■ I . ( ' I i / . RII1IMWIUI Iliru I ' K; am gl - "i Tiiit ' Beilagen >.Ug£b*r, ibu SU. iaat.srj.H ltli. XJJX. t*te|. List ljudstvu v pouk in zabavo. 1 ' - tetrti k m TO^a s peetnino vred | sam j»« ojeffp-, plača na leto »ma ' Šokiraj« Ust £re* posebne naročnine. Zs a**9T3lc se p! «¿nje »d *.«.-»«f&f.ite stane besed* & hh. Parte naročnino, inserate in rftWamacije. 9ta za enkrat 18 vin, ali kar j» feio, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za vcč!tratne oglase primeren popust. V oddelka „JVtals neznaaftt" zahval« vsaka petitv*sta 24 virk, Izjave in Poslaao 36 vin. — bi»erati se sprejemajo do torka opoldne. — Neiaprte reiiiamaaje so poštnine proste. Iii V sled potresa 30.000 mrtvih. — Sv. Oče obiskuje ranjene-. — Več slo milijonov škode po potresu. — Novi avstrijski zunanji minister baron Burian. - V Galiciji radi slabega, vremena samo artilerijski boji. — Rusi od daleč opazujejo Przemysl. — V Karpatih vsled mraza in snega mir. — Ruske čete v Karpatih veliko trpijo vsled mraza in črnih koz. — S srbskega in črnogorskega bojišča nobenih poročil — Sovražno brodovje odplulo iz Adrije. LISTEK, Kaj ostane tudi po vojski. Vsaka vojska je grozna, a ta prva svetovna vojska, Bog daj, da M bila zadnja, je uprav nepopisno strašna in usodepolna. Pa glejte, nekaj bo stalno o-stalo tudi po njej, nekaj je, kar je močnejšega, nego vsi dosedanji boji, tudi boj, ki se bije sedaj. Cujte samo, kar piše o tem češki kmet po imenu Martin Vav-ra v božični prilogi lista „Venkov", ki je glas lo češke kmečke stranke. Vavra piše tako-le: Na moji zemlji, in s;cer na mojem vrtu stoji zelo stara žitnica. Zgrajena je iz tesanega losa in je s slamo krita. Čuvam in varujem jo tako, kakor kak dragocen kamen. To je namreč zadnji ostanek starinskih stavb na mojem posestvu. Naš rod se omenja na tem posestvu že leta 1616. Že pred tem časom je bila zgrajena ta moja ž tniea. v katero jo spravljal moj praded svoje baš ne preve-1 ke pridelke. Ta naša žitnica je preživela več nego deset človeških rodov. Kaj je vse videla ta priprosta stavba, koliko nad in solz, koliko goria in veselja! Pod spodnjim delom sten naše žitnice stoji dvo ie močnih hrastovih brun. Toga nisem nikjer drugod videl, tudi ne slišal. Moj praded je vzel ta bruna men. da zato, ker drugih ni imel. Na eni teh brun so vrezane letnice: P. J. K. L. (Po Jezusu Kristusu leta) 1642. -P. J. K. 1j, 1756. - P. J. K. L. 1813. - P. J. K. L. 5866, To so letnice velikih evropskih vojsk: Tridesetletne vojske, sedemletne vojske, Napoleonovih vojsk pred lakoto. S pridnim delom se varujemo Vi' ^SdJ'-:" Vlada je kmetom lansko leto nujno priporočala, naj sejejo mnogo krušnega žita. Naše kmečko ljudstvo se je temu pozivu tudi' v veliki meri odzvalo, dasi-ravno je jeseni 1914 že mnogo mož in konj radi mobilizacije manjkalo. Sedaj pride čas spomladnih opravil na njivah in drugih nujnih del na polju. Kako se naj sedaj ista opravlsa, ko je vsled dveh ponovnih naborov šla večina moških delavnih sil na bojišče? To je vprašanje, na katero se bo vlada morala ozirati, ako noče, da ostane večina našega polja neobdelanega in se bo potem pridelala le maia množina žita. Slaba letina ob času vojske pa pomeni — lakoto! Delavske moči za kmetijstvo so torej nujno rabijo. In v Avstriji ih ¡mamo dovolj. V vseh delih naše države je vse pol-o beguncev iz krajev, kjer divja vojska, imamo tudi a tisoče ruskih ujetnikov. Vs9 te mora naša država zdrževati. Naj bi se torej pri vladi tudi pomislilo, kako bi se te ljudi moglo koristno porabiti pri nujnih dolih in j m tako dati pril.ko, da ne bodo v Avštriii Bogu kradli zlati čas. Begunce in ujetnike se naj da na i>omoč kmet jstvu pri nujnem spomladnem delu! To bi bilo pravično! Dežela, ki jim je dala čez zimo kruha, ima tudi toliko pravice, da zahteva od n,ih, da poprimejo za delo, ko je treba, da so jzčrpane zaloge živeža :m kruha zopet napolnijo. Med begunci iz Ga-icije in Bukovine jih je na fsoče, ki so vajeni kmečko»,i dela, naj so jih torej tud za to uporabi. Isto velja glede ujetih ruskih vojakov. Ako bi se te delavske moči primerno razdelile, bilo bi spomladi' mogoče v vseh delih dežele poljska dela pravočasno opraviti. Skrb oblasti, posebno odborov za obdelovanje polja in spravljanje pridelkov mora b ti, da še za to zadevo ¡»brigajo. Setev, delo na polju letos ni stvar posameznika, ampak cele dežele in države, S pr dnim delom se varujmo pred — lakoto! Silen potres v Italiji. Nad 80.000 ljudi mrtvili. Kakor smo že v zadnji številki med najnovejšimi poročili omenili, je bil v sredo, dne 13. januarja v srednji in južni Italiji hud potres, ki je pokončal v nekaterih sekundah cvetoča mesta, trge in vasi. Potres ie zahteval nad SO.OOO človeških žrtev. i:i avstrijsko-])ruske vojske. Stari dedec neštetokrat pripovedoval vnuku, oče svojemu sinu, kaj pomenijo te številke, ki so vrezane v hrastovem brunu, 'o tridesetletni vo>k>, ki je trajala od 1. 1618 do ¡648, je prišla sedemletna vojska od 1. 1749 do 1756, / dem Napoleonove vojsko od 1. 1796 do 1813, v katerih je padel brat mojega pradeda, i i končno vojska 1. '866. Vse to vojskine grozote je videla in preživela naša kmečka žitnioa, naše kmečko posestvo, naš k-mečki rod! Ko so tudi mene meseca avgusta 1914 poklicali pod orožje, sem vzel lestvico, dleto in kladivo i sem vrezal v hrastovo bruno letnico P. J. K. L. 914. V duhu sem si pa rekel: To j6 menda moj zad nji spomin, zadnja sled na tem posestvu. Med vrati je tala moja žena. Na roki je držala dve leti starega sinčka, okrog nje je pa skakljal petletni sinček Mirko. Pogledal sem na njo in opazil, da se joče. Nisem r ;kel nič, samo mislil sem si: Ako mi je prisoieno, !a padem v vojski, bom padel. Toda moj rod ne bo zginil. Za menoj bo gospodar 1 na tem našem posestvu moj sin, na posestvu, katero ;e "aše že več kakor "00 let. Ta misel me je neizmernoohrabrila in s krepko roko som vrezal letnico v staro hrastovo bruno. Nato sem šel mirno na vosko. Boril sem se v več krvavih bo'ih in v nekem lju-tem boju sem dobil strel v levo oko, a desno je ostalo zdravo. Z zdravim očesom hočem odslej bolj skrbno aziti na svoje gospodarstvo, kakor sem poprej stori! 7. obema zdravima očesoma. So le v tej vojski sem spoznal, kolko je vreden kmečki grunt, kmečki stan n kmečki rod. V vojski sem videl, knko se rušijo gos-odske hiše, grajščinski dvorci in gradovi velikašev. Videl sem, kako so bile razstreljene velike tovarne, kako se začasno zasipujejo velikanski rudniki in pet-rolejski izvirki. Videl sem, kako so v trenutku prene- hali trdni železniški mostovi in tuneli in kako od vsega tega ni ostalo nič več kakor kup pepela. Vse to sem videl, nikjer pa ni som videl, kako propada kmečki grunt. , In glej, tudi ta naš grunt je bil tolikokrat v vojski opustošen. Toda krepke kmečke roke so kmalu izbrisale zadnjo sled vojske, naša polja so zopet rodila kakor prod vojsko in naš kmečki rod se je na tem gruntu zopet in krepkejše ukoreninil. V tem boju sem se neiizmorno mnogo naučil. To je bila moja gimnazija n moje vseučiliščem še šestdesetkrat več, Ostal sem brez enega očesa, a sedaj še le imam pravo kmečko pamet. Oj, da imam toliko razuma, toliko sposobnosti, toliko moči in toliko časa, da grem od vasi do vasi in la vsem kmetom pokažem in razložim to: Kmečki bratce ! Razen Boga je vse slabo in minljivo, vse je niče-vo razen Boga in kmečkega grunta. Branimo, čuvaj-mo, obdelujmo in izpolnujmo te svoje kmečke grunte, to svoje kmečke domove z vsem svojim srcem in z v-sem svojim umom, z vso močjo in pamet;o! Učimo svojo kmečko deeo, da je prvo plemstvo na svetu naš k-mečki stan, če je kmet naobražen, pa hoče tako de-lf>t in zna tako gospodarit1, da se mu ves njegov trud obilno plačuje, in če se zna in hoče tako složiti med seboj, da bo v resnici prvi stan v narodu s svoio slo-go, pa ne samo s svojo množino, ki sama po sebi ne nomeni veliko. Ej, da mi je hoditi od vasi do vasi in vsepovsodi oznanjati to resnico, kako bi naša dežela vkljub vsej tej strašni vojski kmalu malo drugače iz-}.•'<*' ' ! !.:■•■'; V. :• t " i t ' glasneje govorilo: Vse propada in prestaja. kmečka zemlja pa ostaja. Pol nfti vojska zruši sveta, porušila ne ho kmeta! i Najnovejša poročila se nahajajo pred fn»erati. Začetek potresa. B lo je megleno jutro v sredo dne 13. januarju, te mestih so biie ulice polne ljudi. Nekaj minut pre 1. uno se je naenkrat stresla zemlja, slišalo se jo voi-k) gromenje pod zemljo, v zraku pa je nastal sile piš. Hiše so se zrušile, kakor bi jih neka izredna s. la pihnila s površja. Mesto Avezzano, ki leži izhodno ©d Rima, je bilo na enkrat sama razvalina. Vse hiše so se zrušile; pod razvalinam; pa je bilo na mah zakopanih samo v tem mestu n a d 10.000 prebival-e e v. Prvi potresni sunki so bili najs lnejši in so trajali lié sekund. Potresu sledi požar. V Avezzanu in tudi drugih po potresu poško-êevanih mestih je potresnim sunkom sledil požar. Kav oi uničil potres, jo pokončal požar,. Nad mestom Ave-JiBMio, kjer ni ne eno poslopje ostalo celo , so se valili iz razvalin gosti oblaki črnega dima, poaekod pa so se dvigali proti nebu celi stolpi plamena. Mnogi ranjenci pod razvalinami, ki bi se sieer še bili mogoče rešili, so postali žrtev ognja. Se le, ko je došlo na pomoč vojaštvo, so ogenj .po nekaterih krajih ugasnili, drugod pa omejili. Žrtve. V mestu Avezzano je od 11.000 prebivaleev našlo smrt pod razvalinami nad 10.000 oseb, v Pesciiv 5000, v Magliano della Marši 1500, v San Benedett > 3006, v Ortucnio 2000, v Gioia deli Marši 3000, v Ce-Ianu 4000, Ostale žrtve so bile ubite v drugih nlanjših krajih in na deželi. Zemlja je požirala ljudi. V mestih Avezzano in Peščina je zemlj«. na več krajih močno razpočila. Nastala