Ameriška Domovina
a a/a c	m— n o ivi f
AM6WCAN IN SPIRIT ffORCON IN UWGUAG6 ONLY
NO. 113
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 9, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Posvet NATO zavrnil razgovore o varnosii z Varšavskim paktom
Zunanji ministri držav-članic NATO so na svojem posvetu v Bru'xellesu odklonili neposredne razgovore med NATO in Varšavskim paktom.
BRUXELLES, Belg.. — Na posvetu zunanjih ministrov NATO prvi dan so se razgovarjali brez francoskega o selitvi glavnega stana oboroženih sil NATO iz Pariza in o selitvi političnega sveta NATO, ki je tudi v Parizu. Vojaški glavni stan (SHAPE) se 'oo preselil v Belgijo, politični bo pa začasno ostal v Franciji. Zunanji ministri se naslednji dan, ko je bil navzoč tudi francoski, niso mogli sporazumeti o položaju francoskih čet v Zahodni Nemčiji, ki bodo s 1. julijem prekinile svojo podrejenost NATO, pa ostale na svojih sedanjih mestih v Nemčiji na željo vlade v Bonnu.
Ko je Danska predložila, naj bi se NATO kot skupnost razgo-varjal neposredno z Varšavskim paktom, v katerem so vojaško povezane Sovjetska zveza in njene satelitske države v Evropi, se je večina izjavila proti. Ameriški državni tajnik Rusk je dejal, naj svet zunanjih ministrov naroči stalnemu svetu NATO podrobno proučitev odnosov med Zahodom in Vzhodom v Evropi, pa povedal naravnost, da kaki razgovori NATO - Varšavski pakt Washington;! niso sprejemljivi. Proti predlogu sta nastopila tudi zunanji minister Francije Maurice Couve de Murville in nemški zunanji minister G. Schroeder.
Tako Francoz kot Nemec sta zastopala stališče, da naj se o odnosu do vzhodne Evrope odloča vsaka članica sama s stališča svojih posebnih razmer. To stališče je v glavnem v veljavi sedaj, četudi obstoje določena načelna vodila NATO, ki pa se jih članice ne drže posebno natančno.
Za nekako vrsto razgovorov Zahod-Vzhod v Evropi se zavzema Varšavska zveza sama, ki je imela te dni enako kot NATO posvet svojega ministrskega sveta. V Moskvi seveda poudarjajo, da naj se najprej razide NATO, potem se bo razšel Varšavski pakt sam po sebi, ker je ta le od govor NATO.
Novi grobovi
Louise Škrinjar
Včeraj je umrla po dolgi bolezni v Lake County Memorial Hospital West 78 let stara Louise Škrinjar s 16006 Parkgrovc Avenue, roj. Scurec na Hrvaškem, od koder je prišla v Ameriko (Pittsburgh, Pa.) 1. 1905. V Cleveland se je preselila 1. 1934, ko se je poročila. Njen mož John je bil rojen v Subotici. Zapustila je poleg njega še pastorko Catherine Bi rek (Pittsburg, Pa.), nečaka Franka Scurec in sestro (v Zagrebu). Pred upokojitvijo je delala 15 let v Ohio Laundry Co. Pokojna je bila članica HBZ br. 99 in Hrvaške ženske zveze. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob devetih na All Souls pokopališče.
Ludwig Mandel
V torek je umrl v Euclid Glenville bolnici 60 let stari Ludwig Mandel s 1800 Glen-ridge Rd., Euclid, mož Marie, voj. Kmett, oče pok. Ludwiga in Jennie, brat Honey Vegsl, Dan-csy Warnke, stric Patricie Ger-gel in Laurel Ann Warnke. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.45 v cerkev sv. Pavla na Char-donu ob 9.30, nato na Kalvarijo. Družina svetuje namesto vencev darove za Heart Fund in za Slov. dom ostarelih na Neff Rd. Pokojnik je bil zaposlen 20 let, do svoje smrti pri East Ohio Gas Co. Bil je veteran druge svetovne vojne.
Washington pozval
Tanta, naj ostane
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. • Podpredsednik ZDA H. H. Humphrey je objavil v torek potem, ko je bil gost generalnega sekretarja ZN, da so Združene države U Tanta pozvale, naj ostane na svojem mestu še prihodnja 4 le ta.
Velika Britanija in Francija sta objavili že preje, da želita, da Tant ostane na svojem mestu. Tudi Sovjetska zveza je baje pozvala Tanta, naj kandidira ponovno za glavnega tajnika ZN.	|
SHOWERS
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno in deževno, verjetnost neviht. Najvišja temperatura 80.
Napaka je bila na lieh
CAPE KENNEDY, Fla. — Iz podatkov in opisov astronavtov Stafforda in Cernana so strokovnjaki NASA dognali, da je bila napaka mošva, ki je pripravljalo vzstrelitev rakete Atlas-Angena, da je pokrov na 11 čevljev dolgem vesoljskem vozilu, s katerim bi se imela vesoljska ladja Gemini IX. povezati, tam obtičal, namesto da bi odpadel. Moštvo je svojo pogreško priznalo.
Astronavta sta se tekom svojega kroženja okoli Zemlje ponovno približala temu vesoljskemu vozilu, pa dognala, da se z njim ne moreta povezati, kot je bilo v njunem programu predvideno.
Tri četrtine programa Gemini so sedaj končane, ostanejo le še poleti Gemini X., XI. in XII. Vsi trije poleti so določeni še za letos, Gemini X. že prihodnji mesec.
Hanoi dolži Bonn, da ima letalce v Vietnamu
Zunanje ministrstvo je v posebni objavi obdolžilo Zahodno Nemčijo, da je dovolila svojim letalcem vstop v ameriške letalske she v Vietnamu.
TOKIO, Jap. — Vlada Severnega Vietnama je v posebni objavi zunanjega ministrstva obdolžila Zahodno Nemčijo, da je dovolila letalcem svojih oboroženih sil vstop v ameriške letalske sile, ki sodelujejo v vojni v Vietnamu. V isti izjavi trdi Hanoi tudi, da je obrambni minister Zahodne Nemčije Kai-Uwe Von Hassel pristal na to, da bodo Združene države dobile “na-daljne množine artilerije, streliva in druge vojne opreme v vrednosti 300 milijonov mark za potrebe vojne v Vietnamu”.
Združene države so pozvale svoje zaveznike v NATO, da pomagajo v boju proti rdečim napadalcem v Vietnamu, vendar se nobena članica NATO ni odloči-'a za neposredno vojaško pomoč v boju. Zahodna Nemčija je obljubila bolniško ladjo, ki naj bi služila kot vojna bolnica za ranjene južnovietnamske vojake. Vlada v Bonnu je ponovno zanikala, da bi bila kako drugače zapletena v vojno v Vietnamu.
Da je kak zahodnonemški vojaški letalec šel prostovoljno v Vietnam, da preskusi svoje sposobnosti in sposobnosti ameriških letal v pravem boju, ni izključeno, vendar pa iz podatkov
'^."“i^iHURIKAN "ALMA" UDARIL
ZAHODNO OBALO FLORIDE
NEW SMYRNA BEACH, Fla. — Mr. in Mrs. Vinko Suglick sta odpotovala v Chicago, 111., na poroko svojega vnuka Eda Kovacka. Mrs. V. Suglick je tajnica in blagajničarka tukajšnjega Ameerican-Slovene Club-a, ki ima prsko 100 članov.
Saigonski generali jemljejo kompromis s eiviiistš zares
SAIGON, J. Viet. — Ko se je bilo generalom treba odločiti, ali naj pristanejo, da bodo tudi civilisti zastopani v Odboru za narodno vodstvo, se je na posvetovanje nabralo kar 30 generalov in 15 drugih poveljnikov. Debatirali so nad 4 ure, dokler niso prišli do sklepa, da pristanejo na tovarišijo s civilisti. So pa obenem tudi odkrito povedali, da bodo civiliste sami nabrali. So izbrali kar solidne vietnamske javne delavce, toda nihče med njimi nima veliko pristašev v javnosti.
Sklep generalskega sveta je bil dobra politična poteza. Je namreč poglobil razdor med zmernimi in borbenimi budisti. Sicer vsi budisti brez izjeme nočejo ne generala Van Thieua ne generala Kyja, toda zmerna struja noče že sedaj lomiti kopij z generali. Zato zastopnikov organiziranih budistov ni v Odboru za narodno vodstvo.. Ker so budisti samo na pol skregani z generali, upajo, .politični opazovalci, da ne bodo ^budistične organizacije — razen nekaterih, ki
hanoiskega poročila tega ni mo- jjm ie borbenost nad vse — sep
goče nujno sklepati. Končno za-hodnonemško vojaško letalstvo ne more računati, da bi bila kdaj njegova prvenstvena naloga v dejanski vojni slična nalogam a-meriškega letalstva v gverilski vojni v Vietnamu.
Francija napovedala atomske preskuse na Pacifiku
PARIZ, Fr. — Vlada je opozorila vse letalske družbe, da bodo poleti v bližini otoka Muru-roa v južnem Pacifiku od polnoči 30. junija dalje nevarni in se naj letala drže stran od tega o-točja.
To svarilo je brez dvoma znak za pričetek atomskih preskusov, ki jih Francija tam že dolgo pripravlja.
tembrskih volitev ne bojkotirale ne sabotirale.
