiteljev za nove generacije učencev je Juhant spregovoril o tem, da sodobna šola ni sino- nim sodobni tehnologiji, temveč je sodobna šola mnogo več. Dobra šola ni boljši računalnik in več računalnikov ter s strani ministrstva izobraženi IKT- -učitelji. Tudi ni dobra šola, če se učiteljica ali učitelj ne dotakneta svojih učencev. Če ne vplivata nanje z osebnim odnosom, potem lahko sicer rečeta, da sta diplomirala, pravi Juhant, nista pa upravičena, da o sebi govorita, da sta učitelja. Juhant je svoje predavanje zaključil s petimi točkami, s katerimi je z napotki za boljšo šolo nagovoril zbrane ravnate- ljice in ravnatelje: 1) Ukinite projekte, uvedite pouk. 2) Bodite vodja, ne manager. 3) Peljite kolektiv na izlet v zgodovinsko Grčijo, da bodo spoznali, kaj se bo zgodilo z vsemi mogočnimi stebri. 4) Minister ima najbrž krajši mandat od vašega. 5) Ravnatelj, ki nima res rad svoji učencev (= učiteljev), ne bo nikoli dosegel nič posebnega in trajnega. Šolstvo in pravo Četrti v vrsti je zbrane v dvorani nagovoril mag. Domen Petelin, šolski pravnik in zdaj že stalni pi- sec Didaktinih prispevkov Šolstvo in pravo. V pre- davanju Analiza relevantne sodne prakse nad upravnimi postopki v osnovnih šolah se je Petelin sprehodil skozi nekatere konkretne relevantne pri- mere odločitev sodišč v primerih upravnih sporov zaradi odločitev organov osnovne šole v okviru vo- dr. Kristijan Musek Lešnik dr. Sebastjan Kristovič 5 REPORTAŽA 6 Didakta denja upravnih postopkov po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku in Zakona o osnov- ni šoli. Ravnateljicam in ravnateljem je podal nekaj konkretnih praks sodišč pri upravnih sporih glede ugovorov na oceno, ponavljanja razreda brez so- glasja staršev, odloga začetka šolanja … Predavanje je bilo v času, ko starši vse bolj tudi s pravnimi sred- stvi pritiskajo na odločitve šole, za udeležence zelo zanimivo, morda celo malenkost prekratko, saj je predavatelja prekinil odmor. Petelin je zato na vpra- šanja posameznih udeleženk in udeležencev odgo- varjal tudi še po koncu svojega predavanja. Glede na zanimanje udeležencev za pravne teme morda na tem mestu velja še enkrat omeniti, da bralci in bralke Didakte lahko Petelinove pravne nasvete in preglede šolskega prava najdete v stalni rubriki Šol- stvo in pravo, tudi v tokratni številki (str. 70). Obvezna kremšnita Sledil je enourni odmor za kosilo, ki so ga udele- ženkam in udeležencem postregli v hotelski resta- vraciji. Kot se na Bledu seveda spodobi, je pri tem hotelsko osebje goste za posladek postreglo s tra- dicionalno blejsko kremno rezino – 'kremšnito'. Po kosilu je napočil čas še za zadnjo kavo, nato pa sta sledili zadnji dve predavanji jubilejnega 30. sreča- nja Osnovna šola na Slovenskem. Vodja kardela V popoldanskem delu srečanja je pred mikrofon prva stopila Nina Babič, šolska svetovalna delav- ka in voditeljica seminarjev Familylab Slovenija. Babič je v svojem predavanju spregovorila o ne- katerih podobnostih med starševskim vodstvom in značilnostmi vodenja razreda oziroma šole kot celote, ki jih je odkrila med prebiranjem knjige Jesperja Juula Vodja kardela. Pri tem je predava- teljica izpostavila, da zanjo izraz kardelo pomeni skupino različnih posameznikov s skupnimi cilji, ki se trudijo v skupini živeti in ne samo preživeti. Takšna definicija pa tudi že ustreza šolskemu ko- lektivu, na čelu katerega je ravnateljica ali ravna- telj. Zanimiva je bila tudi