so velika brèzdna, kamor so se podirale hiše in pogrezali ljudje in živina. Iz globočine teh razpok pa se je dvigal dim in žvepleni podzemski smrad. Jok in stok se je razlegal po nesrečnih krajih. Ulice italijanskih mest so po večini zelo ozke. V času, ko je nastal potres, so b.li večinoma vsi prebivalci na ulici. In tako so podirajoče hiše se zrušile na stoti'ne otrok, ki so hiteli v šole, na krdela vojakov, ki so korakali na vojaška vežbališča. Zemlja se 115 krat stresla. Potresni sunki so se ponavljali na dan nesreče skoro celi dan in še naslednje dni, V četrtek, dne 14. januarja zjutraj ob 3. uri je bil zopet posebno moče sunek, ki se je čut 1 skoro po vsej Italiji. Ljud'e so preplašeni bežali na prosto. Do sobote, dne 16. januarja se je zemlja stresla na Italijanskem 115 krat. To liko je uradno dognano po potresnih opazovalnicah. Škoda. Skoda, ki jo je napravil potres v srednji in juž. ai Italiji, je sedaj še nepregledna. Ceni se površno na več sto milijonov. Za prebivalstvo, ki je vsled potresa brez sti'ehe, se zbirajo po celi Italiji darovi. Vlada je uradno razglasila, da odklanja vse darove in podporo iz tujine. Gotovo bi1 se vse države kosale, da v sedanjem vojnem času izkažejo Italiji, prijateljstvo, ki še je nepristranska, Italija pa bi no bila rada hvaležna na nobeno stran, hoče pač imeti proste roke za bodočnost. Očividci pripovedujejo. Poročevalec lista „Giornale d'Italia" je drugi dan po potresu odpotoval v Avezzano. Časnikar pripoveduje: Z avtomobilom sem se peljal iz Rima do vasi, ki leži 5 lan pred porušenim mestom. Dalje ni šlo. Od tam smo šli peš. Za pot, dolgo 4 km smo rabili 10 ur. Prišli smo večkrat do globokih razpoklin, čez katere nismo mogli. Po velikih ovinkih smo se morali navadno izogniti tem brezdnom. Ko smo prišli do vasi, ki leži kake pol ure pred Avezzano, smo obstali. Groza nas je spreletavala. Široka državna cesta in železnična proga sta se v širokosti 10 do 15 metrov posreznili. Iz brezdna pa se je valil dim in med črnim dimom je sikal plamen. Zopern vzduh nam je silil v nos. Ko smo prišli v mesto, se nam je nudil grozen prizor: Poprej lično mesto je bila sama razvalina. Od treh cerkva v Avezzano ni ostala ne ena, vse je bilo porušeno k tlom. Gost dim in vzduh po ognju in žveplu se je valil po mestu. Redki prebivalci so jo kajoči tavali po razvalinah in iskali svojce . . . Glavna ulica se je r>onolnoma pogreznila ..." • Vse naokoli razvalina. Italijan Ignazio Barbagallo se je ravno pripeljal v mesto San Bonedetto, ko so je dogodiL potres. Pripoveduje tako-le: Bil sem priča enega groznih dogodkov, ki jih je povzročil potres. Govorim o „izgin-jenju" mest San Benedetta d'Marši in Peščine. Danes teh dveh mest ni več. Ostala sta dva kupa razvalin in ono malo prebivalcev, kar se jih je rešilo, je danes združenih v nesreči. Prišel sem po opravku v San Bonedetto z vozom od postaje Cerchio pet minut pred nesrečo. Teh pet minut mi je rešilo življenje. Slišal sem grozen hrušč in na to videl, kako se je vse podiralo, rušilo; vrtinec, ki je vse vzel. Le malo oseb sem videl rešenih. Kje so bili drugi prebivalci? Vsi pokopani! Nekaj sem jih videl bežati kakor prikazni; nekaj krvavečih otrok, žen, mož, nekaj polnagih starcev, ki so klical: na pomoč. Pomoč, toda od kje naj pride, ko je vse naokoli razvalina in če jeza narave vse ruši in pokopuje v svoji razdiral, fiibesnosti. V Peščino, nekaj kilometrov oddaljeno, fflm tekel peš. Ali sem šel, tekel ali letel? Pescinska nesreča se mi, je zdela še groznejša. Samo osemsto rešenih. Iskal sem nekega prijatelja lekarnarja. Njegova hiša je bila podrta. Nisem mu mogel pomagati. Ali ¿e bil morda živ med razvalinami? Bil sem sam in nihče mi ni hotel ali mogel pomagati. Tekel sem \ njegovo lekarno, ki je na Glavnem trgu pri škofijskem seme; išču. Pa tudi tu sama razvalina: trije semenih iniki so ležali pod grobljo. Druge sem videl v rana! in krvi. Nekega poročnika je pokopalo, ko se je umival. Tako mi je povedal vojak, ki je ubežal. Je precej mrzlo in oster nagel veter podira samotne zidove. Sv. Oče. Ob potresu je bil sv. Oče v svoji knjižnici. Kise je čutil potres, so prihiteli komornik Baggiani, mon signor Faus in kardinal Gaspari h papežu vsi raz mrjeni. Gaspari je bil med potresom maševal, a j«1 maral r;uli potresa maševanje prekiniti. Papeževe pu lače potres ni poškodoval. Sv. Oče je naročil, da so morali 100 ranjencev z potresnega ozemlja prepeljati v vatikansko bolnišnico sv. Marte. Takoj drugi dan, dne 14. januarja in \ soboto, dne 10. januarja je papež obiskal ubog« ponesrečence v bolnišnici. Svobodomiselni listi so tako, razbobuali, da je vatikanski ujetnik šel po poti, k mu ni dovoljena. Dokazalo pa se je, da je papež še po vatikanskem svetu in je torej vse razburjenje svobodomiselnih živcev prazno. Ilazue podrobnosti. Kralj Viktor limanuel je obiskal že dvakrat ponesrečene kraje in je daroval večjo svoto za nesrečno prebivalstvo. — Škofija Marsa, kamor spadajo skoro vsa mesta, ki so najbolj trpela po potresu, je podobna velikemu pokopal šču. Tudi več duhovnikov je prišlo ob življenje, — V mestu Avezzano so vsi uradniki na. šli smrt pod razvalinami. — Dosedaj je dognano, da je potres porušil čez 20 katoliških cerkva. — V Rimu so mnoga znamenita poslopja močno poškodovana. — V vas; Camtro se je cerkev zrušila ravno v trenutku, ko je-župnik bral sv. mašo. Župnik in 50 ljudi je bilo ubitih._ iz vofne. Slovenski „Orel" piše svojim stari sem. Vrl mladenič Jožol Mulec, bivši načelnik hočke-ga Orla, piše svojim starišem z bojišča to le lepo pismo: Danes je sv. večer. Družino doma delajo božično drevesce, otroci se veselijo raznovrstnih daril, ki jim jih bo mali Jezušček prinesel, svečke se bodejo prižgale, cela družina je okoli božičnega drevesca in pričakuje, kedaj bo roign naš Odrešenik. Veliko družin še ifo letos vpraševalo: Kje pa jo naš dragi oče, kje je moj ljubljeni mož, kje je naš sin ? Nekateri so že žrtvo\ ali svoje življenje za domovino, drugi ležijo kot ranjenci v kaki bolnišnici, tretji so v okopih in stražijo ter se bojujejo na življenje in smrt. Mislil sem si ob začetku vojske, da okoli Vseh svetnikov ali k večjemu k Božiču bomo gotovo doma. A sem se zelo zmotil, ker še ni nobenega izhoda za konec vojske. Danes na sv. večer smo marširali celi dan, tako bomo tudi jutri in pojutrišnjem. V duhu sem med Vami, vidim, kako Lojzek z veseljem hodi in gleda, kako Mina in mati prirejata božično drevesce in tudi on tuintam prime in pri veže kako slaščico ali oreh, da bode ljubše malemu .Tezuščku. Potem bodeta za»-žgali svečke. Ertlčka in drugi bodo prišli gledat. Potem boste šli k polnočnicam,, kjer bo Lojzek ministri-ral, in drugi boste molili za nas vojake, ki smo zelo oddaljeni od Vas dragih. Res, težavna je naša naloga, žalostni so naši pohodi, veliko moramo trpeti in vse radi žrtvujemo za našega presvitlega cesarja in 'domovino. Ali pomisliti moramo, kaj in kako se je ponižal naš Gospod Jezus Kristus in naš Bog. Rojen je hotel biti v revnem hlevu, kjer je od zime trepetal, v svoji vsemogočnosti bi se lahko rodil v najlepši palači celega sveta, a on pa je hotel reven priti na svet in v največji revščini svet zapustiti. Vse to me spodbuja, da ne tarnam veliko in si mislim, da se drugim sobojevnikom godi še veliko slabše, kakor meni. Hvala Bogu, da me je božja roka tako dolgo še varovala, vsega hudega in prosim, molite za me in za vse druge, da bi nas še zanaprej varoval Bog in Marija mati naša, ker gotovo bo vsak uslišan, ki z zaupanjem kliče njene pomoči, ako je to njegovi duši v prid. Brez božje volje niti las člčveku z glave ne pade, vse k največji časti božji. Božja volja je torej, da se moramo tukaj boriti, za to se tudi ne smemo zo-perstavljati božjim naredbam, aji žalibog, da je veliko, ali skoraj bi rekel večina takih, ki se norčujejo iz vsega, kar jo božjega, ne samo, kadar mu gre dobro, ampak tudi tedaj, kadar je v trpljenju in nevarnosti. Jaz pa mislim in ako mi bo Bog dal toliko časa, da se bom lahko spovedal, bom klical duhovnika, dn me bo sprevidel ob zadnji uri in me nasitil z Najsvetejšim. Vest v „Slovenskem Gospodarju", da sem ranjen, je moral Simonič po negotovih virih spraviti v jaivnost. Prehladil sem se nekaterikrat, a človek lahko veliko pretrpi. Sedaj me že okoli 14 dni noga boli, zelo mi oteka; to pride od mokrote in mraza. Prav težavno je, ker ni tople obveze. Upam pa, da bom i božjo pomoSjo vse prestal. Ve« skupaj Vas v imsau Jezusa ia Marije lepo pozdravlja« ter se Vam zahvalim za poslauo. Prišio je nepričakovano. Z Bogomj Vag hvaležni sšn JoSeL Junaki „Železnega kora'* Karol Spati, p. d. Semiški, tržan na Planini t^e-laj prideljen kot ognjičar inlanterijski munteijski oni št. 3) p še č. Francu Gartnerju, župniku mt Planini; Dan sv. Treh kraljev na bojne« p«^u 191«. Častiti g. župnik! Vašo kartico sem da*es z ve-ikim veseljem sprejel. Lepa, srčna Vam hvala! Jako mo veseli, da še me spominjate. Oprost te, da >Vam še n.sem nič pisal, kar je tudi pri vej vojni goiui češto-krat nemogoče. Zdrav sem hvala Bogu, enaSo želim in upam od Vas. Kdor vojne sam ne poskus , st ne more predstavljati, kaj ta kratka beseda vsebuje. Gro-zov:;tosti se tukaj gode, da more človeku srce počiti, posebno ako vidim svoje domače tovariše, hrabre može in fante, mrtve v jarkih ali pa težko ranjene. Bojujejo se naši fantje kakor levi, priborili smo sr pa tudi ime, kakor Vam bo znano iz časopisov: „Železni kor". Mnogo naših počiva v hladni poljski zemlji. Jaz sem dozdaj šc zmirorn po ceni odšel in večni Bo* daj, da bi bilo tudi zanaprej enako, da se enkrat zopet vrnem v domovino. Tedaj Vaan bom marsikaj povedal, kar zdaj popisati ne morem. Zima