Neodvisen pniiifldi lisi ma stOT^üsta Qndsfvo. / Y/ ? % f \ \ Bitka pred Dračem. Pred Dračem smo porazili Lihe. — Sasonov govori v dumi. — Arquth govori o mirovnih pogojih. — Nemški uspehi pri Verdunu. — Turško poročilo o padcu Erzeruma. — Kje bodo bodoče bitke? Ruska duma otvorjena.jj§ Dne 21. t. m. je ruski car sam otvoril dumo. Najprej je bila služba božja, na to slovesna otvoritev.. Gar je pri otvoritvi, imel kratek nagovor na poslance, v katerem jih je navduševal za resno delo v teh težkih časih ter jim želel popolnega uspeha. Predsednik Hodzianko se je carju zahvalil, da je prišel med ljudske zastopnike. Na to je zunanji minister Sasonov podal obširen preglejd čez zunanjo politike. Sas ono? govor o zunanji ' politiki* Ruski zunanji minister Sasonov je imel v dumi govor, v katerem je slikal politični položaj ter izjavil, da bo ruska vlada vstrajala, neomajno pri sklepu, nadaljevati boj tako dolgo, dokler ne bo sovražnik premagan. To je in ostane trdni sklep ruskega naroda in njegovih zvestih zaveznikov. Znano nam je, kdo je povzročil neštevilna gorja, vsled katerih zdihuje sedaj vsa Evropa. To se'đaj omenjati, bi bilo popolnoma odveč, če bi nemški državniki in Prusija na vstrajali pri tem, da nam in našim zavetnikom naprtijo ih podtikavajo vso odgovornost za sedanjo svetovno vojsko. Toda Rusiji in njenim zaveznikom je bila fa svetovna vojska vsiljena, da branijo svoje najsvetejše pravice. Že vnaprej is m o vedeli, da bo vojska n e i z o g i h n a, vsled Česar smo ohranili ih bomo tudi v bodoče kljub žrtvam in izgubam ohranili popolnoma mirno kri. Solidarnost četverosporazuma. Da bo zajamčen uspeh, je treba tesnega združenja z zaveznikom in popolnoma sporazumnih naporov. Vsled oddaljenosti Rusije o|d njenih zapadnih zaveznic je pa to sporazumljenje zelo otežkočeno. Toda storilo se je vse, da bo dosežen ta smoter. Naši za- stopniki se prav živahno udeležujejo posvetovanj v-seh vprašanj, katera razi ravljajo zavezniki na posvetovalnih zborovanjih v Angliji in Franciji. Razen t è h po 1 i t i Č n i h in vojaških posveto-v a n j so zaveznice Še tudi želele sestanka zastopnikov vseh zaveznic, da se posvetujejo glede potrebnih predpriprav za b o d o č o gospodarsko zvezo vseh zave z n i c. Važnost tega vprašanja je jasna kot beli dan. Ce se ima opraviti s takim sovražnikom, kakor je Nemčija, ki je mnogo let pod plaščem in pod pretvezo tradicij,onelnega prijateljstva ß1-kušala zazibati v sen pozornost sosedov, dočim je brusila istočasno svoj meč, je pač na mestu, že zdaj misliti na koristna sredstva, 'da se v bodoče ne bodo ponavljali dogodki, kakoršnji so se razvili s tako naglico pred poldrugim letom. Sasonov se klanja Franciji. Trditev, č|eš, zavezniki si žele, da bi bil nemški narod popolnoma uničen, je jalova.‘Kdo bi mogel računati s tem, kako uničiti narod, broječ 70 milijonov duš. Zavezniki niso imeli nikoli takih misli. Zahtevajo za-se pravico, da sc v svoji deželi svobodno razvijajo in se nočejo dotakniti zakonitih pravic narodov. Zahtevajo samo v svrha zasiguraaija svojega obstanka, da se napravi konec neizprosnemu egoizmu in ropaželjni poželjivo s i i, ki so značilne poteze p r u si o v s t v a, To pruso.vstvo se mora prisiliti enkrat za vselej, da ne bo imelo nobene moči. Ako bi pa ne prišlo do tega, bi bile vse žrtve zaveznikov brez uspieha in zaman. Zveza, med zaveznikom se mbra izpopolniti, ne da bi bilo pri tem potrebno žrtvovati temu ali onemu zavezniku del svoje samostojnosti. Celo drugačne so tozadevne razmere pri naših sovražnicah. Tam postanejo zavezniki podložne države. Dejanski je res prav težko še go v o riti o Avstro-Ogrski, Turčiji in Bolgar lì ji kot samostojni}! državah, ker so položili Nemci v teh državah svoje roke na armade in sploh na vse panoge politične uprave v teh državah. Štejem se srečnega, da izrečem na tem mestu svoje odkritosrčno občudovan- je nad vstrajnostjo in globoko zasnovanimi načrti, s katerimi izvršuje francoski narod predpriprave za zmago. Kar stori Francija v tem oziru, je ravno tako velikanske vrednosti, kakor sijajni uspehi hrabre armade. Za skupno stvar skupno prelita kri je ustvarila med nami in Francijo vezi, katerih ne bo mogla * pretrgati in razrušiti nobena sila. Štejem