Brežnjev in Kirn sta se sestala v Vladivostoku
MOSKVA, ZSSR. _ Precej neopaženo sta se pred kratkim sestala v Vladivostoku glavni ruski komunist Brežnjev in tovariš Kirn, ki je glavni komunist v Severni Korejk Tuji diplomatje pripisujejo temu sestanku precej pomena. Pravijo namreč, da sta oba tovariša izmenjala svoje skrbi glede političnega razvoja v Peipingu, kjer gre vse narobe, tudi domačim kitajskim komunistom. Sta najbrže sklenila, kako se je morebiti treba obnašati proti novemu kitajskemu režimu, ki ne more več biti daleč v prihodnjo-sti.
Hurikan “Alma”, ki se je pojavil pred nekaj dnevi v Karibju in zahteval tam vsaj 35 človeških življenj, je včeraj udaril ob zahodno obalo Floride na področju Tampa-St. Petersburg. Danes zjutraj je bil že 100 milj severno, kjer se je že precej unesel.
ST. PE1ERSBURG, Ela. — Letos se je doba hurikanov začela nenavadno zgodaj. “Alma” je prišla napovedana. Njeno pot skozi Karibsko področje so skrbno zasledovali. Posebno hudo je prizadela osrednji del Kube, predno se je približala obali Floride. Njeno središče je šlo proti severu po morju Mehiškega zaliva. Tako je z vso silo udarila ob zahodno obalo Floride šele na področju Tampa-St. Petersburg, kjer živi poldrug milijon ljudi. Vihar je dosegel brzino 92 milj na tukajšnjem področju, ko je bilo središče (oko) Alme še 60 milj južno od tod. Preko 100,000 ljudi je bilo posvarjenih in pozvanih, naj se umaknejo iz ogroženega področja.
Vihar je napravil precej škode tako na poslopjih, s katerih je trgal vse, kar ni bilo trdno pribito, na drevju, cestah in drugem. Oblasti so zaprle večji del cest in nasipov, med njimi tudi znani Sunshine Skyway Bridge. Danes zjutraj je bilo oko Alme že okoli 100 milj severno od Petersburga in oblasti in privatniki so začeli pregledovati škodo ter pospravljati razdejanje, ki ga je Alma povzročila.
Hurikan ni udaril na obalo s samim jedrom, se je preje obrnil proti severu in severozahodu, zato je škoda sorazmerno manjša, kot so še bali, da bo.
Guv. Pat Brown računa s trdo volivno borbo
SAN FRANCISCO, Calif. — Ko so bili objavljeni končni rezultati primarnih volitev, je z m a g o v a lec na demokratski strani guv. Pat Brown svojim pristašem in podpornikom povedal, da bo treba delati “desetkrat bolj trdo”, če hočejo jeseni zmagati v boju proti republikanskemu kandidatu Reaganu.
Ronald Reagan je imel precej hudega nasprotnika v županu San Francisca G. Christopherju, pa je vendar zmagal odlično. Njegova volivna kampanja je bila vzorno in do vseh podrobnosti organizirana in zato tudi tako uspešna. Bila je delno u-smerjena že na jesen. Brown je vse to gledal in spoznal, da ga 'čaka jeseni res trd volivni boj.
Kriza v rdeči Kitajski za parado ali zares?
CLEVELAND, O. — Sedanja kriza v rdeči Kitajski je dobila čudne, pa vendarle ne nenavadne oblike. V rdečo mestno upravo v Peipingu so se pod pokroviteljstvom rdečega župana Penga Cena in z blagoslovom predsednika univerze Lu Pinga ugnezdili nekateri duhoviti časnikarji, ki so se res izvirno, toda previdno norčevali iz režimskih napak. Glavni med njimi so bili trije, ki so imeli celo svojo kolono v merodajnem peipinškem dnevniku. 2e od 1. 1961 so uganjali svoje burke, ki so jih pravoverni kitajski komunisti obsojali, toda Peng čen in Lu Ping sta jih varovala. Sedaj so začela leteti na tri časnikarje taka polena, da so zadela tudi župana, čeprav je bil član kitajskega politbiroja, in predsednika univerze. Ne samo časnikarji, v nemilost sta padla tudi Peng Čen in Lu Ping z njima vred pa cela vrsta vodilnih peipinških pisate-
ljev, učenjakov, strokovnjakov i
Kdo je začel gonjo proti njim? Temne sile, ki se skrivajo za centralno vlado, glavna med njimi je komunistična vojaška organizacija, ki jo vodi general Li Piao, in ki je tudi član politbiroja. Gonja proti sedanjim obtožencem pa še ne pomeni obrambe sedanjega rdečega režima, kajti ni še prav nobenih zanesljivih podatkov, kako se koljejo med seboj razne struje v politbiroju.
V politibiroju sedijo namreč poleg tovariša Mao-Tsetunga še predsednik republike Liu Sao Či, vojni minister Li Piao, ministrski predsednik Ču-En-laj in generalni tajnik stranke Teng Hsiao-ping. Da bi bili istih misli v vseh konkretnih političnih potezah v kitajski politiki, si je težko misliti. Do sedaj jih je z uspehom miril Mao, sedaj pa se čuti, da njegova oblast pojema. Njegovi najožji sotrudniki se ne smatrajo več le za služabnike svojega gospoda, ampak za de-
diče njegovega rdečega režima. Vsak med njimi si hoče zagotoviti čim večji kos te politične pogače. Tu bo najbrže pravi vir sedanjih napetih odnosov med kitajskimi komunisti. Seveda se ne tolčejo naravnost, vsakdo med njimi udriha zaenkrat le po pristaših svojih nasprotnikov in tekmecev. To v komunističnih režimih ni nič novega. Tudi po Stalinovi smrti smo mogli opazovati slična klanja med vodilnimi rdečkarji v Kremlju.
Vodilni kitajski komunisti si lahko veliko očitajo, saj imajo gradiva dovolj. V domači in zunanji kitajski politiki je režim delal zadnjih 7-8 let toliko napak, da jih ne more zatajiti, še manj pa zanikati. Kdo naj bo odgovoren zanje. Vsak vodilni kitajski komunist vali krivdo na svojega soseda. Seveda na čisto kitajski način. Obtoženec ni odgovoren za napake, je le odgovoren, da ni pravilno razumel nauka tovariša Mao-Tsetunga, zato delal napake, ki so neodpustljive.
Niso se pa vodilni kitajski komunisti začeli imenoma klati v javnosti. To se pravi, kriza še ni dozorela. Njen obstoj se ne da več zakriti. Kako se bodo izmazali iz nje, ne ve nihče, najbrže niti oni sami. Vse je še zavito v meglo in negotovost, posledice takega stanja se pa že čutijo. Kitajski komunizem zmeraj bolj gleda nazaj v dobo, ko je Mao mislil za vso Kitajsko, zato zgublja stike s sedanjo stvarnostjo. To potrjujejo napake v gospodarstvu in njegovi neuspehi v zunanji politiki.
Kar bi mogli reči danes, je samo to, da se je kamen začel valiti. V katero smer se bo valil in kam se bo zaletel, to je pa vprašanje, ki bo nanj dala odgovor le prihodnjost. Med tem bodo seveda padale žrtve med kitajskimi komunisti drugega in tretjega razreda. Kako že pravi stari nemški pregovor? “Ako tolčeš ti mojega Juda, bom jaz tolkel tvojega.” Pregovori so pa izraz živi jenske sile, ki ne pozna ne meje ne zavese.	, ,
Zadnje vesti
TOPEKA. Kan,— Sinoči je udaril tornado skozi poslovni del mesta in uničil vsaj KI človeških življenj, preko 400 ljudi pa ranil. Napravil je pol milje široko in 15 milj dolgo pot skori sredino mesta. Uničenih in poškodovanih je okoli 2000 raznih vrst poslopij.
SENATOBIA, Miss. — Dr. M L. King in kakih 200 njegovih pristašev, večinoma samih črncev, nadaljuje pohod proti Jacksonu, ki ga je začel J. Meredith preteklo nedeljo v Mcmphisu. Meredith, ki je btt v ponedeljek zvečer obstreljen, je bil včeraj odpuščen iz bolnice in se je vrnil domov v New York.
EDWARDS AIR FORCE BASE, Calif. — Včeraj sta trčili med poletom zračni velikan XB-70A in F104 pri poskusnem poletu. Obe letali sta uničini, oba pilota, znani J. A. Walkers in Al White pa mrtva. XB70A je bilo eno izmed dveh poskusnih letal na nov stra tegični bombnik, katerih gradnja je stala 1.2 bilijona dolarjev. Ogromne jet letalo je doseglo brzino preko 2,000 milj na uro v višini 75,000 čevljev.
SAIGON, J. Vict. — Bojeviti budistični menih Tri Quang je včeraj napovedal, da ne bo nič jedel, dokler ne bo odstopila vlada predsednika Kyja. V posebnem pismu je obdolžil predsednika ZDA Johnsona, da hoče s podpiranjem vlade Kyja spremeniti Južni Vietnam v ameriško kolonijo. Vodnik zmernih budistov Chau se je danes sestal z ameriškim poslanikom II. C. Lod-gcm. O čem sta razpravljala, ni bilo objavljeno.
—————o------
Predmet zasedanja Varšavskega pakta: tipanje
MOSKVA ZSSR. — Politični opazovalci mislijo, da se sedanje zasedanje članic Varšavskega pakta vrši na rusko željo. Ruska diplomacija bi namreč rada vedela, kaj posamezne satelitske vlade mislijo o raznih problemih, ki bi jih De Gaulle utegnil spraviti v razgovor, ko bo prišel v Moskvo na obisk. Ker bo general gotovo govoril tudi o Evropi od Urala do Atlantskega oceana, hočejo rdeči diplomatje tudi izmenjati misli o potih, ki bi peljala do zmanjšanja napetosti med vzhodno in zahodno Evropo.