tukaj še ni prehuda, in bi bilo za prestati, samo golazni, uši itd. nas nadlegujejo grozno m se jih ni mogoče otepsti. Tolčemo jih kar po notah. Pred kakimi tremi tedni sem se seznanil z č. g. voj. župnikom Rant-em in se sedaj večkrat vidimo, tudi o Vas sva govorila in mi je rekel, da Vas pozna. Rusine obešajo radi izdajstva kakor češplje. Tukaj imajo danes Rusiini božič, pa nič maše. Prosim, izročite g. Škerbeu moje n-dane pozdrave, kadar ga vidite! Komaj čakam, da dobim kako poročilo iz mojega rojstnega kraja! Sprejmite mnogo udanih pozdravov od Vašega K. Spana. Vojaki na bojiščih se vesele daril od domačih. Cetovodja 87. pešpolka Alojz Pihlar, doma iz Žerovincev, p še svo„im starišem iz srbskega bojišča: Dragi mi stariši! Ljubi bratje in sestre! V novem letu Vas naj Bog blagoslovi in Vam naj podeli zdravje in srečo. Potem pa tudi nas bojevnike v Srbiji naj obvaruje zla. Ko Vam to pišem, je ura 9 (dne 4. januarja). Drugi že vsi počivajo v uti in jaz, naslonjen na zabojček, v katerem ste mi poslali darilo, pišem. Sprejel sem danes ob 0. uri zvečer dva zaboja: od Vas enega in en zaboj od žene. Vse je v redu. Prav prisrčna Vam hvala! Ko sem to sprejel od Vas, draga mama in oče, na bojno polje, bil sem ginjen od veselja. Solze so mi stopile v oči, Res, veseli me, da se spominjate mene, ki se vojskujem za domovino in cesarja. Peti mesec sem že na bojnem poiju, težke lire sem že prebil in vendar sem še sploh junak za nastop proti krutemu sovražniku. Bog daj skoraj zmago in mir! Naznanjam Vam, da sem bil ranjen in sem že okreval. Prvič mi je granata zdrobila puško in raztrgala plašč, a jaz sem ostal nepoškodovan* Zato se i-maam zahvaliti Vsemogočnemu in Mariji, da sta me ol>-varovala še hujšega. Ali drugič me je pa krogla od puške na vratu ranila pri levem ušesu in sicer ne prehudo. Bil sem bolan samo 4 dni, potem sem šel zopet v bojno črto. Naznanjam VaoVi , da se še z Dunajovim Lojzekom vidiva vsaki dan. Drugi prijatelji1 so pa že vsi zginili, ne vem kara. Cimerlajtov sin je tukaj, tega še tudi vidim. Tukaj ni snega in še ni preveč mrzlo. Z Bogom, dragi oče in mati! Bratje in sestre: Bog Vas živi! Vaš sin Alojzij. Boj na življenje in smrt, Franc Ulaga, doma pri Sv. Lenartu nad Laškim, (sedaj kot topničar-korporal na severnem bojišču), piše svojim star:šem dne 19. decembra 1914: Dragi stariši! Dne 8. decembra smo imeli strašno bitko, pa smo slavno zmagovali. Dne 9. vin 10, decembra smo neprestano zasledovali sovražnika, ki je bežal več kot 50 kilometrov daleč nazaj in dne 11. decembra smo zopet trčili z njim skupaj. Tokrat je bil zopet boj na življenje in smrt. Ta dan smo izgubili od.naše baterije 11 mož» 2 mrtva in 9 težko ranjenih. Dne 12. decembra je bilo mirno .in smo celi dan marširali, dne 13. decembra smo zopet dohiteli sovražnika. Pokalo je zopet tako kot na sodni dan. Tudi, jaz sem bil lahko ranjen v levo nogo. A rana ni bila nevarna. Samo en teden nisem mogel jahati. Sedaj jo že zopet dobro. Dne 13. decembra smo ujeli veliko ruske bdnnterne n fi tonov ter drugega vojnega gradiva Sedaj Rusi zopet bežijo, da je groza; mečejo strelivo in puške od sebe, da se ložje umikajo. Ujetih je vsak dan veliko Rusov, Kaj vam bom več razlagal! Te stvari mogoče berete v listih bolj natanko. Ko pr -dem domov, Vam bom vse bolj podrobno razložil, če je božja volja, da pridem.,Ce me pa ne bo, mol te za me. Prosim pišite mi večkrat kaj. Pozdravlja Vas Vaš France. Sin se v daljni tujini spominja svojih starišev. Naš prijatelj, rezervni topničar Jože Drolo, doma iz Polzele, ki je poslal že več pisem za „Slov. Gospodarja", piše dne 24. decembra 1914 a irancosko- * GraSki (3.) armadni kor, v tuterega bo uvrščeni naši slovanski polki, m j« vsled svojih izrednih juaagbaii «nov pridobil v avstrijski anaadi ime „železni kor." 21. januarja 1915, „SLOVENSKI GOSPODAR.« Stran 3, nemškega bojišča, kjer je pri slavnoznanih avstrijskih velikih motornih topovih: Dragi stariši! Srčne pozdrave iz Belgije! Naznanjam Vam, da se, še zmiraj hvala Bogu počutim bolj krepkega, kakor sem bil poprej doma. Oli, da bi me roka Najvišjega obvarovala, cel čas tudi pred sovražnimi šrapnefi in granatami, kateri nas vsaki dan prav pridno obiskujejo! Da bi me angelj varili srečnega Vam nazaj pr,peljal pod Vaše varstvo, potem še bomo vživali enkrat pravo družinsko veselo življenje. Oh, koliko živih spominov imam jaz nazaj nasvet večer pred seboj! Nocoj sem na straži na utrdbah in jutri na Sveti dan se bomo pa streljali ako se ne bodo poprej pogodili za premirje. Tukaj se menjavamo pri streljanju na vsakih 24 ur, tako da si na, vsakih 24 ur odpočijem. Pravzaprav nam še ne gre prehudo, samo da je lepo vreme. Tukaj je bolj močvirnat svet, to je težavno z*a naše težke avte. To je treba truda nad vse, pa mi vse voljno prenašamo za blagor našega bližnjega. Prav moško in z veseljem hodimo k-ljub slabemu vremenu, in sovražnim granatam okoli naših velikanov; vsak top (možnar) tehta, brez laiete 300 metercentov, to je orožje, da ga Še svet ni imel! A mi Avstrijci ga imamo in smo ga celo Nemcem posodili! Ko smo začeli dne 21. decembra streljat', so nas že opoldne z granatami pozdravljali, pa. k sreči nič zadeli, a mi1 smo jim prav hrabro in hitro poš 1-jali nazaj naše velikanske bombe. In mi bomo tudi hrabri ostali in zvesti do zadnjega zdiiiljaja.. Borili se bomo in maščevali za naše pradede, katerim so Francozi pred sto leti veliko prizadeli. Sedaj bodo lahko spoznali, ka.j smo Slovenci in sploh Habsburžani. Bog nam pomozi in naša priprošnjica Devica Marija! Sedaj, ko to pismo končam, grem na patruljo, ki bo do polnoči. Nocoj se ne sliši nobeden strel. Menda so Francozi vendar spoznali to noč kot sv. večer. Po polnoči gremo iskat Špijone, ki jih je tukaj mnogo. Z Bogom Vam kliče Vaš sin Jožef Drolc, rezervni top-ničar. Slovenska sv.maša v Karpatih. Kakor doma v ljubih slovenskih krajih radi molijo in pobožne pesmi v božjo čast prepevajo, Jako tudi storijo slovenski vojaki na daljnih bojiščih. Zr, Sveto noč smo bili pripravljeni, ob! polnočnici zapeti nekaj lepih slovenskih pesmic — pa sovražnik |ia,m je zmešal račun. Se prej, ko smo zvečer v našem taboru in v bornih kočicah zažgali božično drevesce, začeli so nam topovi iz daljave namesto „Čast Bogu na višavah in mir ljudem ..." naznanjati sovraštvo in divje klanje. Bili smo blizu krvave bojne črte in povelje za pohod nam je ugasnilo pr,ve s. ečice na božičnih drevesih. (V dežju in blatu smo celo Sveto noč v globoki temi korakali in proti jutru dospeli v neko sežgano vas. O kaki službi božji ni bilo več govora. Ravno tako je bilo ob drugih praznikih. Na novega leta dan smo sicer imeli tiho sv. mašo v katoliški cerifvi, pa le malokateri so se je iz raznih vzrokov mogli udeležiti. Na praznik sv. Treh kraljev je bil zopet zjutraj odhod. Se le danes, prvo nedeljo V osmini Razglašen-ja Gospodovega se mam je posrečilo, v neki grško-kaitoliški cerkvi blizu grebena Karpat obhajati sveto božjo službo. Pevski krožek našega ljubljanskega zdravstvenega oddelka je obljubil sodelovati s slovenskimi pobožnimi pesmicami. Naš divizijski župnik, duhovnik lavantinske škofije, je po kratkem slovensr kem in nemškem nagovoru, v katerem je pričujoče o-pominjal darovati Detetu Jezusovemu, zlato ^ernih in čistih isrc, kadilo vročih molitev za vse nam ljube in drage v domovini, za, cesarja, za častno padle brate in za končno zmago naše svete stvari, in milost potrpljenja! in vstrajanja v križih in težaiv|ah te vojske. Ko je začetkjom ,sv. maše za,donelo iz kora. „Pred Bogom pokleknimo", so pričujoči padli na kolena in gotovo so iz vseh vernih duš izvirale vroče molitve k nebesom. Pevski zbor je pa, tudi s sodelovanjem pre-blagega) g. stotnika Colaričai in magistra farmacije g. HanČika tako lepo in zbrano prepeval, da je vsak pričujoč — tudi častniki in vojaki drugih narodov in rusinsko ljudstvo — bil vidno ganjen, i Pri peti sveti maši je zbor jako točno četveroglajsno popeval. In ko je pri darovanju milo zadonelo po lepi cerkvi: „M.a-rija, mati usmiljena", takrat so rosile oči vseh pričujočih, ki sicer ne trepetajo z očmi, če tudi padajo v bližini isovražne granate, vroče solze in iz otroško u-danih src se je vzdigovala, k Materi božji goreča molitev in prošnja „Marija, prosi za nas!" Tudi po povzdigovanju je krasen samospev ^Ceščena Marija", in na koncu „Zahvalna pesem" tolmačila |vseh pričujočih pobožna čustva Marijinega/češčenja, in hvaležnosti za sprejeto dosedaj božjo pomoč v vojski. Po blagoslovu z Najsvetejšim smo sklenili pobožnost z navdušeno „Cesarsko himno." Vsi pričujoči so trdili, da je ta služba božja zapustila globoki utis v njih srcih in zatrjevali, da jim bo današnja pobožnost ostala nepozabljena. Bog in Marija naj uslišita vse naše pobožne molitve in vse želje! Po božji službi so vrli pevci \i bližnjem farovžu, kjer je sedaj naš stan, zapeli ljubljenemu g. stotniku Colariču, ko se je ravno izvedelo, da je bil odlikovan z zaslužno kolajno, imenovano „ISignum laudis", nekaj lepih slovenskih narodnih pesmic v čestitko, katere so bile ob enem izraz ljubezni do ljube domovine. Objavljamo to, da boste doma izvedeli, da smo tudi daleč od doma zvesti staremu slovenskemu geslu: „Vse za vero, dom, cesarja! Austrijsko-riisko bojišče. Maribor, 20. januarja. V Karpatih je nastopilo sedaj mrzlo, zimsko vreme. Sneženi zameti in precejšnji mra,z zadržuje vojevianje. Na črti D u k 1 a- in U s z o k-prelaz stojijo proti naši armadi trije ruski armaldni zbori. Od njih so se prednje, ne mnogoštevilne čete utaborile na gorskih grebenih in prelazih. Glavna rusika sila pa je ostala na igališki strani v okolici mest Z m i -g r o s, D u k 1 a, K o m a n c z a,. Ker