se za srečnega, da še enkrat pripomnim, da so končnoveljavno odstranjena vsa prejšnja nesporazumi]' en j a, ki so dolgo časa kalila oidnošaje med Anglijo in Rupijo. Tisti poslanci, ki bodo v kratkem poselili naše zaveznike, se bodo prepričali na lastne oči o sijajnih uspehih, katere je doseglo njihovo vojaštvo na suhem in na morju. -Italijanske čete, ki morajo premagovati težkoče gorskih bojev, podijo sovražnika nazaj korak za. korakom iz ozemlja, ki je že dolgo let sanjalo o tem, k a k| o se povrniti nazaj v italijansko domovino. Na b al k an sko-jj adr an ski morski obali pe bojujejo Italijani skupno z zavezniki zoper skupnega sovražnika. Pred nedavno sta se pridružili Italija in Jar ponska londonski pogodbi. Pogodba je bila podpisana v Londonu dne BO. nov. 1915. Sme se torej smatrati, da bodo abotne vesti, češ, ta ali ona zavezniška država bo s k 1 e n i 1 a p o s e b e j mir, sedaj enkrat : za vselej obmolknile, kajti države, ki so sklenile tozadevno pogodbo, ne smatrajo mednarodne obveznosti za košček papirja, ki nima nobene vrednosti. Sasonov snubi Poljake. Žalostna poročila prihajajo iz pokrajin, ki jih ima sovražnik začasno zasedene. Vi vidite, kaj se godi pri bratskem poljskem narodu, v junaški Belgiji, in v hudo prizadeti Srbiji, Povsod vlada velika groza in revščina. Nesrečnim žrtvam, ki ječijo pod težkimi preizkušnjami, lahko zakličemo: Le p c gum! Ura rešitve je že bila! Kakor grozna ironija zveni hvala, katero si dajejo Nemci sami za dobrote, s katerimi baje obsipavajo prebivalstvo v zasedenih krajih. Nemško časopisje je posebno ponosno na ustanovitev poljskega vseučilišča v Varšavo. To LISTEK. D?a ujetnika — rešena« Ortica iz viničarskega življenja v Slovenskih goricah, — Spisal A. Kosi.* Oj, kaiiko žalosti in bridkosti je povzročil koncem mesca julija 1914 leta cesarjev razglas o mobilizaciji! To je bil jok in stok v družinah zlasti ondi, Iger je mnogoštevilna obitelj izgubila svojega rednika. Ločitev je bila sicer povsod težka, a najtežja pač v hišah, kjer se je oče trudil, delal in skrbel za svoje drage, kjer je vladala ljubezen in kjer je kraljeval mir v družini. Nekje v Ormoško-ljutomerskih goricah se je' dogodilo to, o čemer v naslednjem pripovedujem. * » * torej pojdejo.“ „Da, jutri pojdejo. Grozno težko mi je za našega, posebno sedaj, ko se je ves izpremenil in tako lepo slo ’ ' za mene ih otroke. ■ v p črtico smo ponatisnili kot odlomek iz knjižice „Iz dni skrbi in žalosti“, ki jo je pred kratkim ' izdal šolški ravnatelj A, Kosi v Središču, Priporoču-joč to delce, ki se dobi pri izdajatelju v Središču in v vseli večjih knjigotržnicah po Slovenskem (cena je 45 v), še omenimo, da obsega omenjena knjižica poleg raznih povestic iz vojnega življenja tudi igrokaz^ JPo mobilizaciji doma“, ki ga v poslednjem času kaj ra- < da uprizarjajo razna izobraževalna društva na deželi v konst Rudečemu križu. Op. ur. Tako se je začel pogovor Rižnarjeve Neže in Loparnikove Treze, dveh viničaric, ki sta se sešli s svojima brentama** spodaj pod hribom pri studencu. Prva, Neža, kakih 27 let stara žena, ki je bila še le pet let s Tomažem Rižnarjem poročena. Njen mož jc bil velik prijatelj žganja; če je imel le svoj frakcij Se k, je bil že zadovoljen in srečen. Ni se torej čuditi, da je ves svoj zaslužek odnašal dan za 'dnevom doli k cerkvi v Trbučevo gostilno, kjer so točili tud žganje. Pa ne samo njegov, marveč tudi Nežin zaslužek je navadno šel po grlu. Zakaj takoj izpo-četl- zakona je Tomaž tako odredil, da je plačilo za oba pr j,emal povsod sam. Vedel je za to gospodar, a več ii o to tudi drugi posestniki, h katerim sta hodila RAnarjeva na delo. raviii so sicer ljuJdje Neži, še preden je vzela Tomaža, da je velik pijanec, da ne bo imela nič dobre a mi njem, toda. kaj se vse ne govori, kadar se kdo ženi. In, moj iBog, saj ima vendar vsak človek svoje slabosti. Mu bo pač poizkušala odpraviti grdo razvado pijančevanja. Toda ni šlo in mi Šlo, dasiravnr je že vse poizkušalo. Druga viničarka, Loparnikova Trs z a, je bila za kakih deset let starejša od Neže ko glede zakona tudi srečnejša. To povzamemo že iz njenih besed, ko pravi, da ji je jako težko za moža, ki se je ves spremenil in tako lepo skrbi za njo in za otroke. ** V hribih prebivalci Slovenskih goric navadno nimajo pitne vode, ker ni studencev. Studenčnico si prinašajo viničarji izpod hribov v takozvanih lese-!h 1 rentah ali putah. Brenta drži okrog 25—30 1. mi sta imeli vpbklicanje svojih mož k Črni .)jsk j „A kako je že bilo, da se je vaš mož odvadil pijače?