Članice Varšavskega pakta se bodo zopet sestale po obisku De Gaulla v Rusiji, menda že začetkom julija.
Jz Clevelanda | in okolice !
Iv bolnice—
Rojak Frank Mirtič z 12021 Arme Avenue, Garfield Heights, se je vrnil iz St. Alexis bolnice, kjer je prestal težko operacijo. Želimo mi naglega okrevanja in polnega zdravja!
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 3DZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
Zadušnica—
Jutri ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida, v soboto ob sedmih pa v cerkvi sv. Kristirie sv. maša za pok. Franka Matjašiča ob 14. obletnici smrti.
Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ann Kutnar.
Vovi stanovanjski hiši na Babbitt Read—
Rojak Milan Jager je dobil odobritev mestne načrtne komisije Euclida za gradnjo dveh stanovanjskih stavb na Babbitt Rd. s skupno 62 stanovanji in 59 oodzemskimi garažami. Župan, v Sims je dejal mestnemu sve-‘u. ki je gradnjo dovolil, da gradnje ne bodo začeli vsaj eno 'eto, ker mora graditelj Milan Jager preje zemljišče urediti in icvezati s cestami v dogovoru ; mestom Euclid.
K molitvi—
Člani Društva Baraga dvor š;. 1317 Kat. borštnarjev so vabljeni nocoj ob osmih v Zakrajškov' pogrebni zavod k molitvi za pok. Franka Lenarčiča.
Skupno sv. obhajilo—
Člani Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida imajo v nedelj o skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob 7.45. Po maši bo zajtrk in kratka seja z umestitvijo novega odbora.
Dopolnilo—
Polc. Stanley Rakovec je zapustil tudi mater Mary.
V turških senatnih volitvah zmagala vladna stranka
ANKARA, Tur. —- V Turčiji so imeli senatne volitve, treba je bilo izvoliti na novo tretjino senatorjev. Na volitvah je zmagala stranka pravice, ki jo vodi ministrski predsednik Demirel. Dobila je 32 do 52 mandatov. Čeprav niso še znani končni rezultati, računajo, da bo Demirel dobil najmanj 56'. vseh oddanih glasov.
Volivna kampanja je bila sicer kratka, toda zelo živahna. Celo predsednik republikancev Inonu je obdolžil Demirela, da hoče spremeniti turško republiko v muslimanski kalifat; je celo napovedal možnost državljanske vojne. Do nje bi pa moglo priti le v sodelovanju z vojaškimi krogi, ki pa trenutno ne kažejo nobenega veselja, da bi spravili deželo zopet pod vojaško diktaturo.
Tito ne verjame v NATO
BELGRAD, SFRJ. — Na 6. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva je Josip Broz-Tito govoril tudi o zunanji politiki in o mednarodnem položaju. Pri tem je zastopal večji del znana sovjetska stališča.
Trdil je. da je “iluzija misliti, da je mogoče ohraniti NATO”. Po njegovem je na zahodnih državah, da NATO razpuste, ker se bo nato tudi Varšavska vojaška zveza razšla sama po sebi. Jamstvo za to so “socialistične države, ki želijo mir”.
I /R
JiEliSM BOiSOi/ilWI
mirsaa&i

i-;ll7 St.Clair Ave. — HKndereon 1-0628 — Cleveland, Oiuo 44103
National and International Circulation
I'ublishPfl dfily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece k-a Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBS CllIPTI ON KAT ES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 113 Thursday, June 9, 1966
NATO na razpotju
NATO ni obrambna zveza zahodne Evrope in Amerike proti komunističnim državam z Rusijo na čelu. Je samo njen izvršilni organ, ki vodi vojaško organizacijo zveze, ki ima 14 članic. Že več kot 15 let obstoja NATO in zmeraj je imela težave, kajti države članice niso nikoli popolnoma izvrševale svojih obvez. Največ sta jih Amerika in Zahodna Nemčija. Do prevzema oblasti po generalu De Gaullu ni Francija oporekala osnovi NATO. General De Gaulle je začel kritizirati samo osnovo NATO in končno prišel do stališča, da mora Francija zapustiti to organizacijo, ker ni zmagala njegova ideja o reorganizaciji NATO. Svoje zveze z NATO je general rušil precej brezobzirno, kar je rodilo dosti slabe volje pri vseh drugih članicah NATO.
Nekatere med njimi so svetovale politiko “klin s klinom”, kar bi vodilo Francijo v izolacijo v svobodnem svetu. Ako general preganja iz Francije vse, kar je podrejeno vodstvu NATO, naj ostale članice začno rahljati zveze s Parizom. Druge so se zopet postavile na stališče, da De Gaulle ni Francija, da bo generala zmanjkalo, Francija bo pa ostala. S tisto Francijo brez De Gaulla bo mogoče enkrat v prihodnjosti govoriti mirno besedo in temu cilju naj bo podrejena sedanja taktika NATO.
Dolge mesece je politika NATO nihala med obema stališčema. Kocka je padla šele na zadnjem sestanku kanclerja dr. Erharda in angleškega ministrskega predsednika Wilsona, ki se je vršil koncem maja v Londonu. Oba državnika sta se odločila, najbrže v tihem sporazumu z ameriškim državnim tajništvom, za zmerno politiko, ki jo je NATO uveljavila na junijskem sestanku ministrskega sveta NATO. Zmerna politika je v grobih obrisih sledeča:
Ker De Gaulle noče več nobenega organa NATO, naj se vse angleške in ameriške oborožene sile preselijo obenem z vrhovnim poveljstvom NATO v Belgijo. Z vojaškega stališča bi bilo morda bolje, da gredo v Anglijo, toda politični oziri ne svetujejo te poti. Politično vodstvo NATO naj ostane v Parizu. O njegovi morebitni selitvi bo odločil sestanek ministrov NATO držav v prihodnjem oktobru. Za odložitev odločitve so se na ministrskem posvetovanju NATO zavzele Kanada, Italija, Danska in Norveška. Združene države bi rade dosegle odločitev tudi o tem že sedaj.
To vprašanje je ostalo še odprto, da bo olajšano pogajanje med Nemčijo in Francijo o usodi francoskih čet v Nemčiji. De Gaulle je v tem vprašanju pokazal svojo tipično brezobzirnost. Zahteval je od Nemčije v precej robati obliki načelen odgovor, ali Nemčija še želi francoske čete na svojem ozemlju. Generalova taktika je razburila nemško javnost in dala nemškim nasprotnikom tesnejše vezave Nemčije s Francijo za zagovarjanje ostrega odgovora francoski vladi. Zopet sta Anglija in Amerika svetovali popustljivost in general je dobil pritrdilen odgovor, kot ga je želel imeti. Nemčija res želi, da francoske čete ostanejo v Franciji, toda De Gaulle mora pristati, da bo Francija v slučaju vojne nevarnosti sodelovala z NATO. Sporazuma o tem vprašanju pa ne bo lahko hitro doseči, ker je izredno zamotan ne samo v političnem, ampak še bolj vojaškem pogledu.
Junijska seja NATO ministrskega sveta je torej pustila odprta vsa vrata za zopetni vstop Francije v NATO. Zaenkrat ima ta taktika samo teoretičen pomen, kajti De Gaulle je tako zaverovan v svoje stališče glede NATO, da ne bo hotel prav ničesar popuščati.
Seja je morala obravnavati tudi drugo kočljivo vprašanje: odnose do komunistične obrambne zveze znane pod imenom Varšavski pakt. V tej zvezi so aktivno včlanjene vse evropske komunistične države, le Albanija je postala njen mrtev član. Tudi v Vej zvezi obstojajo trenja, kot je pokazal slučaj Romunije. Voditelj romuniskih komunistov Ceausescu je namreč javno zahteval manj pakta in manj ruskega vpliva v njem. Svoje stališče je podprl z načelom, da je doba vojaških paktov minula in da je treba misliti na njihovo likvidacijo. Je torej romunski De Gaulle. Menda pa so njegove ideje bolj priljubljene med ruskimi sateliti kot DeGaullove med članicami NATO.
Spremenjeni položaj v organizaciji Varšavskega pakta nalaga NATO, da naj ne bo samo obrambna zveza proti komunizmu, ampak tudi organizacija, ki naj podpre vsako akcijo za čim manj hladne vojne v Evropi. Te naloge se je NATO vsaj do sedaj stalno otepala, sedaj bo morala vanjo ugrizniti. Računati mora namreč s tem, da bo ta problem načel De Gaulle na svojem obisku v Moskvi in ne bo naletel na gluha ušesa v Kremlju. Tam bodo za generalovo inicijativo takoj zagrabili, ker jo bodo skušali izrabiti za razbijanje NATO.
Debate in trenja na obeh straneh železne zavese bodo tako kar sama po sebi postavila vprašanje: ali je treba, da imata obe organizaciji, NATO in Varšavski pakt, toliko divizij ob železni zavesi. Javnost bo dala prav tistim, ki bodo trdili, da je teh divizij preveč. Ako jih jc pa preveč, kdo
naj jih prvi umakne, ako ne Amerika na zahodni in Rusija na vzodni strani železne zavese. Ravno to vprašanje bo pa zadelo v živo tako Vzhodno kot Zahodno Nemčijo, kajti sprožilo bo novo vprašanje: ali ni to tista pot, ki lahko vodi do zedinjenja nemškega naroda.
Junijsko zasedanje NATO zato lahko pomeni začetek novih naporov, ne samo za reorganizacijo NATO, ampak tudi za zmanjšanje mednarodne napetosti v Evropi. Zato mu bo zgodovina odmerila najbrže nekaj več pomena kot dosedanjim takim sejam.