primanjkuje konj za prevažanje topov in drugih vojnih potrebščin, so naši vpregli vole predi topove in jih tako spravljajo na karpatske višine. Na ogrski strani so Rusi z majhnimi četami udrli (v komitatu.iUng do mesta Csnntos. Rusi se nahajajo tostran Karpatov na črti od U s z o k- do J a bi 1 o n i c a-prelaza, ki je severnoizhodno od ogrskega mesta [Korosmezo, ležečega ob Črni Tisi, ki blizu tam izvira. V B u k o v i n i so se vršili zadnje dni pri mestecu Jakobeny in Kirlibaba (v južno-zaho-dnem kotu Bukovine) vroči boji med našimi četami in Ruši. Naši so ruske napade 'odbili in prizadjali Rusom velike izgube. V zahodni Galiciji se Ivrše Večinoma le boji med našo in rusko artilerijo. Pri mestu Z a k 1 i-c z y n ob reki Dunajec (južnozahddno ;od Tarnova), se je naši artileriji posrečilo, da, je premagala ruske tekmece, kateri so morali v rraširju 0 km se umakniti dalje proti izhodu. Naši so zasedli nekaj važnih višin na izhodni strani Z!aikliczyna ter so, uplenili tudi mnogo ruskega vojnega gradiva. Avstrijski uspehi v zahodni Galiciji ob ¡Dunajecu in ob Nidi se pripisujejo v prvi vrsti r.ašim težkim topovom. Avstrijsr ko armadno | oveljstvo je spravilo večje Ištevilo motornih 1 r,terij na našo bojno črto. /Uspeh naše artile-rije v Galiciji bo gotovo tudi ugodno uplival nai razvoj bitke ob Pilici, Nidi in Visli, kakor tudi na, Karpatih. Iz zadnjih poročil 'je posneti, da naša artileri-ja. glede števila, to o." in kr.knosti istih na nekaterih mesti]: nad!; ril ju je sovražno artilerijo. P r z e m y s 1 Rusi še vedno le od daleč opazujejo. Naša lira' ra rcsndka s svojimi pogostimi izpadi prizadeva Rusom veLko šikode in izgub. Napovedani splošni napr.d na. trdnjavo še še ni izvršil, najbrž zavoljo tega ne, ker co Rusi s prvim napadom že na. m vili slabe skušnje. Kakor namreč poročajo du-iin.ji.-K-; listi, so Rusi pred PrzemysIom do &edaj že izsušili do 100.000 mož. Ob N i d i na južnem Rusko-Poljskem je naša artilerija, z uspešnim in močnim obstreljevanjem rusr kili posto ank ustavila; rusko prodiranje, in tako preprečila, da bi se ruska armada pomaknila bližje, do K r a k o v a. Nemška ar m a d a, ki prodira proti V a r -š.a v i, le počasi napreduje. DoŠla če do močvirnatega ozemljai, ki se razteza na južni in zahodni strani trd-njavLskega Piasu in tvori ruski armadi naravni pripomoček z:a\ brambo Varšave. Ruski vojskovodje so na nekem posvetovanju sklenili, da se V a r š a v a 'i z -prazni ter da se ruska glavna sila umakne na trdnjavsko črto: iN o v o g e o r g i j e v s k, Ivan-goro d, B r e s t - L i t o v s k. Vrhovni poveljnik ruske armade ¡Nikolaj Nikolajevič pa, je zavrgel ta sklep podrejenih mu generalov in je izjavil, da| Varšave ne prepusti sovražniku. Ce pa VarŠav,a pade, bo morala sovražna armada koralkati čez njegovo — mrtvo truplo. Nemci spravljajo (pred Varšavo v obilnem številu težke topove. Na ruske m bojišču razun Karpatov je bilo zadnji čas bolj milo v r e m e. Najhujša ovira vojskovanju v teh krajih ¡so slabe «ceste; vozovi se pogrezajo do osi v bliato in je sploh izključeno, da bi ena ali druga armlda mogla kaj večjega, podvzeti. Przemvsl vznemirja Iiu-o. Vojni dopisnik „Pesti Naplo" poroča iz vojnega stana, različne podrobnosti iz :Przemysla, ki jih je izvedel od častnika letalca ter pravi: Rusi so velik del oblegovalnih čet umaknili od Przem.vsla. V zadnjem čaisu so pošiljali svoje čete od Grodeka proti zahodu. JllKi Božiča sem so Rusi samo obstreljevali severno Črto trdnjave od strani Mediyke, ali bili so njihovi topovi prisiljeni, da so umolknili. Podmaršal Tamasy je neprenehoma na delu. Vsako noč iščejo naši metalci svetlobe (boljše: fiarkometi) sovražne postojanke in morebitno sovražno gibanje. Naši po noči izpadajo. Honvedi (ogrski domobranci) so dosedaj osvojili pri teh izpadih mnoge sovražnikove postojanke. Namen naše vojske V oblegani trdnjavi je, daj sovražnika s svojimiv izpadi neprenehoma vznemirja in tako oslabi. Huzars'ke patrulje so ujele dve sovražni patrulji, katerih moštvo je bilo oblečeno v avstrijske «uniforme in sta se na ta način hoteli približati našim postojankam. Najslavnejši izpad naših honvedov je bil v smeri Dyrow. Po šesturnem boju so se vrnili z lepim plenom. Ujeli so 2000 Rusov in zaplenili vse orodje in strelivo nekega pionirskega oddelka, eden žarkomet in mnogo poljskih kuhinj. In pri enem ruskem častniku so našli list „Ruskoje Slovo", katerega uvodni članek se ravno peča z obleganjem Przemysla. V tem juvodnem članku primerja pisec Przemysl z modernimi belgijskiimi trdnja/vami, ki so se upirale štiri tedne nemški moči. Opisuje taktiko generalki Radika Dimitrijeva., k¡» ni dosegel vkljub žrtvam 70.000 mož nobenega (uspeha. Konec» Članka se glasi: „Nas je dosedaj stalo obleganje ¡Przemysla več kakor pa osemdnevna bitka pri Lvovu." Poveljnik trdnjave Przemysl, Kusmane'k, je dal ta uvodni članek prestaviti v različne 'jezike in je zapovedal, da se ga prebere vsem vojakom. V Przemyslu so sedaj odprte tri kavarne in šest hotelov. Hrane in tople obleke je v izobilju. Zla, časa tega drugega obleganja so ujeli Rusi pri vseh nočnih izpadih samo 18CT naših vojakov. Od srede decembra divja med Rusi še tudi Kolera in jih je |že več tisoč zaradi te nalezljiv-ke umrlo. Pri ugodnem vremenu potuje vi trdnjavo Przemysl vsak dan ena zračna pošta. Letalce ,more o-virati le megla. Na Ruskem za mir. Iz bolgarske prestolnice Sofije prihajajo; vesti, da postaja razmerje med carjem in sedanjim poveljnikom ruske armade velikim knezom Nikolaj Nikola-jevičem od dne do dne bolj napeto. V carjevi okolici se ba;e že misli na to, da bi se Nikolaj Nikolajeviču odvzelo armadno poveljstvo. Mirovna, struja na Ruskem močno narašča, posebno ker jo pospešuje splošno prepr čanje, da zamore Rusija iz gospodarskih ozirov zdržati vojsko k večjemu še tri mesece. üystrijsho-srbsho bojišče. Maribor, 20. januarja. Na južnem bojišču se večji boji še niso pričeli. Čete naše južne armade so se zopet popolnoma o d p o Č i 1 e ter so dobile primerna o j a č e n -j a. Pričakujejo obnovitev bojev. Do sedaj so se vršile le manjše praske med predstražami. Srbi niso poskusili nikakih večjih napadov; nekatere od Crno-goreev izvršene sunke proti Bjelici so naši ¡z lahkoto odbili. Razpoloženje med prebivalstvom v Bosni in Hercegovini jo dobro, v deželi vlaida mir in red- Nemški listi poročajo, da, so Črnogorci ob-streljeva, nje avstrijskih postojank z Loi.čena opustili. Francosko in ang leŠkobrodovje je o d n 1 u 1 o iz A d r i j e. Éiie-fmsiio bojišče. 'Maribor, 20. januarja. Francoska in angleška armada je dne 18. dec. več ali manj na celi bojni črti začela z napadanjem, ki je trajalo tri tedne. Francozi in Angleži so v to-le napadanje stavili /velike lupe, ki se pa večinoma niso uresničili. Potem so sledili vroči artilerijski spopadi pri Reimsu, Arrasu, Perieresu in v Argonih. Večjega pomena so tridnevni, zelo krvavi in srditi boji v čar.i med 12. in 15. januarjem v okolici mesta Sois-sonsa, kjer so Francozi nastopili z odločnim napadom. Francozom pa sreča ni bila mila; kajti v teh bojih so izgubili okrog 10.000 mrtvih, ranjenih in u-jetih; vrhu tega so pa morali zapustiti desni breg reke Aisne in se umakniti na levi breg. Nemški topovi Sedai z ¡vso silo obstreljujejo francosko mesto Soisr.ons na levem bregu reke Aisne. Velik) del mesta, stolno cerkev in več drugih cerkev so nemške granate močno poškodovale in že se poroča, da bodo Fraicozi kmalu zapustili mesto. Iz srditih bojev na sredini bojne črte se p!a sklepa, da zasledujeta obe nasprotni si armadi eden in isti cilj, predreti v tem ozemlju sovražno bojno črto ter udariti sovražnika v bok ali za hrbet. Poraz Francozov pri Soissonsu je zahteval novo razvrstitev francoskih čet južno od reke Aisne. Druga, posledica je bila ta, da so Francozi morali svoje napadalno prodiranje na desnem krilu v okolici Verduna in izhodno od Verduna ustaliti. Kar se tiče Angležev, se poroča, da prav pridno pošiljajo nove (Čete na francosko bojišče. Po angleških poročilih se sedaj nahaja okoli 400.000 vojakov iz evropske Anglije na francoskem bojišču. Število indijskih in kanadskih čet, ki jih. je poslala Anglija že na Francosko, se ra ceni na 1G0.000 mož; izvežbanih pa še imajo IOO.OiA) mož, katere bodo do konca tega meseca spravili na francosko bojišče. Vrhu tega Še pa zbirajo novo armado, ki bo štela Co'0.000 do SOO.OOO Stran 4. SLOVENSKI GOSPODAR. 