“ prične zopet Rižnar j e va. „Banio onemu mlademu zdravniku v O .... . ! se imam zahvaliti za to. Ta je spravil mojega moža I na pravo pot“, odvrne Loparnikova. Treza ter potem j nadaljuje: „(Moj Filip je bil neizmerno zateleb *n v I žganico; rajši jo je imel, kakor vse drugo na svetu, i Nobenega dela se ni mogel lotiti, nobenega dokenča-; ti, da ne bi pil grde smrdljivke, žganice. Na d.eio je I hodil le tja, kjer so dajali žganico in Če fe ni bilo, • ali kjer so ponujali samo jabolčnico, ondi ga vragi j dan že niso več videli meid delavci. Zaradi te ne reč-I ne svoje strasti se je tudi z Vavpotičem, poprejšnjim I našim gospodarjem, sprl in morala sva se seliti Prva leta, ko sva se vzela, je bil Filip navadno le ob nedeljah pijan, opoldne ga navadno ni vilo, prišel — ne, priguncal se je še le popoldne ali proti večeru domov. In kakšen je bil? Pojdoben div., ku!, Razsajal in preklinjal je, da sem se mu moral' po-največkrat umakniti z otroki vred, sicer bi me bil Še pretepel. Bog ve, kam bi nas bilo zavedlo to njegovo življenje, ko bi ne bilo prišlo nekaj vmes, kar j naredilo iz mojega Filipa celo drugega človeka. Kakor rečeno, prva leta je popival Filip samo ob nedeljah, pozneje pa često tudi med tednom, Oe je le imel v žepu kak vinar, takoj se je skrivaj zmuznil z doma, ali pa je rekel, da si gre po tobak, potem pa ga ni bilo domov do trde nočj. In prišel je spet Marnasi, če ni kje zunaj obležal. Nekega večera — bilo je na jesen in že precej hladno — je obležal zopet nekje zunaj na planem. Bacnili so ga iz gostilne, ker je sitnaril in gostom zabavljal. TPisto noč ni»em zatisnila očesa'; vedno se mi je je zanjka, & katero se hoče pridobiti zaupanje po j Nemcih opustošene Poljske. A podjetje je že vnaprej ! obsojeno k neuspehu. Od začetka vojske se že Rusi- j ja trudi, da bi razkosane dele Poljslke združila pod j eno zastavo. Kako si pa misli Nemčija sveta stremljenja celega poljskega naroda? Kakor hitro se je Nemčiji in Avstro-Ogrski posrečilo, udreti na Poljsko, iste hiteli ta dosedaj nerazdeljen diel poljskega ozemlja si med seboj razdeliti. Ker so Nemci ustregli manjvažnim željam poljskega naroda,, pričakujejo sedaj, da se bode sedaj poljski narod odpovedal svojim svetim stremljenjem po lastni avtonomiji in bo zatisnil oči pred novopripravljenim robstvom ter bo pozabil na svoje brate na Poznanjskem, kjer se vsi vsepobski življi trdovratno pokončujejo. Govori se o nameri Nemčije, da misli ista z novimi obljubami in dozdevnimi priznanji v zasedenem ozemlju dobiti nekaj tisoč Poljakov, da bi jih dala potem usmrtiti za triumf germanizma kot navadne žrtve topovskih žrel. Sasonov noče verjeti, da bi se poljski narod, ki' je prežet od vznesene narodne zavesti, dal zapeljati, in bi privolil, da bi se njegovakri prelivala za poznanjske tirane. Nevtralci. Pridem do današnjih odnosajev z nevtralci. —• Najprvo k našemu Skandinavskemu sosedu. Večkrat sem izjavil, naj je bilo v dumi ali v pogovorih z raznimi osebnostmi in zastopniki časopisju, da napram g v e d i j i ne gojimo nobenih drugih čustev, nego čustva odkritosrčnega prijateljstva in samo želimo, da bi ožje zveze dobrega sosedstva tudi zanaprej obstale. Vzrok .spora bi mogel biti le umeten, gvedija se ne želi povečati na račun Finske; istotako tudi mi ne. . stremimo po ozemlju našega soseda na severu. Rusi j a si že p o svoji zgod ovini ne želi dohoda na prosto morje skozi Skandinavsko ozemlje, ampak disto v drugi smeri. Rumimi Ja. Rumunija tekom sedanje dobe še nadalje vstra-ja pri svoji izbrani nevtralnosti. Cetverosjporazumo-ve države soglašajo s tem položajem, ker so prepričane, da Rumunija svojih liastnih interesov noče izdati, in če bo odločilna ura udarila, bo vedela svojo narodno enoto na račun svoje veljave braniti. Gotovo je, da bo pri tistih, ki gojijo prave simpatije do tejza naroda, našla Rumunija pravo podporo, ako se proti napadom skupnega sovražnika brani za obstoj svoje