BESEDA IZ NARODA
“Hvaležno plačalo” njisjorške mladine
NEW YORK, N.Y. — Nič nehvaležnega in zlonamernega ni bilo v tem, ko mi je v poročilu o proslavi 50-letnice slovenske fare sv. Cirila v New Yorku izpadlo ime farne soustanoviteljice Katie Pavlic, ki nam je na slavnostnem banketu dejala:
“Moja želja je, da bi se še mnogo let lepe slovenske pesmi prepevale Bogu v čast. Zato apeliram na vas mlade, žrtvujte se - in nadomestite nas!”
Katie ni samo prepevala lepih pesmi v cerkvi toliko let, ampak je za dobro slovenske skupnosti igrala tudi brač pri “Tamburici” in igrala na odru.
Včeraj pa — verjetno je že v Mastic Beach, L. I., odšla — je ni bilo, ko je naša mala slloven-sko šola igrala Mlakarjevo melodramo “Hvaležno plačilo”.
Šola, ki jo vodita učiteljici Cirila Saksida in Tončka Burgar, se je za počitnice prav lepo in uspešno po-slovila od nas, hkrati pa nam dala upanje in dokaz, da se na tujem rojen slovenski o-trok lahko materinega jezika nauči, če predvsem mati in dom
je tretji tip. Vsem nam je v spominu iz prejšnjih dveh let. On že obvlada oder, govorico in se od leta do leta razvija v enega izmed stebrov mlade igralske skupine v slovenskem New Yorku.
Isto moram reči tudi za njegovo sestrico Marjanco. V vlogi tete Natalije je mestoma dokazala, da zna intelektualno premostiti manjkajoča leta, zahtevana za primerno podajanje zahtevane osebnosti. Mestoma je dobro pokazala arogantnost in vzvišeni prezir za vso “golazen in sodrgo”, ki se ji je motala pod nogami in ob katero se ne bi hotela niti v svojem preziranju spod-takniti. Najraje bi jo brcnila celo izpred vsakega pogleda nanjo.
Marija Babnik je — kot najdenka in pohčerjenka Mira — dokazala, da ima do precejšnje mere naravno darovitost za igranje. Posebno prirodna in igralsko močna je bila v prvem dejanju.
Njena sestra Tončka — kot njena “mati” je bila dobra in
dasta svoje in k temu še domača primerno zadržana.
narodna skupnost doda svoje.
To mi je včeraj nekaj več kot eno uro trajajoča igra, oziroma bolje povedano igralci, dokazovala! Samo ena igralka je bila še na slovenski zemlji rojena, ravno ko se je vojna začela. Torej 4 leta stara je šla z drugimi v begunstvo! Vsi ostali so bili rojeni v Ameriki, dva pa celo doli na južnem delu, koder sta izven doma le špansko slišala.
In kako jim je včeraj govorica gladko tekla. Celo v naglaševa-nju niso velikokrat pogrešili.
Za Mlakarjevo igro “Hvaležno plačilo” ne moremo reči, da je mladinska igra, čeprav v njej nastopa 8 otrok. Štirje nekaj starejši, štirje pa malo mlajši od njih, ki so skupina iz soseščine. Ti so bili: Andrej Babnik, Janez Ravnikar, Lizika Ravnikar in Karli Klezin.
Ostali spadajo v sorodstvo z osebami, katerih življenjska dogajanja se prepletajo v sorodstvenem ali pa poznanskem odnosu tako močno in povezujoče, da nam zgrade igro: “Hvaležno plačilo”.
Pisatelj sam se je dobro zavedal, da ji ne mora dati označitve ia dramo ali melodramo. Manjka ji notranje gradnje. Vsiled tega jo je razdelil v pet slik — rajši, kot pa v pet dejanj. Skrčenje igre — zaradi tehničnega ozira
—	je bilo razumljivo, stvar sama pa je trpela!
Čim pa pomislimo na glavni namen, ki je vodil režiserko Cirilo Saksidovo dati igro na oder, potem so to malenkosti, ki jih je treba prezreti pri ocenjevanju. Kajti osnovni smoter je bil
—	rekel bi mirno — stoodstotno dosežen.
Nastopajoči so z vadbo in igranjem imeli dobro šolo za slovensko govorico in za prednašanje njenega smisla ter za podajanje vseh tistih čustvenih odtenkov, ki so v besede položeni, ki nam dajejo v skupku podobo človekovega notranjega in vnanjega življenja.
Presojanje včerajšnjega igranja “Hvaležnega plačila” s takim premotrivanjem moremo u-gotoviti samo uspeh. Težišče igre na odru je položeno v osebo razigranega in duhovitega študenta Dora. V njega je menda pisatelj položil svojo naturo, nagnjeno za dovtipnost. Peter Jenko se je spet izkazal. Podal nam
Natalijino sestro Zof j o je podala Francka Babnikova mirno in vdano volji arogantne Natalije.
Dorejevo mater Kunjugundo, kronično pijanko, je podala Veronika Ravnikar. Ona mora zmeraj reševati vloge, ki so dokaj neprijetne. Lani je morala naturo spremeniti in postati moški, da je igra šla na oder. Letos se je morala dozdevno kar dobro “nasekati”. In je zadela bolj kot kak “pijanec”, ki se nam na odru včasih prikazuje in gre v pretiravanje, ki karakternost u-ničuje. Ona je bila umirjena in dvakrat tudi z govorico svoje stanje značilno očrtala.
Od “starejših” glavnih vlog mi je zdaj omeniti še ženo po nedolžnem zaprtega moža Klaro. Podajala jo je zelo uspešno Marinka Ravnikar. Njej vprid so govorila leta že naravne dozorelosti. Lažje je glasovno obvladala lik, ki ga je bilo podajati. Vendar če pa pomislim, da je to bila njena takorekoč prva prava vloga na odru v igranju, potem Marinka lahko v koledarju zaokroži 5. junij 1966 kot dan svojega lepega uspeha. Razen par izgovorjav ni pogrešila. Lik žene, matere je podala v dobrem čustvenem oblikovanju. Ponižna, v času nesreče, vzviše na in samozavestna po moralni zmagi. Tudi ona naj gleda, da se vključi v mlado igralsko skupino, ki se nam zdaj pri fari lepo oblikuje na osnovi “slovenske šole”. Šola za svojo uspešnost rabi v prvi vrsti učence in učitelje ter tudi ljudi, ki so pripravljeni delovati v pomoč, da se čimbolj doseže namen, ki se takšno šolo materinega jezika zasleduje.
V	igri sta nastopili še Lizika Ravnikar in Elizabeth Grom kot otroka.
Pred začetkom igre je Tonček Babnik recitiral pesem: “O, ljubi slovenski jezik”. Peter Grom pa nam je povedal pesem “Peter, ti Peter”.
V	prvem odmoru je Janez Babnik deklamiral “Slovenec sem”, Janez Ravnikar pa “Bog in Slovenija”.
Ob koncu je učiteljica, režiserka Cirila Saksidova dobila v zahvalo za svoj trud šopek nageljnov. Prav tako njena pomočnica Tončka Burgar jeva in župnik Father Richard. Karl Klezin,
ki je oskrbel scenerijo, je bil na oder poklican, da je malo darilce sprejel.
Župnik Father Richard se *je našima učiteljicama zahvalil, kakor tudi vsem učencem in igralcem ter vsem gledalcem, ki nismo dvorane včeraj napolnili. Ob treh je bila vročina 95 stopinj. V dvorani pa je bilo kar prijetno gledati uspešen zaključek leta in dela naše slovenske njujorške šole. Kdor je prišel, je menda zadovoljen odšel.
Father Richard pa je nas navzoče in vse farane povabil, da pridemo v soboto, 25. junija, ob pol 8. zvečer v cerkveno dvorano, da nam bodo pokazali vse filmske posnetke, slike in predvajali pridigo ob priliki 50-letnice. Hkrati bomo odločili, kaj naj gre v cerkveni arhiv za farno zgodovino.
Dne 25. junija se spet vidimo! Prav tako pa tudi zadnjo nedeljo v avgustu, 31., ko bomo imeli skupni piknik s sosedno slovensko faro v Bridgeportu, kamor bodo nekateri prihodnjo nedeljo pohiteli v narodnih nošah za telovsko procesijo.
Zato na “Osmo” ne pozabite, da “ta cerkvica mala, slovenska bo ostala.”
Mladina nam je za to porok, mi starejši pa bodimo “second mortgage”.
Tone Osovnik
-------o-----—
kovice z zahoda
STOCKTON, Calif. — Kakor lansko leto tako imamo tudi letos precej muhasto vreme. Toplotna sprememba pride kar preko noči, sicer pa nikakor ne bomo zamudili prekomerne vročine letošnje poletje.
V	San Andreasu se je postavil naš slovenski župnik č. g. dr. Martin Starc s postavitvijo obširnega župnišča, kateremu je priključena dvojna garaža in prostorna farna dvorana. Cena tej zgradbi je primemo nizka, kar se je zahvaliti imenovanega gospoda spretnosti in podjetnosti, pa strokovni pomoči, katero je dal na razpolago njegov svak bivši poznani slovenski javni delavec g. Martin Vraničar ter — pridni farani. Tehnična notranja opredelitev je praktična in vsak kotiček primerno uporabljen. Čestitamo! Slovencem pa svetujemo: Če se vozite tod mimo, o-glasite se pri našem gospodu in se sami prepričajte o tej pisani resnici.