21. januarja 1015. mož in katero nameravajo istotako -do spomladi spraviti na bojno polje. Francoski vrhovni poveljnik Jof-fre pa izbira novo veliko rezervno, armado, baje 700 tisoč mož, s katero namerlajva pritisniti na eni ali na drugi točki na nemško armado. Iz vseh teh priprav; ki se vrše na obeh straneh z mrzlično silo, se pa da sklepati, da utegne priti v kratkem času do velike, če ne odločilne bitke med fi*aaicosko-angleško in nemško armado. General Joffre — katolik. List „Aargauer Volksblatt" objavlja iz Lyona o francoskem vrhovnem poveljniku \to-le: Svoj *čas ste z drugimi listi vred pisali, da je general joffre prostozidar in je kot tak imel prea generalom Pau prednost. Ta trditev ni resnična. Tudi Joffre ¡je katolik in svojega verskega prepričanja nikdar ni prikrival. Ko je leta 1907 nevarno zbolel, se je vkVjub odsvetovanju zdravnikov dal peljati v Lurd in ¡pisec teli-le vrstic je bil dne 18. avgusta istega leta v votlini priča, kako je visoki častnik s prekrižaniirii rcuatmi pobožno klečal dolgo časa pred milostno ¡podobo in molil. Razna Joffre-ova dnevna, povelja v sedanji vojni pričajo o velikem z's,upanju v Bogr«. V nasprotju z vlado izpoveduje Joffre Boga javno. Joffre je tudi namenjeni udarec vojnega ministrstva zoper duhovščino, da je bila poklicana tudi v fronto, izkušal kolikor le mogoče popraviti s tem, da je duhovnike ,takoj poslal kot vežbalce čet nazaj za bojno vrsto, ali jih je pustil korakati s četami kakor rezervne častnike in izpolnjevati posel vojaškega duhovnika,. Tudi general Pau je ravnal tako. Oba pav teh namenih čestokrat zadeneta na odpor podrejenih voditeljev; ker to je že treba reči. da je francoska armada od svobodomiseloev, čisto okužena. Vendiar je pa pomembno znamenje, da\ ravno trije najimenitnejši vojskovodje, ki jim je dala vlada v roke meč le v n6 vol jo, ker ga drugim ni mogla izročiti z mirno vestjo, niso junaiki lože (prostozidarji), ampak katoličani; ker >tudi Castelnau je hraber katoličan. Morda.se je v, 'inozemstvu opazilo, da jo vlada; odlikovala« celo vrsto generalov, le teh dveh ne, ki bi bila to najbolj zaslužila — Joffrja in Paua ne. Zakaj neki ne? s Vsi se bodo še spominjali, da je doživel general (Joffre v prvem mesecu vojne od strani klike generalov tako opozicijo, da je hotel odstopiti. Vlada je pa potem le spoznala resnost položaja in je baje pustila pasti tri svojih najljubših bratov, cl« bi mogla obdržati Joffra, ker ga je potrebovala. General Joffre je ¡tudi v moralnem oziru zelo blag človek]. Z, inajostrejšimi sredstvi je napravil v francoski armadi konec nečistovanju in je dal zdravnike zapriseči, da bodo naznanili vsakega bolnega častnika. Manj znano bo morda, da je Joffre tj ojčas z grožnjo odstopa odklonil, dati Čete od svojega ar-madnega zbora, da bi izpraznile samostane in zatrle punte, ki so nastajali zavoljo ¡viharja zoper samostane. Tedaj ni manjkalo mnogo, dai ni bil odpuščen. Zaplesti so hoteli v neko špijonažno zadevo, pa konečno se le niso upali napraviti iz nje drugo Dreyfusovo komedijo. Tupčija-RDsjjo-Dnglijo-Francljo. Maribor, 20. januarja. V Kavkazu, so dobili Rusi močna ojačenja. Turške čete so zapletene v ljute boje z Rusi, ki imajo ponekod premoč nad Turki. Dne 16. januarfa se je vršil krvav spopad na zahodni strani mesta Ardag-liana pri mestu Choi. Turki poročajo, da so Ruse zapodili v beg. V Kavkazu j(e bil, kakor pravi neko poročilo z bojišča, tudi ranjen zgani branitelj Odrina, v bolgarsko-turški vojski Sukri-paša, 'katerega so težko ranjenega Rusi odpeljali v ujetništao. V Perziji prodirajo Turki .vedno dalje proti rusko-kavkaškemu ozemlju. Pred D a r d a n e 1 a m i se je potopil francoski podmorski Čoln („Sapliir"; zadel je na neko turško mino. V E g i p t u ni bojev; Turki še niso prišli v to deželo. Nekateri sploh dvomijo, da bi Turki resnobno imeli tak naimen. Ha morju. Francoskega brodovja ni v Adriji. Francosiko brodovje se je najbrže umaknilo iz Adrije. Dognalo se je, da se ob /dalmatinski obali ne nahaja nobena francoska bojna ladjai več'. Črnogorci niso več poskušali popraviti svojih baterij na Lovče-nu, katere je razstrelila naša bojna ladjaj „Radec-ky." Admiral {Haus je v dnevnem povelju odlično pohvalil sodelovlanje ladje „Radeckyw pri uničenju črnogorskih baterij na Lovčenu, iki se je postavila skoraj navpično ter iz svojih težkih topov neusmiljeno obstreljevala črnogorske topovske 'postojanke. Italijanska ladja zadela ob avstrijsko mino in sc potopila. Dunaj,, 19. januarja. Uradno se poroča: Italijanski parnik „Varese" je zapeljal na poti iz Sfaxa v Benetke pri Pulju dne 18. januarja opoldne v megli in slabem vremenu med mine, zadel ob eno mino in se potopil. Od moštva so enega moža reši.i in truplo enega so potegnili iz vode. Kraj, kjer se je zgodila nesreča, je več čolnov po i.oči brezuspešno preiskavalo, če bi morda še našT, nadaljne ponesrečence. Razne ft©¥ice. * Nove deželne doklade? Štajerski deželni odbor je sklenil z vsemi glasovi proti glaou odbornika dr. Verstovška, da se deželne doklade zvišajo za 15%. Sedtoj je na tem, da vlada sklep štajerskega deželnega odbora zavrže ali potrdi. Kakor smo že poro čali, se je Slovenski klub štajerskega deželnega; zbora takoj obrnil do osrednje vlade, da z ozirom na sedanji čas, ko je davčna moč ljudstva itak zelo oslabljena, ne potrdi sklepa deželnega odbora štajerskega in napoti deželo, d.i za sedanji prehodni čas, ako bo treba, najine posojilo, pozneje pa rednim, ustajvnim potom spravi deželno gospodarstvo v ravnotežje. Zadnji teden ie poslanec dr. Korošec bil tudi osebno pri ministrskem predsedniku 'in finančnem ministru, da, še tudi ustmeno ot ozori vlado,, kako težko breme bi se ravno v sedanjem času naložilo ¡ljudstvu z zvišanjem deželnih doklad. Tudi v drugih deželah trpijo vsled nenavadnih razmer deželne finance in vendar nihče ne misli i (a to, da bi se financielnim ¡»tež-kočarn odpomoglo potom novih deželnih doklad. Ker 1 o tudi državna uprava gotovo prej ali slej prišla z novimi davčnimi predlogi, bili Vštajerski davkoplačevalci dvaf.rat prizadeti. Naši poslanci nočejo zar muditi nobene ¡oti, da obvarujejo ¿štajerske davkoplačevalce v sedanjem času novih deželnih doklad. * Molitve zi inir. Papež je odred 1, da se bodo dolooene dr/ ivo le ¡.oseb e mol t e za mir v posebni o!.-liki. Po vs3h met opol lanskih cerkvah, katedralah in župnik cerkva,h Evrope naj se to izvrši 7. februarja, ¡jo oorkvaii o. t lili delov s.t ti. pa 21. marca. f Dr. Gorički. Iz Gornje Radgone nam poročajo, da je dne 16. t. m. umrl tamošnji slovenski odvetnik dr. Gorički. Pogreb se je vršil danes ponedeljek popoldne v Gornji Radgoni. Blagi pokojnik počivaj v miru! * Na^r-Irai spomenik za dr. Ivanoczyja. Meseca avgii t: la skegi leti je umrl dr. Ivanoezy, ede:i z=ned naj' 'Vi z .tfi iž u^i ogrskih Slovencev novejših čas v, ka o.iik in dekan v Tiši i. „Naš nepozabni veli' i mož i ■ en? t ašen zag> .'.'ornik ovej večni' sen pod roj>t:ov zei.uov pr' Bencdeki ma", pravijo ogrskoslo-ve s';e Novi e. Ker še5 nima nagrobnega spomenika, ; i:b ra'o s'da j njegovi prijatelj za njegov nagrobnik. „Mariji i 1 st' je daroval v to svrho 100 K, urednik Novin Kleli 20 K. Nabiranje vodi dr. Fr. Rogač, škofijski t.iii.ik v Som; otelju. * Vojni kurat č. g. dr. Anton Jeliart, bivš" nemški pridigar v Celju, se nahaja v srbskem ujetništvu v mestu Cačak (juž o-izhodro od V al jeva). Dr, Jehart piše svojim star šem, da je zdrav vi da se z njim in drugimi' tamošnjimi ujetniki dobro rax1'ia. Tovariš v ujet i šivu mu je tudi celjski zdravnik dr, Sernec. * Učitelj Vinko Jurko Mlikovan z zlato hrab-rostno kolajno. Radi izvanrčdhe hrabrosti pred so-vraž likom je bil te dni učitelj g." Vinko Jurko iz Dola odlikovan z zlato hrabrost o kolajno. Jurko služi pri 20. pešpolku. * Na severnem bojišču "e padel koncipist c. k,r. glavarstva v Brežicah, rezervni poročnik 17. pešpolka Alfonz v tez Premerstein. * Vojni kurat č. g. Venčeslav Jastrobnik piše vK. g. profesorju dr, Hohniecu: Kra!kow, d<\o 15. januarja 1915. Velečast ti gospod profesor! Blagovolite sprejeti naj ;sk rene'še pozdrave iz. tujine, iz krasne prestolice poljske. Tukaj je več slovenskih častnikov in vsak dan pridem v njihov krožek, V Krakovu s 'ni že 4 mesece; toda pojdem dalje, ker sem prideljen bol-nišuioi na boišču 2!3. Za silo že tudi lomim poljščino. * Junaštvo naših polkov. Iz seznama odlikovanj v naši armadi je razvidno, da so se posebno polki 3. armadnega zbora izkazali z junaštvom v boju proti sovražniku. Na prvem me tu je glede odlikovanj častnikov celovški (7.) polk (47 odlikovanih častnikov), potem mu sledita 87« z 41 in 47 z 11 odlikovanimi častniki., Dragonski polk št. 5. (Maribor) ima 15 odliko-va.ncev-častnikov :\n je med dragenskimi polki na 3. mestu glede števila odlikovanj. Med lovskimi bataljoni, ki spadajo v 3. zbor, je med vsemi lovskimi bataljoni na prvem mestu 20. lovski, bataljon, z 21 odi kovanci. Sle^lijo mu bataljoni šit. 9 s 16 odlikovanci, št. 8 s 14 in št, 7 z 11 odlikovanimi častniki. Saperski bataljon št. 3. (Ptuj) je med saperskmi četami z 9 odlikovanci na prvem mestu, med pionirji pa, bataljon št, 3 z 8 odlik n-anoi na 7. mestu. Poljski topničarski polk št. 7 (Ljubljana) je v tej stroki na prvem mestu med 14 polki z 12 odlikovanci na pečeni mestu in težka havbična divizija št. 3 (Maribor) na drugem mestu med vsemi divizijami. Slovenska hrabrost se je torej v to..j vojski odlikovala ter b la odlikovana. * Odlikovani vojaki domačih polkov. S r, e b r - n o k o 1 a j n o z a h r a b r o s t I, v r s t e so dobili: nared. i.c Jožef Kre.i od 47. pešpolka, rezervni kadet Peter Sipfer od 87. pešpolka; dra,goneč Franc Zotter od drago..skega polka št. 5; četovodja Franc Bazzia-lolli od poljskega topničarskega polka š't. 8 in korpo-ral Franc Ife.er od gorskega topničarskega polka št. 3, Srebrno kolajno za hrabrost 11. vrste so dobili: praporščak Henrik Steblo,, četovodja Jožef Goriup, Kari Saleer, Franc Til, dragonec poral Alojzij Krpan od poljskega topničarskega polivali Jerelec, vs. od dragonskega potka št. 5 in. kor-ka št. 8. * Odlikovani slovenski častniki. Nadporočnik 47. pešpolka Hugon Prikjar je zaradi svojega junaškega postopanja pred sovražnikom dobil, odlikovanje „Signum laudis" z vojnim okraskom. Isto odlikovanje na belorudečem traku je dobil stotnik 45. pešpolUa, Anton Kovačič. Vojaški zaslužni križec z vojnim o-kraskom je podeljen stotniku 33. domobranskega polka, Avgustu Kolšeku. {Enaka odlikovanja sta dobila stotnik Franjo Jurkovič in nadporočnik Ivan Kordiš, oba od 26. domobransKega pešpolka. Odlikovan Ljutomerčan. Četovodja Matija Babic, o katerem smo že poročali, da je s svojima bratoma v. ,ruskem ujetništvu, je sporočil svojim starišem še pred ujetništvom, da je bil odlikovan z zlato hrab-rostno svetinjo za svoj neustrašen in izdaten nastop pri napadih z bajonetom. Iz takih jurišev je 'prišel večkrat ves krvav in oškropljen od sovražnikove — krvi! * Mož piše svoji ženi iz ruskega ujetništva. Jožef Zelenih, četovodja pri pešpolku štev. 87. 