nepristranosti. Izkrcavanje v Solunu. Potem ko je Sasonov omenil odpoklic četvero-sporazumovih čet z Galipolja, ki se je izvršil zaradi spremenjenega straiegičnega položaja, je Sasonov govoril o izkrcavanju v Solunu in je opozarjal na primero nemškega državnega kanclarja s postopanjem Nemcev v Belgiji. VkorakanjjC v Belgijo in opustošenje te dežele so kršenja svetih obveznosti, ki jih je Prusija leta 1839 prevzela. V celem mirnem izkrcavanju četverosporazumovih čet v Solunu pa ni ne najmanjšega napada na pravico, ker določba londonske pogodbe daje vsaki treh varnostnih velevlasti pravico, poslati na grško ozemlje, katero so o-svobadile, svoje čete. Izven tega pa so se čete poslale v Solun na zahtevo grškega ministrskega predsednika, kateri je v tej pomoči videl za Grško edino sredstvo, da more izpolniti svoje obveznosti napram Srbiji. Srbija in Crnagora. Srbsko vrhovno poveljstvo bi moglo bolgarsko mobilizacijo z n a g ll/o ofenzivo preprečiti, a srbska vlada ni hotela prevzeti odgovornosti, da bi z bratomorstvom končala vojsko. Ta srbska velikodušnost v Grčiji ni našla odmeva. Grška vlada, je svoje obveznosti napram Srbiji na svoj način odložila. Srbska armada je vršila čudeže vstrajnosti in junaštva. Pripravila si je končno prosto pot do morja, odkoder so jo spravili na Krf. Seveda ta voj,na sila, na katero so se mesca o-ktobra navalili Nemci, Avstrijci. Ogri in Bolgari, ni več tako številna, a ona je sigurno jamstvo za obnovitev Srbije. 'Žalostna usoda, tujdi C r n',i g, o r i ni prizanesla, Kralj je z nekaterimi člani svoje družine in vlade zapustil kraljestvo, da bi mu ne bilo trebalo podpisati sramotnega miru. Iz Franclje je zapovedal princu M i r k o t u, naj črnogorske čete reši in jih združi s Srbi; prepovedal je princu, kakor tudi zaostalim ministrom, se z Avstro-0grško spuščati v kakoršnakoli pogajanja. Sasonov priznava, da diplomacija zaveznikov ni izbrala najkrajše in gotove poti, da bi spravila Bolgarijo na svojo stran. A celo v tem slučaju se menda zaveznikom ne bi posrečilo, S r b i jj e obvarovati pred katastrofo, kajti sporazumna vojaška podvzetja zaveznikov na Balkanu .30 združena vedno z izvanrednim! težavami. „Berolinski kalifat.“ .Dne 3. febr. je padel Erzerum in naše čete so se pomaknile naprej. !Po našem umikanju od jezera Van so Turki svoje grozovitosti napram Armencem še pomnožili. Sasonov je nato govoril o nakani Nemčije, u-stanoviti iz Turčije velikansko germansko - o s m a n s k o državo, ki bi segala od izliva reke Schelde do Perzijskega zaliva. Ta država, ki se pojavlja v vsenemšjkih sanjah kot novi kalifat in ki zasluži ime „berolinski kalifat“, bi naj zgodovinske-* mu obstoju Rusije in Velike Britanije zadala smrtni sunek Strahovite sanje! A Bog je usmiljen! Berolinski politiki, ki gojijo te drzne načrte, pozabljajo pri tem le na eno reč, ki daje nam in našim angleškim prijateljem malo upanja: Ako bi se ta držtava mogla pod nemškim kladivom skovati, potem ne bi niti en dan trajala, ne samo radi notranjih slabosti, ampak osobito radi tega, ker bi ji manjkalo najpotrebnejšega za njeno eksistenco, namreč gospodstva nad morjem, ki k sreči leži v rokah našega slavnega zaveznika, Veliko Britani-j e. Dokler bo to tako ostalo,, „.berolinski kalifat“ naše eksistence ne bo ogroževal. Perzija. Sasonov omenja razburjenja v Perziji, katera so ga prisilila, da je v pretekli jeseni tamošnje ruske posadke pomnožil. Položaj se od tega časa po nekaterih odločilnih podvzetjih ruskih čet srečno iz-j boljšuje. Sah je izrazil carju svojo udanost, kakor lu-] di zagotovilo, da bo zasledoval politiko, ki bo ugod-j na za Rusijo in njene zavetnike. Naši odnošaji na-1 fpram šahovi vladi se normalno razvijajo. Japan. Sasonov je nato povdarjal, da se Japan n e-j prestano udeležuje vojske Posebno za ì Rusijo je ta udeležba neskončne vrednosti. Udeležba j Japana v sedanji vojski obstoji na način, ki je dolo-! Čen s celo vrsto pogojev v pogodbi za medseiojne od- zdelo, da mora zdaj in zdaj pofrkati na okno — a ni ga bilo. Se le drugo jutro je prilezel domov. Nič ni govoril, samo v posteljo se je spravil. Močno je zbolel, vnele so se mu ribice (obisti). Tri tedne je ležal bolan. Kaj vse sem takrat z njim pretrpela, ne pozabim