Malega Maksa Simončiča poznajo vsi Slovenci, kateri so bili v italijanskem taborišču San Antonio pri Salernu ali pa v Bagnoliju pri Napoli ju. Pa tudi naš list je že pred leti po-kot harmonikaš. Točasno je gojenec poznane Stocktonske “U-niversity of Pacific” in sicer na glasbenem institutu konservatorija. Glavni predmet so kompozicije, poleg splošnega glasbenega študija in sociologije. Če bo šlo po sreči bo v maju 1968 prejel učiteljsko diplomo. Kasneje namerava nadaljevati študij kompozicij in dirigiranja. Upajmo, da dobimo Slovenci novega komponista.
Slovenske begunske družine imajo v lemenatu kar štiri fante. Upajmo, da bodo dosegli, za kar so se sami odločili.
Č. g. kaplan Mirko Kozina in njegov podjetni in nad vse spretni brat Jože sta napravila s pomočjo katoliške mladine lep film “Križev pot”. Scenerija in režija je skrbno izdelana s tako skromnimi stroški, da vsakega gledalca v resnici preseneti.
V	naši. državi in sosednji Nevadi je zadnja dva dni prišlo do več požarov katere je zanetila strela. O škodi trenutno nimamo poročil.
Protiletalska raketa “Bomarc” je bila razstavljena na ogled v našem mestu. Pravokotna izstrelitev 90° doseže višino 100,-000 čevljev, dočim je teža rakete 16,000 funtov in v dolžinski izmeri 50 čevljev. Izstrelitvena oddaljenost je do 450 milj s preciznim zadetkom do 250 milj od kraja izstrelitve.
Gradbena produkcija je v tre-
nutnem zaostanku, kar nam po- kasneje svobodno izbral. Cene ve število 200 brezposelnih j borbe človeških življenj so viso-
gradbenih mizarjev v našem o-kraju. Ne samo davki pač pa tudi procenti na bančni gradbeni izposojeni denar znajo doseči višino 7-7.5%.
Poizkusne volitve bodo ob času tega članka pri kraju. Vendar imamo skromni barometer priljubljenosti spodaj imenovanih kandidatov za nadaljnih 5 mesecev, v kolikor se razume, bo v procentih izpremenilo.
Sedanji demokratski dvakratni guverner g. Pat Brown je sicer od leta 1958 do danes izgubil na popularnosti, vendar mu napovedovalci dajejo prednost pri jesenskih volitvah. Njegov isti politični struji pripadajoči sedanji župan velemesta Los Angeles g. Yorti ima na jugu v raznih okrajih precej pristašev. Če pogledamo republikanska kandidata, vidimo, da je južno trdnejši bivši župan mesta San Francisco Christopher, da pa mu aivši filmski aktor Reagan zelo močno kvari procente na severu. Vsekakor pa ima vsakdo od štirih kandidatov še vedno ogromne možnosti čez štiri leta, če bi slučajno politična sreča zdrknila točasno iz roke.
Vietnamska politika in vojska nam belita glave. Nepričakovano se je položaj s stalnimi protesti budistične pripadnosti iz-premenil in poslabšal že itak zamotani položaj. Borimo se proti komunistični tiraniji, da dosežemo cilj, katerega zastopamo pred svobodnim svetom za izpostavitev demokratičnih načel, katere si bo vietnamski narod
ke, toda politika se ne bo vsled tega spremenila. Če točno pregledamo poročila o zaplenjenih ogromnih množinah živil in o-rožja, lahko ugotovimo, da je sovražnik pripravljen za borbo daljše dobe. Tudi teritorij je samo tisti naš, na katerem stoji noga ameriškega vojaka. Zakaj se Bela hiša ne odloči za uničujoče bombardiranje strateških točk, bo pokazala bodočnost. Vsekakor se nadamo, da bo prinesel čas tako zaželjeni mir za “zeleno” mizo, se razume ne pod vsakimi pogoji. Sovražnosti bodo v kratkem omejene, Ker nastopa v tej deželi deževno vreme in bo dalo časa za premislek obema sovražnima stranema. Jesenske volitve pa bodo novi barometer tamkajšnje politike, na katero prav gotovo tudi naši politični in vojaški krogi gledajo s precejšnjo zaskrbljenostjo.
Liturgične spremembe z dovoljenjem uporabe v bogoslužju materinskega jezika še niso v splošni uporabi. So še kraji, kjer se slavnostne maše pojo v latinskem jeziku. Z zaskrbljenostjo lahko gledamo, da tudi pevci niso s temi spremembami povsod zadovoljni in je opaziti, da je na raznih krajih bilo vsled pomanjkanja pevcev in njihovega razumevanja razpuščenih nekaj cerkvenih zborov. Časopisna premlevanja v tej zadevi nam dajo časih precej zaskrbljeno bodočnost, če mlajša generacija ne bo razumela pravilno čas in njega prilike in odredbe Svete stolice.
M. S.



M ilivauški zapiski
MILWAUKEE, Wis. — Stara navada je, da se ljudje sprašujejo, ko se srečajo: “Kaj je novega?” Razočarani so, če jim nimaš kaj povedati. Prišli smo že tako daleč, da nam vsaka še tako malenkostna stvar prav pride. šele ko ljudje ugotovijo, da je vse dobro, se začne pogovor. Tako je tudi z menoj. Rad bi poročal velike novice pa jih ni. Zato bom poročal le o tem, kar mi pride na pamet.
*
Proslava Spominskega -dneva je bila zelo preprosta, toda prisrčna. Ljudje so napolnili cerkev, da se s svojim Bogom pogovorijo o prijateljih, s katerimi so se skupno bojevali na raznih bojiščih, kjer so mnogi tudi položili svoja življenja za boljšo bodočnost svojega naroda in družine. Po sv. maši pri Sv. Janezu so člani društva Triglav odšli v dvorano, kjer je bila kratka spominska proslava. U-vodne besede o pomenu dneva je spregovoril predsednik društva Franjo Mejač. Glavni govor je imel Marijan Zovič. Med drugim je naglasil, da žrtve, ki so jih doprinesli padli borci, ne smejo ostati brez pomena. Ideali, za katere so oni padli, mo-
rajo biti tudi nam sveti. Na koncu je še spregovoril duhovni vodja društva p. Klavdij Okorn. Pri svojem govoru je razvil misel slovenskega pisatelja v zamejstvu Karla Mauserja o duhovnosti, ki naj vlada med nami. Le skozi očala duhovnosti bomo prav cenili žrtve padlih. Kakor mora zrno pasti v zemljo in umreti, da prinese zaželjen sad ob svojem času, tako bodo žrtve padlih borcev prinesle zaželjeni uspeh in sad, ki ga pričakujemo. K temu moramo pomagati mi živi, če ne bomo samo jokali in se čustveno spominjali preteklosti, ampak trezno gradili na idealih, za katere so padli borci polagali svoja življenja. Ena od lastnosti, ki nam bo k graditvi novega sveta pomagala, bo prav gotovo složnost. Seveda ima vsak svojo misel, ki se vedno ne sklada z našim bližnjim, ali ko gre za uresničitev idealov, tedaj podredimo svojo voljo v dosego skupnega cilja. To smo dolžni padlim borcem, ki so se zavedali, da je brezbožni komunizem zlo in da je vredno žrtvovati svoje življenje za dom in vero očetov.
*
(Dalje na 3. strani)
ANTON ŠUSZEU
ameriški slovenski pevec in dirigent, rojen 26. aprila 1899 na Rodici pri Domžalah, umrl 9. junija 1965 v Clevelandu,
pokopan na pokopališču Kalvarija.
*
Za narod zaslužnemu pokojniku večna slava in nepozaben spomin!
AMERIŠKA DOMOVINA

ttixniiiiiiiiimiiiiiiiiiiixiitTiiiirTiiiiiTiiTiTiii
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
Pogovor se je pretrgal. Le škarje so škrtale in Ančka je vrgla že drugo volno, kakor kožuh sprijeto, na rjuho. Rozalka ni prav nič zaostajala za njo. Obeh je bil Marko vesel in je pritiral tudi Franci, ki je že dva resarja ostrigla, lepo skodrano ovco, da se je volna ne bo raztrgala. Razumel je dobro Ančkin pogled.
Franca ga je začudeno pogledala in dobro ji je delo, Rekla je: “Marko! Sedaj bova spet prijatelja.”
In nato so bili vsi tiho, le zvonci so zvonkljali, jarci so se oglašali in škarje so škrtale.
Okrog jarcev in ljudi je stopicala, se preskakovala in potre-sala z repkom pastiričica. Tako domača Je bila, da še odletela ni, ko jo je Manica poskušala ujeti, komaj za dober seženj se je preletela pred otrokom.
Manica se je naveličala pri jarcih. Zmuznila se je k bečel-njaku, sedla za brinov grmiček, da bi jo bečele ne napodile, pri-sluševala brenčanju bečel in ogledovala, kako so izletavale in kako težke padale na brade, kadar so se vračale s paše. Tako se je zaverovala vanje, da nič ni čutila, kdaj je prišel k bečel-njaku Vrbanek, majhen, postaven možiček, ki je kajžo že davno sinu oddal, sam pa si je izgovoril bečele, da je modrijanil pri njih, največ sam sebi, pa tudi drugim, če so prisedli. “Manica! Kaj pa ti delaš tukaj?”
“Jej,” se ga je ustrašila.
“Jarce pomagam striči.”
“Aaa, tako. — Kajne, lepo lete.”
“Ali daleč lete?”
“Zavrh, kjer po sencah resje še cvete in kurjice.”
“Pa znajo same tako daleč, ko so tako majhne?”
“Uuu, še djje znajo, na vrh Stola znajo.”