6. sto -nija, kmet v Levajncih* župnija Sv. Urbana pri Ptuju, je bil v Galiciji zelo težko ranjen in reklo se je celo, da je mrtev. Žena in njegova mati sta že grozno ¡žalovale/ Po dolgem času dobi žena sledeče pismo: „Dra,g|!| ženka,! Sprejmi najsrčnejši pozdrav! Bil sem zelo ranjen, toda hvala Bogu je zdaj že skoraj celo dobro. Ja,z sem v neki bolnišnici v Rusiji in če Rog da, se v. kratkem zopet vidimo. Se enkrat Te najle ¡Se pozdravljam do svidenja Tvoj Jožef." — V drugem pismu piše: „Ljubeznjiva! Tebe, ¡kakor tudi moje otročiče in mojo mater ter vse naše ljudi najsrčnejše pozdravim in Ti naznanim, da še živim in da sem že zdrav in da. mi vobče dobro lgre. Jaz sem kot ruski ujetnik v Sibiriji v Kurgan Tobolsk. K sreči je tukaj tudi nekaj Slovencev in Nemcev, s katerimi se i ogovarjamo. Drugega novega Ti ne morem pisati, ker s tukajšnjim ljudstvom ne morem govoriti. (Ti pa meni tudi ne moreš odpisati, ker mi nismo zmiraj na istem prostoru. Za mene se ne skrbi, glej le na najine otročiče. Želeč, da Te to pismo potolaženo pri najboljši volji in zdravju najde, ostanem z najsrčnejšim pozdravom Tvoj Jožef. * Kako smo črnovojniki v Poli obhajali Božič. Piše črnovojnik Jožef Kra,n.of od 26. črndvojniškega polka: Tudi mi črnovojniki smo a radostjo obhajali svet večer, (lasi prav daleč od doma v tujem kraj,ut ločeni (7.1 svojih dragih. Spominjali smo se domačih v molitvi. Napravili smo sV jasi ce in jih prav lepo okinčali. A gospodje častnikij so nam napravili bo-ž čno drevo in ga bogato obložili. Vse1 je bilo razsvetljeno. Zvečer ob 5. uri so prišli gospodje častniki i;i g. st. t lik Bombah je imel lep nagovor, tako da smo bib vsi do solz ganjeni, Ce srno vojaki tudi res bolj trdega sroa in vendar smo tudi pred božičnim drevesom in jaslicami skupno in na glas mol,]"., kar je bHo posebno ganljivo. Crrovojnik Fr. Kobale nam je naprej molil in mi, za njim. Vtee tri dele rožnega ve ca smo zinolil _ Dobili spno tudi prosto. Gospod major nam je dovol i sktupno iti k polnočnirjam. Imeli smo vse tri dni priboljšek pri hrani. Posebno veseli smo tukaj ob Adri i: kadar dobimo, v roke „Slovenskega Gospodarja". Stotnik nam priporoGa: „Le čitaj-le take domoljubne liste, kateri gredo z resnico na dan". * General Stcsclj — branitelj Port Arturja li-mrl. Iz Peitrograda se poroča, čez Amsterdam bero-liuskemu listu „Loka.lanziei.ger", da je dne 18. januarja umrl znani general Steselj, branitelj trdnjave Poi t Artur, Mož je bil star 67 let. ! * Vojni ujetnik na Ruskem. Štefan Kramer, če- ptevodja pi. e z dne 15. decembra svojim starišem pri Sv. Štefanu p, Šmarje pri Jelšah: Dragi sltariši! Srčne pozdrave Vam pošiljam in Vam naznanjam, da sem u et na Ruskem, Naj Vas nič ne skrbi zaradi mene; zdrav sem livala Bogu, preslabo mi tudi ne gre. Sem že od 22. novembra ujet. Toraj le potolaženi bo-d te, če Bog da, se še bomo videli. Veselo novo leto želi vsem v šeutštefanski fari! Vas iskreno pozdravlja Vaš Štefan. * Slobodskoj, kjer je veliko slovenskih vojnih u-jetnikov 87. in 47. pešpolka, je mesto, ki leži severno-izhodno od Moskve v smeri proti gorovju Ural, nad 800 km od Moskve, kalkih 500 km pred uralskim gorovjem. ki po večini tvori ¡mejo med evropsko in azijsko Rusijo. V primero naj služi razdalje med Dunajem in Trstom, ki znaša nad 350 km. Slobodskoj je mesto, ki šteje nad 10.000 prebivalcev in kler se izdeluje dosti piva, žganja,, užigalic in usnja; razvita je tudi trgovina, posebno z žitom. Leži ob reki \Vi'a,t-ki, ki se blizu Elaibuge, kjer /je tudi dosti slovenskih ujetnikov, izteka v Kamo, ki se južno od mesta Kazati izteka v Volgo. Blizu ¡Slokodsikoja je ob reki Wjatki mesto Wjatka, ki je glavno mesto istoimenskega političnega okrožja ter šteje nad 25.000 prebivalcev. Celo okrožje je velika nizka ravan, iz katere se dvigajo griči do visočine 230 m. Zemlja je, če se iz- vzame severni del, kjer je dosti močvirja, prav rodovitna in žitonosna, Med prebivalci, ki jih je nad tri milijonov, je tudi pol milijona, .finskih Vlotjaikov in Ce remisov in kakih 150.000 Tatarjev. * Rusinska pravljica o Przemyslu. Rus.nski kmet je prepričan, da je trdnjava Przemysl nezavzet-na. O tem priča pravljica, ki jo ukrajinski „Korres-pondenzblatt" sledeče pripoveduje: Po prvem oblegan ju trdnjave Przemysl ni mogel car zaradi poročil o groznih izgubah en cel teden spati in o opustošenju obeh dežel. Potem si je dal prinesti zlato pero in srebrn papir in je pisal našemu cesarju: „Če bo vojna še nadalje", je pisal, „se bosita naši deželi izpreme-nili v puščavi, s krvjo nasičeni. Zdravo moško prebivalstvo bo obležalo na bc|A.išfiU; starce, ženske in o-troke bosta umorili, lakota in kolera. Kaj hasne meni ali Tebi zmaga, če vojna izpremeni naši deželi v puščavi? Stavim Ti predlog: Daj mi Gabcro in jaz Te pustim s Tvojimi ostalimi deželami v miru. Ti mi zaradi mene lahko vzameš tudi Srbijo. Tudi ne bom i-mel nič proti temu, če vse Srbe z ženami in zarodom vred potopiš v Donavi." Naš cesar bere psmo, pokliče svojega, pisarja in pravi: „Piši mu: Tako meni nič tebi nič Ti ne morem dat Galicije. Da pa se napravi konec tej strašni vojsk1, Ti stavim sledeči predlog: Galicija naj bo tistega, ki ima Przemysl. Vzemi v naskoku Przemysl! Ce vzameš Przemysl, Ti dam Galicijo in vojna je končana." Car bere pismo, pljune trikrat, pokriža se trikrat in odgovori našemu ce sarju: „Tvoega Przemysla niso zgracl/li Jurije, mar več hudič. Vsled tega ga ne bo moja armada. . . hudič naj ga naskoči in zavzame!" * Bakrena galica. Nemška in italijanska vlada sta v zadnjem času izdali prepoved izvoza za, bakreno galico in bo toraj težko mogoča nabava potrebnih množin galice za škropljenje zoper peronosporo, Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu je nakupila na I talijanskem in v Nemčiji Večje množine bakrene galice, toda vsled prepovedi izvoza, k' s«; je izdala med tem, ji ni. mogoče spraviti kupljenih množin v Avstrijo. Posredovalo se je sicer pri pristojnih poslaništvih v Berolinu in Rimu in pričakovati je, da se bo dobilo vsaj del kupljene bakrene gabre. Ako se to ne posreči, morali se bodo naši vinogradniki odločiti, uporabljali že preskušeno sredstvo „Perocid"1 namesti bakrene galice. Upamo, da nam bo kak strokovnjak popisal, kako se rabi sredstvo „Perocid" v boju zoper peronosporo. Djolžhost deželrjegfn tabora,, k,me*jske družbe in drugih gospodarskih organizacij pa, je, da pravočasno poskrbe zia, dober nadomestek) bakrene ga' lice, da peronospora ne bo pokončala naših vinogradov. - * Cene za seno in slaino v Gradcu. Seno, sladko od 8 K do 9K 50 vin., k'*,lo od 7 K 80 v. do 9 K, ržena slama 8 K do 8 K 50 v: pšenična slama 6 K 50 v. do 7 K 50 v. V Mariboru so cene za seno in slamo za 10 do 30 v. višje kot v Gradcu. * Žitne cene v Gradcu. A na 42 K; ječmen 38 K 8(> v.: oves 27K 50 v.; proso 27K; koruza 25K 50 v.; r/, 33 K 50 v.: pše: ica 41 K 50 v.; fižol mešan 65 K. ( ene velia,io za 100 kg. * Prodaja ovsa prepovedana. Zaloge ovsa, ki jih še imajo kmetje in trgdvci, se odslej ne smejo prodajati zasebnikom, marveč se morajo spraviti za vojno upravo, Če (bi jo rabila zai vojaške potrebe. Vojaška uprava, plačuje oves po najvišji ceni (23 K 50 v), tako da pri tem ne trpi nobeden kmet škode, ker ne more za višjo ceno nobenemu zalsebnemu kupcu prodati svoje zaloge ovsa. * Sadna drevesca v deželnih drevesnicah so pošla. „Gospodarski Glasnik" poroča, da so v deželnih drevesnicah že vsa sadna drevesca oddana in se torej naročila ne morejo več sprejemat1. Peti zvezek „Svetovne vojske" je ravnokar izšel in vsebuje tri krasne izvirne celostranske slike: Boj „Zente" in „Ulana" s francoskimi ladjami, Boj med nemškimi in angleškimi ladjami v Severnem morju, Skrb za ranjence v vojski. Razun tega ima tudi umetniško prilogo s sledečimi slikami: 'Železniški most, ki so ga Rusi pri umikanju razstrelili, avstrijski pionirji pa tekom dveh dni zopet popravili; Avstrijski ton obstreljuje v utrjenih postojankah se nahajajoče Ruse nri Rzeszowu; Za boj pripravljene avstrijske bojne ladje; Ujeti ruski vojaki in špijoni čakajo na nekem polju v Galiciji, da bodo odpeljani. — Vsebi' a je v resnici zelo zanimiva. — Lep zemljevid Evrope, ki bo priložen enemu prihodnjih sešit-kov „Svetovne vojske", je v delu, ne moremo pa še povedati, kateremu seš tku ga bo mogoče priložiti. Za naročnika te knjipe se vsakdo še vedno lahko prijavi, tudi če je že nekaj sešitkov posebej kupil in se mu bodo ti sešitki odšteli od naročnine, ki znaša za četrt leta (šest seŠitkov) 3 K. Naroča se v Katoliški Bukvarni v Ljubljani. Izšel je prvi zvezek „Domače knjižnice." Vsebina je zelo zanimiva. Posebno bo ugajal vojni roman ..Železno leto." Poverjeniki imajo 10% popust i. Letno izide 12 zvezkov, vsak v obsegu 128 strani po 3(? vin. Pišite takoj po prvi zvezek, dobite zastonj. Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci, Štajersko. * Halo! Kdo želi zadeti glavni dobitek? Ta naj nemudoma naroči, izbmrno turško sročko na ugodno mesečno odplačevanje ig v sreč em slučaiu zamo-re postati v kratkem bosntnš s 400.000 franki. Turške srečke igraio šestkrat v letu in mora zadet'1 vsaka srečka! Izdana kupnina torei nikakor ni izizub-liena, ker se celo v najneugodne!