nikoli. Trpela sem sicer voljno, a bi še rajši, ko bi bila takrat vedela, da bo imela ta bolezen za Filipa tako ugodne posledice. Ko sem opazila, da se mu stanje vedno slabša, da je v grozni vročini in pomislite: začel je celo blesti, poslala sem v O...........po zdravnika, veste, po onega novega, o katerem sem slišala, da je zelo spreten. Zdravnik se je pripeljal, preiskal bolnika in je vse potrebno odredil. Naročil je, da naj pije toplo mleko ter uživa sploh le lahke mlečne jedi, razen tega sem ga morala vsak Jdan po vsem telem umiti. Jesti pa mojemu Filipu kar nič ni dišalo. Kar je izpil mleka, bilo je vse le na silo; vse se mu je gabilo. Zdravje pa se je vendar le vračalo, če tudi počasi.“ ..Kaj pa, ali se mu ui nič tožilo po žganju?“ vpraša Neža, „Le potrpi, vse ti povem. Žganje se mu je iz-prva studilo, kot le kaj ; tudi tobak mu ni šel v slast, dasi je bil sicer strasten tobakar, Pozneje pa, ko je okreval, je prijel za pipico, in šlo je. Tudi želja po žganju se je začela v Filipu polagoma vzbujati, in privadil bi se je bil iznova, ko bi se ne zgodilo nekaj, kar je bilo vzrok, da je dal žganju slovo, mislim da za vselej. Oni mladi zdravnik, ki' je bil v bolezni pri Filipu, mu je naročil, naj pride takoj, ko zopet okreva, k njemu v mesto na dom, ker mu mora še nekaj važnega naročiti. Filip je slušal, pa se odpravil neke lepe nedelje rano zjutraj v O, .... . Okrog poldneva se je vr- nil. Ne vem, kaj vse sta govorila z zdravnikom, samo toliko sem izvedela, da je zjdravnik Filipa še enkrat natančno preiskal in da sta se pogovarjala o žganjepitju. „INikdar več“, je rekel Filip, „nikdar več ne bodem poskusil žganja. Ne samo bolezen, ampak tudi novi zdravnik v O..........me je s svojo gorečno- stjo in navdušenostjo za. vzdržnost v opojnih pijačah prepričal, da zapravljajo pijanci in še prav posebno „šnopsarji“, kakor jih je gospod doktor imenoval, denar, zdravje, hišni mir . . . Uvide va m sedaj, da jje žganje brezpotrebna pijača in da se izvrstno izhaja brez njega.“ Od one dobe sem se Filip res ni nikoli več dotaknil žganja. „Brez žganja“ — taiko je pravil moj mož sedaj vsaikemu — „se ohrani človek zdrav na fe-» lesu in na duši, vedno je vedrega (duha in sposoben za vsako delo; hrana pa pač mora biti prav tečna in krepka.“ Od onega časa, ko Filip ne pije več žganja, da tujdi mnogo več na krepko hrano. Brez kruha nismo zdaj nikoli in ob nedeljah nam večkrat sam prinese govedino. Tudi koruzne moke za. žgance nam prinese včasih iz trgovine, pa kave, če je posebno dobre volje. Po delavnikih, ko težko delamo, imamo za zaju-trk žgance z mlekom, po nedeljah pa kavo. Tako je, draga Neža. Od one dobe, ko je pustil Filip žganje, se nam godi vobče mnogo bolje. Poprej sva le težko izhajala, sedaj pa imava že nekaj pri- nošaje obeh dežel. Vihar, ki divja po svetu, je utrdil ruskoi-japonsko razmerje in je razpršil zadnje ostanke prejšnjih predsodkov. Obe deželi, katerim se odpira lepa bodočnost* morata svoje interese spraviti v sklad in paziti na skupne nevarnosti. Na Japonskem so ravno tako kakor v Rusiji prepričani, da so poli t i č n e in gospodarska nasilnosti Nemčije na Kitajske m stalno ogrožale mir v Izhodni Aziji. Amerika. Interes, katerega kaže amerikanska industrija napram ruskemu trgu, daje upanje, da je poleg prijaznih političnih odnošajev,' ki sedaj obstojijo med Rusijo in Ameriko, mogoče tudi gospodarsko zbližan je. * * • - Ko se je Sasonov zahvalil španski in nizozemski vladi za varstvo Rusov, ki se nahajajo v sovražni tujini, je sklenil svoj govor s sledečimi besedami : Poslednje besede, katere bom danes tukaj spregovoril, naj izrazijo upanje, da bo sila navdušenja, katero ste že od začetka vojske pokazali, in katera je v tujini našim prijateljem in sovražnikom pokazala, da se čutite z vlado v ljubezni do domovine edine, ostala nedotaknjena, da nihče, ne prijatelj ali sovražnik ne bo mogel reči, da je ta sila padla, kajti ta sila je jamstvo naše zmage. Kje bodo bodoče bitke? Znani angleški vojaški pisatelj, polkovnik Re-pington piše v londonskem listu »Times« o bodočih bitkah in vojnih podvzetjih sledeče: Nemčija bo napada z vso silo ali Francijo ah bo pa izvr šila napad na Anglijo in izkrcala čete ob angleški morski