“Čudno, da se ne izgube.”
Z lesenim ključem je odprl bevelnjak, stopil vanj, pogledal v dvoje, troje panjev, pustil vrata priprta in se je nameril k strižačem. Ne zares, kaj bo o-trok, tako iz prijaznosti je rekel Manici: “No, pa ti pasi 'bečele, bom pa jaz namesto tebe pomagal striči jarce.”
“No, le.” Manica se je presedla izza grmiča na klopico. Nič Več se ni bala bečelic.
Veselo so pozdravili Vrbanka na Robu. Manica je še videla, kako so mu natočili sadjevca, potem pa se je zagledala v bečele. Včasih ji je zadonel smeh na ušesa, pa je ni mikalo od be-čelnjaka. Smeh pa se je prizibal čimdalje bolj pogosto do nje., in nazadnje so butnili v glasno krohotanje in niso megli nehati. Otrok bi bil tudi rad slišal kaj veselega in že je hotela iti povedat, da ne bo več sama pasla bečel, pa je opazila, kako na gosto poletavajo bečele in trot j e pred izletavnikom tistega panja, k? je imel na končnici naslikano, kako hudobec babi jezik brusi. “Ali se je žrelo zamašilo, da ne morejo domov?” Bečel pred panjem je bilo vedno več in svatovsko veselo brenčanje je preglasilo enakomerno delovno pošumevanje. “Joj!” Iz žrela so se usipale bečele, kakor bi druga drugo podile čez brado.
Manica je začela klicati na pomoč: “Vrbanek! Pojdite pomagat! Ušel bo!”
“Kdo?”
“Babji jezik.”
Glasen smeh ji je odgovoril. V rbanek je pa veselo prihitel k bečel n jaku: “Roj, roj! Prvi roj. Dva dni pred svetim Jurijem.” “Manica se je čudila Vrban-kovemu veselju: “Zamašite jih!” Oglasil se je Cenek, ki je pritekel za Vrbankom: “Kako si otročja. Ali ne veš, kaj je roj." “Naka. Ne verni ne. Povej!”
“Kadar je v panju toliko ljudstva, da bi lahko polovico živali lenarilo, pa bi bilo vseeno v jeseni poln panj strdi, takrat ukaže sveti Ambrož, da jih mora za eno družino ven. Zato da nanosijo gospodarju dva panja voska in strdi. In če jih še dosti ostane, morajo še drugič ali celo še tretjič iz panja.”
“Dobro si pokazal, da si Podlipnikov,” se je čudil fantinovi razlagi Vrbanek. “Kdo te je pa tako podučil?”
“Naš Joža.”
“Joža ne ve prav, ko nima svojih bečel. Vama bom jaz povedal, ko roj vsadim.” Roj se je odločil od bečelnjaka in veselo plesal proti jesenu v plotu.
Vrbanek je pripravil nov panj in veliko čebelarsko žlico — tako velike žlice Manica doma še ni videla — in je zadovoljno opazoval, kako je roj sedal na nizko vejo v jesen.
Po Rebri za plotom je prišel mlad fant, Kuharjev Tonerj: “Kaj imate res že roj?”
“Saj vidiš,” se je pohvalil Vrbanek. “Kje imaš pa svetega Ambroža. Obljubiš, pa ne narediš. Pa bi rad prvi roj izročil v varstvo čebelarskega svetnika.” Tonej je prinesel izpod suknjiča končnico, na katero je naslikal sv. Ambroža, kakor je obljubil Vrbanku, za eno matico, ki mu jo je pomladi odstopil: “Da me ne boste kregali.” Oddal je končnico tako, da jo je mož moral šele obrniti, preden je mogel videti sliko. Začudil se je: “Nisem mislil, da se ti bo tako sponeslo. Salabolsko! Kapo in škofovo palico si mu kaj imenitno naredil. Ti pa znaš. Res znaš.”
“Ne znam. Naučil bi se rad.” “Fee, kaj se boš deval v nič. Kdo pa zna bolje kakor ti?” “Tisti že, ki je sv. Frančiška na Rodinah upodobil.”
“Res. Tisti te je pa posekal.” “Tako bi jaz rad znal.”
“Od rad do zares je dolga pot. Ne vem, ali jo boš kdaj prehodil. Ne rečem, ko bi bil Podlipnikov iz Krnic, pa si Kuharjev z Breznice.”
Otroka tega pogovora nista slišala. Ogledovala sta od daleč roj, kako je sedal.
Tonej je sam prav dobro vedel, da lahko opeša na dolgi poti, in da bi mu to marsikdo privoščil: “Kaj sili berač naprej.” Zato je odlašal in se ni upal iti v svet učit se slikarstva. Otožna senca mu je legla na obraz, katere Vrbanek ni prezrl.
(Dalje prihodnjič)
lilwasiski zapiski
(Nadaljevanje z 2. strani)
Cerkev Marije Pomočnice Kristjanov na West Allis je dobila nove prostore. Fara se je že dalj časa pripravljala, da postavi novo cerkev. Na Binkoštni praznik so prvikrat imeli sv. maše v dvorani. Nedeljo prej je župnik oznanil, da bi rad imel nekaj moških na razpolago, ki mu bodo pomagali prenesti stvari iz cerkve v dvorano. Se čez sto moških se je oglasilo takoj naslednji ponedeljek in so pomagali prenesti vse cerkvene stvari v dvorano. Župnik je dobil med tem tudi poseben poziv od župana in muzejskega osobja, če bi bilo mogoče dobiti okna in cerkveni križ, da bi jih ohranili za bodočnost. Imajo namreč zgodovinsko vrednost. Seveda je župnik rade volje privolil v to. Cerkev Marije Pomočnice Kristjanov je bila ena izmed na j starejših cerkva v West Allisu. Bila je zgrajena leta 1907. Župnik sedaj še čaka, da se preseli v hišo, ki jo je kupil s tem namenom, da se lahko začasno preseli in izprazni župnišče, ki ga bo-
do podrli. Načrti so že narejeni za novo cerkev, novo župnišče in še dva nova razreda, ki bosta dodana dosedanjemu šolskemu poslopju. Župnik vedno rad položi faranom na srce, da je potrebno, da (pomagajo s svojimi prispevki, da bo nova cerkev čim lepša. Za malo denarja je malo muzike!
Ljudje, ki radi balinajo, bodo imeli letos dovolj priložnosti. Slovensko društvo Triglav ima v svojem parku dva prav lepa prostora za balinanje. In kakor slišim, se že prav pošteno dajejo. Med člani samimi je nekaj prav dobrih zbijačev. Veselja z balinanjem nimajo samo balin-carji ,ampak tudi gledalci. Za vsakega je dovolj zabave.
•
Nekaj članov društva Triglav se je odločilo, da bo postavilo posebne počitniške barake. Po dva in dva člana sta stopila skupaj, da postavita eno barako na principu planinskih hotelov. Seveda se je to zgodilo z odobre-njem društva. Društvo skuša nuditi članom čim več ugodnosti, posebno tistim, ki so s svojimi denarnimi pripomočki pomagali, da je društvo moglo kupiti sedanji park, ki od dne do dne postaja bolj in bolj znan in privlačna izletna točka za Slovence. Če nimajo kam iti, pa se podajo v park. Tam navadno najdejo druščino in zabavo. Poskrbeli so tudi za kuhinjo, ki so jo zaprli tako, da jo lahko rabijo tudi pozimi, če bi se komu zahotelo, da preživi nekaj uric tam.
CYO skupina sv. Janeza E-vangelista je napravila izlet v Triglav park. Imeli so se odlično. Igrali so odbojko, da je bilo veselje. Fantje so bili tudi žogo, iker brez tega si izleta skoraj ne morete misliti. Vseh mladinskih podvigov se je udeležil tudi kaplan Sv. Janeza Fr. Christopher. Drugi dan je priznal, da ne spada več med naj mlajše. Vse kosti so ga namrečj bolele.
m

Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra lf!4
v Zedinjenih Državah	Inlint lil I^korp. v dri. Illinois
Severne Amerike uLutin. JUllCl, Sil. (4. maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, lil. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Cnicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St..
Joliet, 111.	h Jul S
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111 JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
e
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto živi jenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba^ za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434
V-:-: -■r===-------------------- ----------------------^
Čudno stališče Tri Quanga?
SAIGON, J. Vet. — Ameri-kanci tu preudarjajo, kaj Tri Quang, bojeviti budistični menih v mestu Hue hoče. Na eni strani poziva predsednika L. B. Johnsona, naj vrže vlado gen.
Ženske dobijo delo
Waitress wanted
Part time, Friday only, from 10:30 A.M. to 1:30 P.M., over 21, $1.25 per hour, English. Call EN 1-8997.	(x)
UČENKE ZA ŠIVALNE STROJE
Sprejmemo delavke, ki ne govorijo angleško, saj imamo med našimi 2000 uslužbenci različne narodnosti. Dnevno delo, najvišja plača v tej okolici za ženske. Skušnja nepotrebna. Mi vas plačamo, dokler vas učimo, po kratki učni dobi. Oglasite se v našem zaposlitvenem uradu od 8.30 do 5. pop. od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.
(2 bloka južno od Lorain Ave.)
(114)
E»em za molke & ženske
WANTED KITCHEN HELP
Male or female Also Waitress
SORN’S RESTAURANT [ 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
____	(x)
DELODOBIJO
Oskrbnik ali par
Delni čas, 7-stanovanjsko poslopje v Euclid Ave.-Lee Rd., okolici. Stanovanje in garaža za postrežbo; znanje angleščine. MU 1-3879 ali 851-2466.