šem slučaju, skoro docela povrne. Priliodnie žrebanje se vrši že dne 1. februarja. Najcenejša in gajbogatejša loterija! Po- jasnila daje in naročila sprejema: Srečkovno zastopstvo 15. Ljubljana. — Sprejemajo se tudi naročila na najsrečnejše številke razredne loierije: (UVban-č č 33). * Fram. Kaj je z našemi vojščaki? Več jih je u-jetili, mnogo ranjenih, le o enem je gotovo, da je mr tev, Žal, eden najboljših — Fel.ks Kodrič, veleposestnik v Framu, Lani se je oženil z Marico Dob.dk, hčerko vrle družine iz St. Janža na, Dr. polju, star šele 20 let. Umrl je 5, novembra lani v Miškoicu na Ogr skem vsled rane zadobljene v prsi. B.1 je četovodja pri artderiji. Po ližnemu, vernemu, narodnemu, mlademu možu blag, trajen spomin! * Fram. Bridka izguba je zopet za,dela dobro Lešuifcovo družino v Framu. Blaga 77 let stara mati je 15. t. m. zatisnila svoje oči za vedno. To vam je bila biser prave krščanske matere, uzor dobre gospodinje, vzgled najboljše žene i'a pa tiha, mirna ponižna, odkritosrčna, pobožna, od vseh znanih spoštovana in ljubljena, najbolj pa od domačih. Dragi in blagi rodbini naše iskreno sožalje! Pogreb je bil v nedeljo, 17. t. m. popoldne. * Fram. V pondeljek, dne 18. januarja, ob 542 uri zjutraj, je zabodel črnovojnik Fregl tukajšnjega knjigovodjo Feliksa Zangger z bajonetom, da je črez nekaj ur umrl. Vzrok: pijanost in zasebna sovražnost. Domači župnik mu je podelil zakramente za u-mirajoče. * Sv. Lovrenc na Pohorju. K pogrebu rajnega, g. župnika, Franca Slaviča je prišlo obilo domačega ljudstva in iz sosednih župnij, celo od l/isokega, Sv. Antona, kjer je bil rajni 20 let župnik. Tudi vsi domaČi ¡župani in učitelji so mu skazali zadnjo čast, u-čitelj Snle tudi z vodstvom petja, ganljivih žalostink. Izmed sorodnikov je bil navzoč tudi nečak rajnega, kaplan Janko Slavič, in ožji rojak, prof. bogoslovja dr. 'M. Slavič. Za slovo mu je govoril Č. g. župnik Zernko od Sv, Marije v Puščavi, M je omenjal zlasti postrežljivost in rednost rajnega gospoda župnika. Rajni si je pripravil lep dom, da. bi Še dalje živel na, prijaznem Pohorju. Smrt mu je prišla nepričakovano. Tri dni pred smrtjo še je bil v 'Mariboru pri zdravniku radi slabosti v r.-cu in pljučah. Ob enem je pa še opravil pri oo. frančiškanih svojo pobožnost. V petek ga je obiskal domači č. g. župnik Fr. Horvat, kateremu je h.vazil željo, naj mu v nedeljo po posvetitvi presv. Srcu Jezusovemu ¡v cerkvi prinese sveto obhajilo, da tudi on dobi odpustke. 'Med cerkvenim o-pravilom pa je nagloma umrl. N. p. i; f.ca, Štajersko. Alojzij Žu,r«er, 26. domobranski pešpolk, oddelek strcjjnih pušk, vojna pošta štev. 48. Mogoče je. ida zna kateri njegov tovariš ali prijatelj, kaj se je ž njim zgodilo. Prosim uljudno, naj mi poroča, kje da je. Naslov: Kati 2umer. Cirkovce, pošta Cirkovce, Pragarsko. — Franc Tolpiak, pešpolk i štev!. 87, 5. stotnija, vojna pošta štev. 73. Odgovor njegovi ženi Mariji Toplak, Vi-čanskd vrh, pošta Velika Nedelja. — Š k o f i č Janez, pešec v domobranskem pešpolku štev. 26, 2. stoftnija, 2. voj, se že pogreša od dne 14. septembra. Oraonjjenega dne, je poslal svojo zadnjo dopisnico na dom. Ce bi bilo njegovim tovarišem mogoče kaj znano o njem, naj blagovolijo poročati njegovi ženi Ivani Škofič, posestnici vi Slovenjivasi, pošta Ptuj. — Jožef Sluga, pešpolk štev. 87, 15. stotnija. Če je komu kaj (znano o njem, se prosi, naj naznani njegovi materi Franci Sluga v Murskem vrhu, pošta Radenci pri Radgoni. * Zahvala hvaležnih vojakov* Vsem cenjenim darovalcem in darovalkam iskren pozdrav in prisrčna zahvala za nam poslane božične darove, katere sme z velikim veseljem sprejeli! V imenu vseh obdarovanih Štajercev in Korošcev od 5|., trdnjav-sko-topničarskega polka, 5. stotnija, na Mamul v Boki kotor-ski: Ludovik Zelenik, rezervni četovodja. * Sv. Jurlt v Slov. gor. Občni zbor tukajšnje c. kr. kmetijske podružnice se bo vršil zadnjo nedeljo v mesecu januarju, to je dne 31., po rani službi božji, v Krajnčevi gostilni. Na dnevnem redu je gospodarsko ^predavanje, poročilo odbora, volitev novega odbora itd. Potem je tudi pobiranje udniine za 1. 1915 ter naročitev semen. Pridite v obilnem številu! Govori tuji govornik. * Sv. Andraž v Slov. gor. Ob božičnih praznikih ¡se je nabralo v občini Sv. Andraž v Slov. goricah za avstrijski Rudeči križ 90 K. Iskrena hvala vsem gospodom nabiralcem in darovalcem! * Sv. Križ pri LJntomeru. Dekliška Zveza naznanja, da se vrši občni zbor v nedeljo, 24, januarja, pop|. po večernicah, v Soli. — Ravno tam bo imelo naslednjo nedeljo, dne 31. t. m., mladeniško Bralno društvo svoj občni zbor po običajnem sporedu. Mladina, posebno mladeniški naraščaj, okleni se teh svojih društev, da se boš v njih navduševala, storiti in trpeti vse za vero, dom, cesarja. * Krlfitancl pri LJntomern. Gospod Anton Bežan, posestnik v Šalincih, je podaril okoli 170 knjig v Gradec za ranjene vojake. * Opozarjamo filtnjelje na inserat „Ljsoform." Kdor hoče kaj več vedeti o uporabi tega izvrstnega rnzkuževalnega sredstva, naj si naroči knjigo: „Kaj ie lucijena", ] ' se dobi zastonj in poštnine prosto pri kemiku C. Hubmann, Dunaj, XX, Petraschgasse 4. (Mosse.) * Naročnikom. Vse one naročnike, ki naročni no za „Slovenskfega Gospodarja" do konca leta 19: še niso poravnali, opozarjamo, da jim bomo l r kem list ustavili. Z izdajanjem 1 i sini imanx; \ t roške, zatorej prosimo naročnike, dai blagovolijo naročnino točno poravnati. Kdor za pošiljanje naročnine nima na razpolago naše položnice, naj pošlje denar po poštni nakaznici, a naj označi, ali je star ali nov -naročnik. „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 K. za /pol leta 2 K, za četrt leta, 1 K. N|ar slov za pošiljanje naročnine je: Upravništvo „,Slov. Gospodarja", Maribor. * Petkova „Straža" bo prinesla seznam padlih, ranjenihi, in ujetih vojakov naših domačih polkov. „Straža" stane na leto 10 K, pol leta |5 K, tfetrt leta 2.50 in F.") naroči pod naslovom: Upravništvo („ Straže". Maribor. __ Vpoklicani cniONojniki. V soboto, d e 10. januarja so bili v vojaško službo vpoklicani oni let iki črnovojnikov, ki so bili rojeni v lotili 1888 do 189'J, t. j. ti' t , ki so stari 24 do 27 27 let in so biti pri naborih »v času od 1(5. novembra do SI. decembra 1014 sposobnim spoznani. Letniki 1884, 1SS> in 1888 (stari 28 do 30 let) so vpokLcani s 1. februarjem, 1; ta ki' 1878, 1879, 1880, 18S1, 1SS2 in 1883 avstrijskih črnovojnikov (stari 29 do 36 let pa s 15. februarjem. Na Ogrskem vel, a vpoklican je sposobnih črnovojnikov po sledečem redu: Letniki 1883 do 1886 15. februarja, letniki 1878 do 1882 pa 1. marca. Crndvojnikom letnikov, 1878—1886, ki so bili pri naknadnem novačenju spoznani sposobni za orožje in ki so upoklicaini za dne 1., oziroma 15. februarja ;t. L, se priporoča, da prinesejo seboj razne predmete, kot: en jirf močnih čevljev, toplo volneno spodnje perilo, top)o obleko, volnene nogavice, volnen telovnik, toplo hlače in toplo zimsko suknjo, odejo (koc), nahrDt nik, tudi žlico, nož in, vilice ter skledico iz kositra ali pločevine. Tudi se priporoča, d,a (vzamejo toliko živeža seboj, kolikor ga rabijo za tri dni. Crnovojniški list daje pravico za prosto vožnjo na železnici ter se mora¡ ob začetku vožnje pri blagajni \železnične postaje dati s pečatom potrditi. Junnška bo;bi v zraku. Ker so avstrijski zrakoplovci v, zadnjih < tednih izvajali opetovane polete y oblegano trdnjavo Prze-mysl, ne da bi jih bile zadele ssvražnikove krogle, se je, kakor se u dne 20. januarja poroča :iz Krakova, odločil ruski zrako^ lovec stotnik Andriewič zasledati avstrijskega zrakoplovca. Pre'dno se je podal ruski zrakoplovec na nevarni polet, je napravil testament, ter je pisal isvoji rodbini poslovilna pisma. Ko je ruski stotnik zagledal avstrijsl,<0gai zrakoplovca nad trdnjavo PrzemySl, se je tudi on nagloma dvignil v zrak ter je nameril svoj zrakoplov naravnost proti avstrijskemu zra.koj lovu. Ni bilo dolgo, in oba fzrakoplovfa,, ploveča, v zraku z veliko brzino, sta trčila* drug v drugega. Nato sta' oba zletela na tla. Avotrijski zrakoplovec Malin'ai, njegov spremljevalec in "/ruski stotnik so bili pri priči mrtvi. Franc 'Malina, ki je našel na ta junaški način smrt. je doma iz Prage. Slična borba v zraku se Ije pred nedavnim vršila na francoskem bojišču med nemškim zrakoplov-cem stotnikom pl. Falkenhaiynom, nečakom načelnika nemškega generalnega štaba., in nekim francoskim zrakoplovcem. Francoz je opazoval nad mestom A-miens nemške postojanke. Ko se je Fi^aincoz vračal, je kakih 20 km" od Lille o; azil nemški zrakoplov, ki je opazoval francoske postojai.kie. Francozi so se spustili na. lov za nemškim zrakoplovom. Lov je trajali 1 uro. Pri mestu Amiens. ise je Francozu posrečilo, tih, se je približal Nemcu na razdaljo 50 m. Nemški zrakoplov je sprejel boj s francoskim. Nemec je hotel pa Francoza zadeti in je plul v raivni 'ferti proti njemu. Ta pa se je naglo obrnil in se tako (rešil preteče pogube. Francoski zrakoplovec je nato oddal na Nemca štiri strele. Prvi strel je zadel stotnika plem. F a 1 k e n h a y n a naravnost v srce, drugi je _£.a zdrobil zralkoplovcu, ki je vodil stroj, roko nad laktom, tretja krogla ga je ranila v vi Borba v južni Bukovimi. Iz Budimpešte se poroča, dne V20. januarja: V Bukovini so naši rusko napadalno prodiranje zadržali. Ko so Rusi. zavzeli mesto Kirlibaba (v južno-za-padni Bukovini), so skušhlli ] ri prelazu Radna ob reki Gôbô udreti v. iloomitat 'Marmairoši nai Ogrsko. Naše obmejne Čete pa so Ruse pregnale Čez mejo in so mesto Kirlibaba, zopet za.vzele. Rusi se umikajo, iz Ogrskega. Budimpešt",tiski listi poročajo, da so se Rusi začeli umikati iz ogrskega okrožja Ung. Pri umikanju so morali pustiti .del svojega ,'trena Avstrijcem. Domneva se, da. se Rusi umikajo radi novejših svojih neuspehov v Galiciji. V Karpatih pa je nastal zaUnje dni tudi tako občuten mraz, Ha se [Rusom menda tudi zavoljo tega ni več ljubilo n'a ar hiti avstrijske postojanke. Domneva se, da se je položaj na našemu severnem bojišču za Avstrijce .splošno na u g o-d n o obrnil. Nemški zrakoplovi mečejo na Anidežo bombe Berolin, 20. januarja! Nemška, admiraliteta, uradno *azglaài|: V noči od 19. na 20. januarja so nemški mornariški zrakoplovi napadli nekatere utrjene angieške kraje ob izhodnem angleškem obrežju. Pri tem so nemški zrakoplovci ¡v meglenem vremenu ,in dežju vrgli več bomb, in sicer ,z uspehom. Angleži so obstreljevali nemške zrakoplove, ki pa se se vrnili poginoma nepoškodovani nazaj. V Londonu imajo grozen strath! ipred nemškimi zrakoplovi. Izdane so natančne odredbe, kako mora prebivalstvo postopati, jako bi nemški zrakoplovci začeli metati nai London bombe. * Novi zunanji minister baron Burian se bode jutri petek, dne 22. januarja, odpeljal vi Berolin na obisk nemštkega državnega, Kanclerja Bethmann-Holl-wega in državnega^ tajnikia pl. 