obali. Ta misel nas ne sme nikakor prestrašiti. Kakor je razvidno iz zadnjih nemških na padov na francoski fronti, je sicer mogoče udreti v prve črte, v obče bodo pa morali Nemci kakor v jeseni leta 1914 odnesti krvave glava Znano je sedaj, da so odpoklicali Nemci 17 divizij z ruskega bojišča in jih vrgli na francosko bojišče, kamor so spravili tudi ogromno število težkih topov. Računati moramo v bližnji bodočnosti z ravno tako velikimi vojnimi podvzetji na Iran coskem bojišču, kakor so bila v jeseni leta 1914, ko je bilo prodiranje Nemcev ustavljeno in se je morala nemška armada umakniti zadaj za reko Marno. Bojev se bodo udeležili zrakoplovci in vojne ladje. Ni pa še povsem jasno, ali bo naperila Nemčija v tem letu svoj glavni sunek ali proti Rusiji ali proti Franciji. Mogoče je, da na3 bo Nemčija na francoskem bojišču v bi žnjih treh mescih samo nekoliko potresla, dočim bo udarila z vso silo na Rusijo, kakor v pretečenem letu, ko je bilo prodiranje nemških armad v Rusijo tako uspešno. Nem čiji je prav dobro znano, da bi bil njen položaj zelo opasen, ako bi pustila Rusiji v tem letu toliko časa, da bi si mogla Rusija oddahniti, sklicati pod orožje ogromno število vojaštva, kakor je zaukazal ruski car, ter se popolnoma preskrbeti s topovi, puškami in s strelivom. Zavarovati in uspešno hranjenega denarja. Lahko si misliš, kako se mi bode tožilo po Filipu, ko bo odšel. Sedaj v jeseni sva mislila kupiti kravo, da bi imela svoje živinče, saj veš, da sva do sedaj hranila gospodarjevo.“ Ker sta se ženi precej dolgo pomudili s svojima brentama pri studencu, sta odhiteli vsaka proti svojemu domu. * « * 'Minilo je nekaj tednov po tem dogodku. Možje in mladeniči so že odhiteli pod orožje, nekateri proti severu v Galicijo, drugi pa na jug nad spletkarje in Žasramovalce našega cesarstva, nad Srbe. Tudi Tomaž in Filip sta bila med njimi, prvega je peljal vlak v Galicijo, drugega pa dol proti srbski meji. Po hribih slovenjegoriških je zavladala žalost, veselo petje je utihnilo, le tu in tam se je oglasil kaK pastirček : Solnce gre za goro, močno je žalostno, lahko je žalostno, vse je na vojsko šlo! Mnogim družinam so bili odvzeti očetje, drugim nadebudni sinovi. Žene z otroki so se trudile in de-1 lato, da so opravile še zadnje vinogradno delo ter spravile posušeno travo iz vinograda. Z napeto skrbjo, s tresočim srcem so pričakovali ostavljene! glasov in vesti z bojišč, molili so k dobremu Bogu in ljubi Materi božji za srečno vrnitev onih, ki so bili sedaj dan za dnevom v smrtni nevarnosti.. •braniti pred silnimi raškimi napadi bojno črto, ki je dolga celih 700 milj, dela Nemčiji in Avstriji silne skrbi v očigled dejstvu, da se ruska armada občuje v uprav ogromni meri od dne do dne. Iz teh razlogov se lahko sklepa, da bo izvršila Nemčija na severnem delu bojne črte napad na rusko bojno črto v smeri proti Petrogradu. Ravno glavno mesto vsake države skuša vsaka sovražna armada naj poprej zavzeli V okolici Petrograda se izdelu je za rusko armado največ vojaških potrebščin. Ge bi bil sunek nemške armade proti Petrogradu uspe šen, bi bilo tudi uničeno vse rusko vojno brodovje. Nemčija smatra, da bi Rasna sklenila takoj mir. če bi padel Petrograd in če bi bilo uničeno rusko vojno brodovje. Da se bi pa posrečil Nemčiji ta načrt, je potrebno, da se obrne pozornost Rusije proti jugu, kjer jo že m padajo avstrijske armade Bržčas se že vrše obširne predpriprave in premikanja nemških čet m ko bo vse gotovo, bo udarna Hindenburgova armada v smeri proti Petrogradu. V očigled tem možnostim pa pošiljajo lahkomiselni Angleži svoje čete pred Solun, ki je od obeh bojišč tako zelo oddaljen. Ge bi mi bili Nemci, bi pustili, da bi Bolgari sami zadrževali prodiranje Angležev in Francozov pri Solunu, odpoklicali bi vse čete z balkanskega bojišča na francosko ali rusko bojišče. Napadi turških armad v Mesopota-in ji in v Egptu bodo od četverosporazuma v od ločilnem trenotku odtegnili z glavnega bojišča zopet nadaljnjih 600.000 mož. Vzdrževalni doneski svoj» cem^v vojaško službo vpo» klicanih* Štajersko cesarsko namestništvo nam je poslalo sledeča merodajna navodila, katera so dobili tudi predsedniki vseh vzdrževalnih komisij in vseh gospodarskih pomožnih uradov, kakor