raziskava, ki jo je Babič izvedla med 130 šolniki, v kateri so morali navesti 3 ključne lastnosti vodje. Največ šolnikov je navedlo, da so to empatičnost (40 odgovorov), pravičnost (39) ter odločnost in poštenost (27). Sledili so nepri- stranskost, strokovnost, doslednost in zanesljivost, dobre organizacijske sposobnosti itd. Predavatelji- ca je nato v nadaljevanju predavanja podajala na- potke, kako tem zahtevam kot vodja v najvišji meri tudi zadostiti, za konec pa na dušo vseh zbranih položila misel, da naj dober vodja vselej naredi tudi nekaj v smeri dobrih odnosov, dialoga in treninga empatije. Motivacija ali samomotivacija Kot zadnji je nato najbolj vztrajne v dvorani nago- voril še dr. Aleksander Zadel, direktor Inštituta za osebni razvoj Corpus, Anima, Ratio. Dr. Zadel je kljub nekoliko nehvaležni vlogi zadnjega govorca po napornem dnevu uspel prebuditi dvorano s svojim motivacijskim interaktivnim predavanjem z naslovom Motivacija ali samomotivacija (učite- lja, ravnatelja in učenca). V njem je Zadel najprej predstavil bazično premiso predavanja, in sicer, da je prav vsak izmed nas vselej motiviran, da bi se počutil dobro in bil zadovoljen, nato pa to premi- so poskusil združiti s konkretno prakso človeškega Marko Juhant mag. Domen Petelin 6 Didakta Nina Babič dr. Aleksander Zadel delovanja (v šolskem prostoru). »Zakaj jemo,« se je glasilo eno izmed vprašanj. Ne zato, pravi Zadel, ker smo lačni, temveč da bi se nasitili. Opazite nianso v odgovoru? Stvari počnemo, da bi se dobro po- čutili. Toda, če nadaljujemo pri isti prispodobi, »da bi se nasitili«, še ne zadostuje, da v rokah držimo sendvič, to je le sredstvo za nasitenje, kajti poleg sredstva moramo posedovati tudi védenje, kako s sredstvom ravnati – v tem primeru, kako send- vič pojesti. Tako je z vsako rečjo v življenju, tudi z delovnim procesom v šoli. Počutimo se dobro, ko nekaj naredimo dobro. Če je delovno mesto sred- stvo, potem nas le-to lahko osreči le, če ga ople- menitimo z ustreznim védenjem. Seveda to ne pomeni, da pri tem ne delamo napak, temveč da se trudimo biti najboljši v okviru svojih zmožnosti, saj le to prinese zadovoljnost v šolskem ali katerem koli drugem poklicu. Za konec Ura je kot bi mignil poskočila na pol peto, jubilej- no 30. srečanje ravnateljic in ravnateljev slovenskih osnovnih šol pa se je približevalo svojemu koncu. Udeleženke in udeleženci so si še enkrat lahko ogledali ponudbe oglaševalcev v preddverju, se ro- kovali s svojimi znanci ter starimi prijatelji, se nato posedli v svoje avtomobile in nazadnje polni do- brih vtisov in motivirani za nadaljnje delo odpeljali na vse strani Slovenije proti svojim domovom. Kot so naknadno pokazale ankete, je bila organi- zacija seminarja po mnenju udeležencev kot prej- šnja leta zopet vrhunska, prav tako so si odlično oceno zaslužili tudi predavatelji, pri čemer sta bili še posebej izpostavljeni predavanji dr. Kristoviča in dr. Zadela. Udeleženci so tudi izkazali zanimanje, da bi bilo v prihodnje na seminarju še več primerov sodne prakse in pravnih nasvetov. Ob tej priložnosti se založba Didakta vsem udele- ženkam in udeležencem še enkrat zahvaljuje za udeležbo na seminarju, v želji, da se tudi v priho- dnje srečamo na tradicionalnem dogodku Osnov- na šola na Slovenskem in tako še naprej skupaj soustvarjamo boljšo šolo! Za tiste, ki vas tokrat ni bilo, pa le prijazno povabilo, da se nam pridružite prihodnje leto. Ne bo vam žal! 7