Kyja, kot je njegov prednik pomagal vreči predsednika Diema, na drugi pa istočasno kriči proti “ameriškemu poseganju” v vietnamske domače zadeve.
Preudarjanje je komaj potrebno. Bojeviti menih hoče, da Združene države podpirajo njegov boj za oblast v Južnem Vietnamu. To je dovoljeno, vse drugo je v očeh Tri Quanga “vmešavanje”!
\ Čestitke in f
A	v V*I	d
5 voščila b
)	b
Vesel rojstni dan:
Mrs. Barbara Vardian, 1236 E. 173 St. ima 84. letni rojstni dan danes v četrtek 9. junija in njen vnuk Robert Morel. Otroci, vnuki in vnukinje, in pravnukinje jim voščijo vesel rojstni dan in še na mnoga leta.
M AIJ OGLASI
V najem
Oddamo 3 sobe, opremljene ali neopremljene, zgoraj, v fari Marije Vnetoovzete. Kličite LI 1-0772.	(114)
Olepšajte svoje domove sedaj!
Za strokovno barvanje vaše hiše zunaj in znotraj pokličite strokovnjaka
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating
1171 E. 61 St,
HE 1-0965.
Brezplačen proračuni	Delo zajamčeno!
Hiša naprodaj
6-sobna enodružinska, 3 spalnice, garaža, lepo dvorišče, klet, blizu cerkve Marije Vnebovzete in E. 172 St. Kličite po 6 uri 486-5312 ali koncem tedna.
-(114) 1
(114)
Nekaj naših ljudi se zopet nahaja po bolnicah. Najdete jih prav povsod. Tako je Mrs. Mary Kotze v sanatoriju Sacred Heart na 27th in Greenfield Ave. Vsakega obiska je vesela. Rada bi šla domov, pa zdravnik kar noče odobriti. Njen vnuk, ki še ne ve, kaj pomeni čas, ji je rekel: Gramma, kdaj boš pa šla domov. Že ves teden si tukaj. Otroška nedolžnost in preprostost! — Mrs. Mary Martinic je pa v Michael Hospital. Nič se ni počutila dobro. Pravi, da nima nobene prave moči. Rada bi delala in bila pokonci, pa ne gre. — Matt Potokar se pa nahaja pri kamilijancih na Blue Mound Rd. in Hwy. 100. — Že dalj časa je bolan Frank Mramor. Ima sklerozo dihalnih organov in mišičevja. Nahaja se kar doma, kjer mu zelo ljubeznivo streže njegova žena. Živi na 2039 South 95th St. Če vas kdaj napelje pot tam mimo, pa se oglasite vsaj za nekaj minut. Frank bo zelo hvaležen. Vsem želimo zdravja in pa seveda dobre volje. Bolezenski križ navadno ni lahak. Je še več drugih bolnikov, ki so prisiljeni, da se držijo doma. Vse bi radi vključili v naše poročilo. Pa še prihodnjič kaj.
ilSlEuZ
KUPUJTE PRI MAY DNEVNO: V MESTU OD 9:30 do 5:45, OB PON. & ČETRT, do 9:00, V7 PODRUŽNICAH DNEVNO MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE	OD 9:30 do 9:30
\ v ■	: . ' ■ -
MAX FACTOR’S STRONGHOLD * IZBOLJŠA IN OJAČI NOHTE
Stronghold je revolucionarno novo loščilo, ki v trenutku popravi nalomljene nohte... ojači krhke nohte... in dejansko pospešuje njih rast do zavidljive dolžine! Uporaba Strongholda je enostavna... tako enostavna kot vsakega drugega loščila nohtov. Stronghold stvori varnostno mrežico, ki dejansko prepreči lomljenje in krošenj e... tudi tekom težkega gospodinjskega dela.
Popolnoma varno, ne poškoduje nohta, ali občutljive lunice. 2.50. Poskusite!
Kozmetični oddelek, pritličje v mestu in v vseh petih podružnicah.
’Zaščitna znamka
Odkar so ljudje slišali, da se bo fara sv. Janeza za gotovo selila drugam, se skušajo tudi sami seliti, da bodo bližje svoji cerkvi. To je včasih združeno z žrtvami. Po tem se tudi vidi prava ljubezen do fare. Nekateri ljudje so se že preselili, drugi pa prodajajo svoje hiše in odhajajo v tisto smer, kamor bo šla cerkev. John Rifelj je pred kratkim prodal svojo hišo. Pra-vi, da tukaj ni več tako luštno,! kakor je bilo včasih, V sredi me-1 sta si, pa se ti zdi, kakor bi bil na farmi. Kar pet blokov hiš so podrli, da bo nova. velecesta imela prostor. To je napredek, ki se mu ni mogoče ustaviti. Tako se včasih človeku zdi, kakor pravi pesnik Josip Stritar: Dni premi-' šlja, ki so bili in na tihem solze briše.
ffieJME-Ah-TSZ’c0-
6 STOF5.H3S
i-r-m

k_jLJ

aBBMB
piIIIIIIIIII IIIIITi I iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiitYll
TRYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
rim
IIYTITTIXIIxIIIIXIITTI

Adelajda te noči dolgo ni mogla zaspati. Vedno znova je vstajala, šla k oknu in strmela proti severu. Zunaj je bila gosta tema; toda njej se je zdelo, kot da mora poskusiti s svojim pogledom predreti noč, skale in višine, in mora tam preko gozdov, prav na skrajnem severu— uzreti Bjorndal. Ali so okna tam še razsvetljena? Ali je Dag zdaj doma? Ali zunaj v gozdu? Na kaj misli? Od mraza in strahu jo je spreletel drget. Ali je srečen, ker jo bo dobil? Čisto, čisto srečen?
Strmela je v temo in mislila na Daga, kakršnega je bila prvikrat videla — v raztrgani obleki s krvavo obvezo na roki, in kako je bil kljub temu ponosen in lep. In videla ga je, kakšen je bil za božič, ko je preživela tam v dekliški izbi tako mnogo čudovitih dni. Kako plašno, skoraj nemo, toda z vprašujočimi in občudujočimi pogledi jo je bil motril. Mislila je na nepozabni vtis, ki jo je bil nanjo
CHICAGO, ILL
MALE HELP
Maintenance & Custodian
Building programs and retirement present personnel. Several openings in our plant staff. All permanent positions. Good starting salary. Liberal fringe benefits. Experience preferred — not required.
Call Mr. Marken
NATIONAL COLLEGE OF EDUCATION,
Evanston, Illinois
GR 5-0221 or BR .1-2330
(113)
MEN WANTED
General Labor — Rotating Shifts Steady employment. Possibility of overtime. Shift differential. Immediate openings available. Call Personnel Office
BALL BROS. CO.
Highway 59-A Mundelein, Illinois
Open Monday to Friday, 8 a.m., to 5 p.m., Tuesday evening 7 p.m. to 9 p.m. Saturday morning 8:30 a.m. to noon.	(113)
napravil božični večer na Bjorn-dalu, na ples na velikem Borg-landu in na bolečo pot proti domu z Dagom — na zadnji večer, ko ji je bil rekel samo “lahko noč” in odšel v gozd — in ni bil doma niti takrat, ko sta se naslednjega dne z očetom odpeljala.
Mislila je na ves svoj poznejši strah in dvome v mestu, ko je bila končno v globokem brezupu lekarnarju obljubila, da bo postala njegova.
In mislila je na poslednjo pot na Bjorndal, k umirajočemu stotniku Klingeju in na njegov pogreb — in kako je prebila s svojim očetom tam vse poletje — na svoje samotne in muka-polne poti po vrtu in naj lepših krajih v okolici kmetije ... In mislila je na jutranji izprehod z očetom Dagom, ki jo je bil odpeljal na gorski vrh severno od kmetije, na razgled neskončno daleč preko bjorndalskih višinskih gozdov in naselbine tako neskončno daleč, kakor ni bila še nikoli videla sveta. In potem je prišel poslednji večer, ko je pri zlaganju svojih stvari v kovčege v dekliški sobi brid ko jokala, in spomnila se je poslednje svečane večerje v stari izbi; in nenadoma se je zgodilo nekaj nepojmljivega. Ko je bil njen brezup najhujši, je oče Dag izpregovoril one neverjetne besede, povedal je, da sta se ona in Dag drug v drugega zal ju bila. Spomnila se je pekoče zadrege in obenem sreče, ki jo je bila zatem obšla, in strahu, ker vendar ni moglo biti res, da bi bil Dag vanjo zaljubljen.
Adelajda je sedla; drgetaj e od mraza se je s komolci naslonila na okensko polico in strmela v temo.
Nato je bil oče Dag vse uredil z očetom. Toda Dag ji ni bil pisal niti enega pisma, niti ene besede. Oče Dag ji je sicer vedno sporočal, kadar koli je prišel, da jo sin lepo pozdravlja; toda sin mu gotovo ni bil naročil niti enega pozdrava. Da, oče Dag ji je bil prinesel celo nakit, težke zlate verižice in prstane — češ, da ji jih pošilja sin; toda ali je vsaj slutil, da ji je bil oče prinesel te darove? Komaj da. Oče
in sin skoraj nikoli nista govorila med sabo. Vsaj za časa njenega dolgega bivanja na Bjorndalu tega ni bila slišala. Nista se sovražila — nasprotno, rada sia se imela; toda mladi Dag je bil vedno molčeč in zdelo se je, da jse oče Dag nekako boji svojega sina. Adelajdi je nasproti valovila megla, nepredirna, brez začetka in konca, brez postave in glasu, in vendar živa — bila je kakor vrvež strahu in dvomov.