tudi mestni pomožni uradi v Gradcu, Mariboru, Celju in Ptuju,^ potem vsa okrajna glavarstva in politične ekspoziture, mostni sveti v Gradcu in Mariboru, mestni uradi v Celju 'n Ptuju. .G. kr. ministrstvo za deželno hrambo je izjavilo z odločbo z dne 11. februarja 1916, oddelek XVII. Štev» ■: 78, sporalzunmo s c. kr. finančnim ministrstvom s uleče : :. V smislu določb § 5 zakona z dne 26. decembra lt 15, drž. zak. štev. 237, se mora v prvem odstavku tega zakona! označenim svojcem (soprogi in zakonskim naslednikom k dejanski službi vpoklicanih), ako so dani drugi postavni pogoji državnega vzdrževalnega prispevka, vedno v polnem postavnem obsegi izmeriti, in se sm;ejo le v toliko prikrajšati, v kolikor svota svojcem (§ 2, prvi in drugi odstavek) pripozi anih vzdrževalnih doneskov (vzdrževalnih p i-stojbin in najemnine) ne presega 'povprečnega dnevnega zaslužka vpoklicanca. Pri presoji tega dnevnoga zas užka v smislu ministrske naredbe z dne 28. dec. 1912, štev. 238, drž. zak, k § 5-2, morajo se tudi primerno upoštevati sedanje razmere mezde in zaslužka, v poklicu vpoklic anca. Na tak način naj se zlasti tnjdi postopa v slučajih, v katerih vsled nove izmere vzdrževalnega donosita, n. pr. radi otroka, ki se je rodil v dobi, koje bil oče že v dejanski službi, svota vzdrževalnih do-nes ov, katero se naj izmeri za svojce, prekorači že svöjeßasno izračun jeni dnevni zaslužek v vojake v-pokbcarega. Dopisnice in pisma so prihajala v domovino in prinašala poročila, kako se godi našim vojakom, kako Irce okrog njih moriine krogle, granate in šrap-iieli, a tudi domačini so pisali z doma svojim dragim na bojne polje ter jih izpodbujali, naj vstrajajo. V nobenem pismu pa ni manjkalo dostavka in želje,- da bi si. v’ raj vsi zdravi in veseli videli. To je bilo čakanja, to je bilo izpraševanja tam na j uš • i r di naši sosedi, Treza in Neža, sta- dobivali poročila, od svojih mož; zdaj po dve do tri dopisnice skupaj sedaj zo, et po štirinajst dni ničesar. Včasih je prišel list ranejšega datuma pozneje kasneje pisani pa r rej; vse je bilo zmedeno in zmešan-;. A da je le pr* o! Noža je svojemu Tomažu tudi večkrat pisala. Mislita ga je tudi že nefcoijkokrat vprašati, jeli mu ne manjka žganja in kako se počuti brez njega, Č > ga ne dobi — toda ni se prav upala. Tudi s sosedo Trezo se je; o tem že pogovarjala, ugibali sta Ženski, kako neki more biti „Šnopsarjem“ zdaj tam na- bojni poljani •Kar dobi Neža nekega dne obširno pismo s sledečo vsebino ; . Ljuba moja žena! Na’'Op re j Tebe in otroke iz srca lepo pozdra-im. Ne m sicer, kako teko dnevi, a moji tovari- 2. Soprogi vpoklicanca se mora nakloniti, ako so dani drugi postavni pogoji, državni vzdrževalni d.masek, samoumevno v polni postavni izmeri, tudi takrat, ako se ista peča s postranskim zaslužkom, ki znači le zboljšanje vzdrževanja, nikakor pa ne nadomestek delavskega dohodka vpoklicanega. To se moro smatrati kot pravilno, aim postranski zaslužek ne presega vzdrževalnega doneska pripadajoči soprogi, ako je ista sama. Ako pa ima deco s pravico do vzdrževalne podpore, sme postranski zaslužek soproge i ■ resegati eninpolkratni znesek vzdrževalnega doneska., kateri gre njej s'ami. Ako pa se gre za najmanj tri otroke v starosti pod osem let, sme presegati postranski zaslužek dvakratno višino vzdrževalnega doneska, ne da bi ta zaslužek povzročil ustavitev vzdrževalnega doneska. 3. V smislu § 4, prvi odstavek, zakona z dne 26. dec. 1912, drž. zak. štev. 237, obstoji vzdrževalni donesek v vzdrževalni pristojbini in če je vpoklicanec ; iačeval najemnino, se mora njegovi družini priznali o najemninski prispevek v znesku polovice vzdrževalnega doneska. Za priznanje, oziroma odrekanje zadnjega zneska je torej merodajno dejstvo, 'alko upravičeni svo-jre, dejansko plačuje najemnino v smislu določb navedenega paragrafa, in sicer primerjajoč § 3 prvega odstavka, to je, ali je ne-le primoran bivati v najetem stanovanju, ampak tudi glede poravnanja najemnine odvisen bistveno od dohodka iz dela k dejanski s inž bi poklicanega. Ako je torej upravičeni svojec, n. pr. otrok v- r oklicanega delavca, glede svojega bivanja navezan na plačevanje najemnine, in ako se je najemnina do sedaj bistveno plačala iz delavskega