'Jiagova. — Kakor /nekateri listi poročajo, je baron Burian iz slovaške, rodbine. * Nova knjižica. „Sv. Križev pot z,a vojni čas in druge primerne molitve." Sestavil F. S. Založila in izdala tiskarna sv, Cirïla v 'Mariboru* To je jako primerna knjižica za sedanje resne čase, ko Bog tepe in skuša ljudstvo s strahovito šibo svetovne vojske. V teh hudih časih se ljudstvo spokorno obrača k Bogu za pomoč in tolažbo. Na prvem mestu je sv. Križev pot za vojni čas. Nato sledijo razne primerne molitve n. pr. za odvrntev vojskinih nadlog, za cesarja, za domovino, za vojskovodje, za stanovitnost, za zaupanje v božjo pomoč, k sv.. Mihaelu, za vojake na bojišču, za ranjene in umirajoče, za sina v vojski, za ljubega očeta na bojišču, za moža na bojišču, za padle vojake, mol tve v prid vojakom, ki so obdarjeni z odpustki, molitev za mir i. t. d. Kmjižica se dobi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Stane pa sto komadov skupaj s poštnino vred 7 K 50 vin; 50 kom. skupaj s poštnino vred 4 K; 25 kom. 2 K; 10 kom. s poštnino vred 90 vin. Manj kakor 10 kom. se po poŠti sploh ne bo poslalo, ker so stroški preveliki. Ker je svota malenkostna in se ne izplača pisati računov in denarjev posebej pošiljati, zato se naj denar pošlje naprej in sicer v poštnih zmamkah v pismu, a.ko si kdo naroči manj kakor 25 izvodov. Knjižico pobožnim vernikom toplo priporočamo posebno za sv. portai čas. Razpošiljanje se začne še le dne 28. januarja. IÉ .P ■ . -v'TS*' Ü Listnica uredništva. I v a n j š ie 15. it čistega »ojaboba, na domestek za bobovo kavo 5 kg, zavitek iz žepnega robca K4 f 0 po po»zetjn. 8ast»sa. Kraljevi Vino-hrady 1573. Zaupniki se proti visoki proviziji (prejmejo. 2 50% cenejša: Amerikauaka štedilna kava, vele-aromatična, izdata« in štedila». 5 kg poskusna vreča 10 K franko p > povzetju. Pol kilograma »deprima najfinejši čaj 2 K oddaja A. Sapira, ekjport kave in čaja f}ftlsnta 496. 931 Ueiika ZBlap ur, nesfi, sreliPRins in e^Mml: psči p» usisa leni. Tudi na obroke. - lluetr. c«nik zastonj. - Gramofoni 20—200 K Niklasta rumuat.-tiia K S iti Pristna srebrna uea K T— Orifi»al emega ura K 24'— Kuhinjska uru K 10'— Budilka niklasta K 3'- Pcrožni prstani K 2-- Srelime verižice lv 2"-Večletno jamstvo. Nasl. Dieiingcr ^Tb&oil. Fehrsnbach urer io ečaisr MAHilOn, liospasks ul.ZO Ifatpujem zlatnino in srebro. Povodom prebridke izgube naše ljubljene matere in soproge, gospe Ane Lešnik izrekamo vlč. g. župniku Fr. Muršič-u za zadnjo tolažbo in nagrobni govor, ki je mnogo oko ginil do solz, č. g. kaplanu, slavnemu učiteljstvu, cenj. pevcem, ljubim sorodnikom, blagim sosedom, dragim darovalcem prekrasnih nagrobnih vencev, vsem prijateljem in znancem, ki so ob tako obilnem številu izkazali naši zlati materi zadnjo čast, najiskre-nejšo zahvalo. Fram, 18. januarja 1915. 44 v • y Zalnjrča rodbina Štefan Lešuikova. Zahvala. Za vse dokaze srčnega sočutja povodom smrti moje ljubljene, nepozabne soprog, ter skrbn. in predobre matere, gospe Marije Gologranc s tem potom prisrčno zahvaljujem. Najsrčnejša zahvala tudi vsem preč. gg. duhovnikom, rsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pevcem, darovateljem lepih vencev, sploh vsem in vsakemu, ki so s. t tako nepričakovano obilnem številu udeležili pogr.ba nepozabne rajnke. Bog povrni! Gaberje pri Celju, 15. januarja 1915. 37 Fertfo Gologrg itt Jaz podpisani Blaž Kaznjak, železniški delavec t Rušah, obžalujem, da sem dne 1. decembra 1914 brez vsakega povoda žalil odbornike ruške občine, preklicujem vs. «voj. neosnovan» obdolžitre in se zahvaljujem gg. odbornikom, da s. mi na moje prošnjo odpustili. V Mariboru, dn. 15. januarja 1915. 42 Biai Kasmak. Za odvetnike. Zaradi bolezni se proda r slovenskem trgu ma Spodnjem Štajerskem hiša z vrtom, v kateri s« nahaja ž« 25 lat dobr. r.-nomirana odvetniška pisarna. Hiša stoji tik d.maiega sodišča im 10 minut oddaljena od sosednega sodišča ter lahko zastopa odvotnik ▼ dv.h »krajih. Pogoji ugodni. Naslov povo upravništ-vo toga lista pod „Odr.btik 38." 35 Beliiaica voska obrt medu in voščenin. Cvilak, SI. Bistrica priporoča vsem č. gjr. dtihuvn kom in slav. občinstvu svojo veliko zalego voščenih sveč, tošeenUi »vitkov, »Uarinovih sveč v v-aki vel kosti po najnižji eeni. Kdor ve razločiti dober likčr "Od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbami, ampak zahteva pristni $04—8 Po slabem pitju Si bolan, Od tega boš Vesel, močan! »FLORIAN« ne slabi in ne omami, ampak daje I moč in veselje do dela. KALODO najboljša krema za zobe stana od 21. decembra 1914 70 vinarjev. ■ \ Varstvo zoper kolero iu slabemu želodou je naravni kognak. Tega, iz lastnega vina destiliran«ga, 12 let starega kognaka razp ošilja v poštnih »bojčkih z 4 steklenicami franko za K 12'<0, nrajii kognak, ki čudovito olajša bolečine, ki jih povzroča protin, sredstvo za odigavanje udov, oživlja živce itd. — 4 pollitrske steklenice K 10'20. Benedikt HertL veleposestnik, grad Geiie pri Konjicah (štajersko.) Posamezne steklenice stan ga kognaka K 3 10, mlad.ga K 2 65, so v zalogi v Mariks u pri g. Alojziju Qaandestu, trgovce, Gosposka nI. 4. L JU D. HLUSTIG, se nahaja sedaj na CHlVnem tfyu štev. 9 (blizu Cirilove tiskarne). Hlustig ima sedaj v zalogi vsi novosti Velour-kiobukov, trdih kloou-kov in klobukov iz lodna. Zaloga iistO nOV8« Z velespoštovanjem se priporoča za obilen obisk Ljudovifc HiusJg # SLGVS23SSB1 80SPODÁS. 21. januarja 10*5. ím* e f^ffiitroviim isdrufe g netm. Obrestuje hrgmilise vloge po t ^ na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo I2 I® vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji, od dneva vloga do dneva vzdiga. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica b?ez-Rentni davek plača posojilnica-.sama, piačno, stranka plača le koieke. Uradne mm za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike, - ¥ lastni Mm (Hotel ,Prl belem volu') v €4íí¿¿0 «l^alte cesta 9, I.nadstr. Maniifakturno trgovino J. FAULAND ¥ Ptuju se najbolj priporoča. ir priporoma svojo bogato aa'cgo trannfaktorn^ga, Špecerijskega in galanterijskega bisga, ielez-nine, cementa, barv, firneža, lakov, cenjs, stekla, kislih vod, najboljših semen itd. Domači pridelki se kupujejo po najvišji ceni. Sveče za Svečnico in drugo enako blago priporoča čč. dn hovnikom in cerkvenim predslojn štvom ter samostanom kakor tudi drugemu občin tvu staroznana domača krščanska tvrdka 12 Franjo Duchek, (poprej JDufek) nciir in meditsr MARIBOR, Viktringhofova ulice. Domača in narodna trgovina Franc Lenart v Ptuju priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke. Postrežba poltena! Cene primerne! Kdor bo ■/. blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. Edino zastopstvo in glavna zaloca za Svstpa-Osrsbo od originalnih armadnih in železničorsfeih Mspf-iir 5 K. Po 14 dnevni poskušnji se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet r«menja, torej ni nobene rizike, ampak se lahko vsak sam prepriča o teh ¡zbornih urah. Prednosti teh ur: Prava železničarska IloBkopf-ura se je, ne dolgo tega, nalašč za železničn« in štrapacne službe z novo konstrukcijo zbalj-šala, dobila precizijski tek, posebej močne osi, kolesje so vso vrti v kamenih. Ura teče 32 ur in ide točno na pol minute, če tudi ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura jo zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje je iz čistega uikla ter jo zavarovano še z enim plaščem za varstvo zoper prah ter se vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizkg cene in vendar dobrega teku uradno upeljal« pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vas torej, da te ure ne zamenjate z drugimi sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako škoda, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj. A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8, največja tovarniška zaloga ur, srebrnlne in zlatnine, razpošilja v vse dežele. Specialist za boljše ure. SgRKgQggi @r@ll@ in kolesa te na obroke. Posamcsai S- deli najceneje, ilustro* ceniki zastonj. F. Ooiek, tovarn« orožja, keles in šivalnih strojev. Qpo5ue na drž. žel. št. 2121 iS» Češko. Kupujem jajca («ve a) po najvišjih cenah. — J. Hdlar, Dunaj III, Kleistgasse 20. ^ t 1 E « Ite!' I " iNÍ' t priporočamo trgovcem v nakup: Raznih okriskov, svilnatega papirja v vseh barvah, kreppapirja v »seh barvah, bsrvsni papir na eno stran v vseh barvah, barvani papir na dve strani v vseh barvah, zlati in »rebrni papir, sveče za drevo, čarobne svečic*. Cvetje za rože, žica, zlata pena, ja»l-ce irgo-tovljene, podobice za jaslice, rutko. Bažičae n tvftvolfet« d 'p s -lcs kakor tndi druge vrste po izredna »likih ceiuh. (»oriear ILenkovšck t Ciijii. Graika ulioa 7. | ¿ | Na debelo in drobno j h | Rotovška tilica 2 I -4* Pri danaimi draginji je ?elo varčno g' spodar&tve, da ima zanesljivo, dobro trgovsko zvezo pr; naročb« b'aga za obleke in drugo robo. Tu V