Kaj če si je Dag premislil? Če ne bo hotel... ? Če se mu je kaj pripetilo? Bjorndalski gozdovi so opasni. V njih prebivajo medvedje in volkovi in mogočni losi, tam so skalne gore, prepadi in deroče vode. In Dag tako neprevidno ravna s puško. Lahko bi se po neprevidnosti sprožila ...
Vsa tresoča se je Adelajda dvignila in zlezla med mrzle rjuhe. Tesno in mrzlo je bilo v velikih sobah na župniji. Adelajda je mislila na božične dneve na Bjorndalu. Okoli hiše gri-zeč mraz, toda v sobah je plapolalo v kaminih in bučalo v pečeh, in zgoraj v dekliški sobi, kjer je vedno spala, so bila ob stenah na visoko zložena bukova drva. Lahko je kurila, koli-
kor je hotela.
Velika postelja v dekliški sobi na Bjorndalu je bila udobna — hiša sama za sebe. Kadar je zunaj divjal vihar, je ležala v njej mehko, udobno in varno. Ali bo jutri tam ležala? — Ali bo res tam ležala? Nenadoma ji je postalo med tesnimi rjuhami vroče. — Nikoli več ne bo spala sama v sobi. Jutri bo poročena.
Kje bosta imela ona in Dag sobo?
Dag je že izza svojih otroških let prebival sam zase v “stari hiši” s svojimi ribiškimi pripravami, s psi in orožjem. “Stara hiša” je bila brez oken, z ognjiščem na sredi. Bila je naj starejše poslopje na Bjorndalu. To pač ni bil prostor za zakonca. V stari veliki spalnici spi oče Dag;

Važna posebna seja vseh
članov družbe
SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA ŠT. 2 3563 E. 80 Sl.
se vrši v nedeljo, 12. junija ISSS
Začetek točno ob 2:00 uri popoldne.
Člani so prošeni, da se v polnem številu udeležijo važne seje.
To obvestilo tudi velja za vse društvene zastopnike.
JAMES NOSE, tajnik
PxXXXXXXZXXZZlXITXXXZIZXZirzz XI. J.XZXXIX1J.AA ž tu x xxxxxxx"
nikoli ni opuščal svojih navad, kjer je bil, tam je ostal. Najbrže
bo tako, da bosta imela svoj sobo nekje v novi stavbi.
REAL ESTATE FOR SALE
LINCOLN PARK AREA PACKAGE SALE Partners disagree and are forced to sell. 5-2 flat frame bldgs, various locations. Fully rented. Low taxes. Will consider sale on contract with small down payment.
Mid North Realty	327-8820
___________________________(113)
BRICK 6 ROOM BUNGALOW.
3 Bedrooms, Enclosed porch, large yard. Across street from Sacred Heart Church and School. By owner $17,500. 631-6770.	(113)
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
“NEW HOME”
$19,900
3276 N. Elston Brk. Ranch-3 Bdrm-Full Basement. Near all schools, churches, transportation. By owner - Builder.
Call AV 2-6239
(115)
CRESTWOOD - HANDYMAN SPECIAL.
5 Rooms, bath, 1st floor, 4 rooms, bath 2nd floor, garage, 1 acre. Gas | ht. West of Cicero, $11,000.
258-6945.
WORTH - Brk. 2 Bedrm., fireplc., | bsmt., 2-c garage, recreation room, wall to wall carpet. Storm windows | & Screens. $16,000. 349-6785.
(115)
MALE HELP
R. E. A. Air Express
CLERK HANDLERS
STARTING PAY — $447
Available days, midnights and evenings AGE 18 to 44. HIGH SCHOOL GRADUATE
O’HARE INTERNATIONAL AIRPORT
Lawrence and Mannehcim
(115)
The Stroh Brewery Company, Detroit 26, Michigan
Priročni karton z 8
nič zastavnine nič vračanja
steklenicami
spada tja, kjer je veselje

V družbi... na pikniku. Stroh’s pivo je bolj priročno v priljubljenem kartonu z 8 steklenicami nobene zastavnine, nobenega vračanja steklenic. Kupite 8-pack Stroh’s. Edino ameriško z ognjem
Z OGNJEM VARJENI OKUS varjeno pivo.
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl izberiteI
HOWARD BAKER
649 EAST 185 STREET, EUCLlD	KE 1-8187
Cargo Building No. 1
ENA KONJSKA SILA! — Dovolj za prijetno vožnjo po Sedmi aveniji New York City, za katero se je odločil prijatelj konj Frank Smith iz Bronxa.
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 9. maja 1966 v Gospodu preminula naša ljubljena mama, stara in, prastara mati
FRANCES SALMICK
roj. PAVLIN
Pokojna je bila rojena 1. decembra 1887 v vasi Račevo, župnija sv. Trije Kralji, Žiri, Slovenija, Jugoslavija. Tam žaluje za njo sestra Pavla in ’več drugih sorodnikov. V Ameriko je prišla leta 1906.
Pokopali smo jo dne 12. maja. Iz Želetovega pogrebnega zavoda na 452 East 152 Street smo jo v pogrebnem sprevodu pre peljali v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., od tam pa po slovesni pogrebni sv. maši na pokopališče Kalvarija, kjer smo jo položili k poslednjemu počitku.
Iskreno se zahvalimo vsem čč. gg. duhovnikom:	Rev. Matija
Jager je daroval slovesno pogrebno sv. mašo, opravil žalne svete obrede in vodil molitve ob grobu. Rev. Raymond Hobart je blagoslovil truplo in molil za pokojno v pogrebnem zavodu, hišni duhovnik v zavodu Mount St. Joseph na Chardon Road ji je podelil sv. zakramente za umirajoče. Zahvaljujemo se najtopleje častitim sestram v Mount St. Joseph Home, ki so pokojni požrtvovalno stregle in se udeležile pogreba.
Prisrčno zahvalo naj prejmejo društva, ki so pokojno počastila kot svojo preminulo članico: Oltarno društvo pri Mariji Vrebovzeti, podružnica S.Ž.Z. št. 10., društvo Mir št. 142 SNPJ, društvo Sv. Helena št. 193 KSKJ. Najlepša hvala vsem, ki so molili sv. rožni venec ob krsti, zlasti tudi Catholic Order of Foresters St. Mary’s Court No. 1640. Iskrena hvala vsem zastopnikom za ganljive poslovilne besede: Anton Bokal za društvo Mir, Mrs. A. Bokal za SŽZ in Mrs. Anne P. Grosel za dr. Sv. Helen KSKJ. Prisrčno hvaležni smo našim dobrim sosedom, ki so darovali za skupni ver.ee in sv. maše. Posebno se zahvalimo Mrs. Fred Strniša in Mrs. C. Graham, ki sta zbirali. Uslužbencem Collinwood High School Cafeteria se prav lepo zahvalimo, da so se skupno udeležili pogreba.
Lepa hvala Želetovemu pogrebnemu zavodu, ki je skrbno in izvrstno uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Dobri Bog naj stotero povrne vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namere, vsem ki so poklonili vence in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prisrčna hvala vsem ki so prišli kropit, vsem, ki so se udeležili pogreba in spremljali ljubljeno mamo do groba. Razposlali smo zahvalne kartice. Če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo za oproščen j e. Sprejmite vsi to našo skupno zahvalo, za vse dobrote, ki ste jih izkazali pokojni mami, za vse izraze sožalja, za vso pomoč in za vse, kar je kdo storil v počastitev pokojne.
Hvala, naša dobra mama!
Vso ljubezen ste nam dala vse moči in vse skrbi:
rajski mir, nebeška sreča naj Vas spremlja v večnosti.
Žalujoči:
Hčere:
IRENE, por. HOČEVAR, JEAN, por. URAC, ALICE, por. KAPEL, sinovi: FRANK ADJUST, GERALD, snahi: CHRISTINE in CARRIE, zeti: JOE, MIKE in TONY 11 vnukov in vnukinj, 12 pravnukov in pravnukinj Cleveland, O., 9. junija I960.
7887

1966
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z Žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom in. prijateljem, da je 28. maja 1966 tiho dotrpela moja dobra soproga, skrbna in ljubeča mati in stara mati ter sestra
JOSEPHINE UDOVICH
roj. KASTELIC
Blaga pokojnica je bila iz vasi Sad pri Stični na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1904. Pogreb sc je vršil 1. junija 1906 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebov-zete, naito na pokopališče Kalvarija.
V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo č.g. Jagru, lci je molil ob krsti sveti rožni venec, č.g. Hobartu, ki je izvršil pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču, č.g. Tomcu, ki je pokojnico obiskal v bolnici.
Srčna hvala vsem, ki so dali vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše; vsem, ki so jo prišli pokropit in jo spremili na pokopališče; vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli sožalje in. vsem, ki so nam bili v pomoč v dneh naše velike žalosti.
Iskrena hvala članicam društva Danica št. 11 in Ženski zvezi št. 41 za molitve v pogrebnemu zavodu in na pokopališču. Hvala tudi nosilcem krste. Hvala g. Antonu Grdinu za lepo urejen pogreb in izvrstno postrežbo.
Ljubljena žena in. mati, spavaj sladko in počivaj v miru, dokler se ne snidemo. Tvoji duši pa naj Bog nakloni radosti večnega življenja.
žalujoči:
soprog MIKE
hčerke JOSEPHINE FATUR v Los Angelesu, Calif.
ANGELA ŽNIDARŠIČ v Richmond Heightsu in EMILY
en vnuk in 4 vnukinje, in. en pravnuk ter OSTALO SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 9. junija 1966