dohodka vpoklicanega očeta, se mora istemu, ne glede na to, ateo njegova mati dobiva državni vzdrževalni donesek, pri danih drugih postavnih pogojih za vzdrževalni donesek, dovoliti najemninski prispevek. , 4. Ako so dani drugi postavni pogoji, se mora- j jo smatrati tudi nezakonski otroci soproge vpoklica-i nega, katere je ista v zakon seboj vzela, kot upra/i-\ čeni svojci v smislu § 2, drugi odstavek, omenjenega I 'zakona, in ravno tako je z njimi ravnati, ako je vpo-! klioaneo iste dejansko vzdrževal in ako ni drugega ! k vzdrževanju zavezanega svojca nezakonskih otrok, { ali ako se jih ne more šiliti k izpolnitvi svoje clolž-I costi. I 5. Tudi rejenci se morajo pod pogojem, da so j še prevjzeli v vzrejo že pred splošno mobilizacijo, in ! ako so dani drugi postavni pogoji, Smatrati kot u-I pravičeni svojci v smislu § 2, drugi odstavek, zakona I z dne 26. dec. 1912, drž. zak. štev. 237, in tako z nji-\ mi ravnati, če jih je v poklicane c dejansko vzdrževal in če se Za. rejo ne plačuje primerna svota od druge strani. V tem in v predstoječem odstavku navedenim vrstam svojcev se morajo nakazati vzdrževalni doneski, ako se pripoznajo, šele od dneva izdanja tega razglasa (11. febr. 1916). 6. Glede pravice do tirjanja posinovljeneev in posinovnikov (ki so kako osebo posinovili), kakor tudi soprog, katere so stipile v zakon šele v dobi vojaške službe moža, se spozarja na nedavni. Izdane normalne razpise z dne 24. dec. 1913, oddel. XVII., štev. 25.391 in z dne 29. dec,. 1915, oddelek XII., št. 25.460, t. n. priobčitev z dne 8. prosinca 1916, štev. 7 53-9.9 Mob. 7i Glasom pritožb, katere so došle ministrstvu za' deželno brambo, vzdrževalne komisije baje •- mno-gin slučajih ne upoštevajo normalnega razpisa ministrstva za deželno brambo z dne 24. marca 18*1 S, oddelek XVII. štev. 4930 (t, n. obvestitev z dne 29. 3. 1915, štev. 7 1 440-31 Mob.). Imenovana osrednja oblast opominja torej ponovno vzdrževalne okrajne komisije, da imajo pravico do vzdrževaJnine tudi otroci k dejanski vojaški službi vpoklicanih, kateri so se porodili' šele po dnevu, v kojem je vojaški zavezanec svoje bivališče o-pustil (odšel k vojakom). Samoumevno se vzdrževal- ci, ki si prečrtavajo vsak večer dneve v svojih koledarčkih, pravijo, da teče že tretji mesec, odkar smo v vojni. Vojno sem si predstavljal še vse hujšo, kakor je. Res je nekaj groznega, ako grmijo lopovi, kakor bi bil sodni dan, ako praskečejo strojne puške in švigajo šrapeii na vse strani, ako r a-dajo tovariši na levi in desni, toda, človek se ti dl temu privadi. Tudi jaz sem se novemu življenju že privadil. Hujclo mi je bilo prve dni, ko ni bilo moje žganičice, a samo nekoliko dni; potem sem se privadil, kakor mnogi drugi mojih tovarišev. Vedno smo samo na čistem zraku, spimo pa izvrstno v strelnih jamah. Veš, tabo globoko pino v zemlji, pravzaprav še globeje, kakor smo bili loma, ko smo rigolali vinograd, samo da imamo jame lepo s slamo nastljane. "O, kolikokrat piislim sedaj na Tebe in otročiče; kako mi hodi po skrbi, imate li dovolj jesti ali morebiti stradate. Torej eno krono podpore dobivaš na dan,! Nekaj je že to, a sedaj bo treba tople obleke in obutelji za zimo. O, kake žal mi je, da nisem bolj Sted.il, ko sem bil še lam doma! Koliko desetic sem po nepotrebnem potro.il za gnusno žganje! Da, gnusno žganje rečem, zakaj čudim se, kako sem mogel biti vendar tako u-dan tej hudičevi pijači. Mislim, da me je moral že sam hudobec dobiti v svoje zanjke. A ne bode me več nikoli! Prisegam Ti, 'draga moja Neža, prise- nina v tem slučaju izplačuje šele od dneva rojstva naprej. 8. Ker se razmere, katere tvorijo podlago razsodb vzdrževalnih komisij, v teku vojne lahko spremenijo in se vsled tega spremenitev razsodb pokaže kot nujno, zavezuje ministrstvo za deželno brambo vzdrževalne komisije ponovno k dolžnosti, da vsled utemeljenih opominov ali pritožb strank svoje razsodbe vedno, in ako treba na pdcllagi ponovnih poizvedb presojajo in v danem slučaju v lastnem delokrogu spreminjajo. Tudi v slučaju opetovane odklonitve se mora stranki vedno izdati primerno utemeljeni odlok Pri tem si morajo biti komisije v svesti, da je sicer sklep vzdrževalne komisije v smislu § 9, zadnji odstavek, večkrat omenjenega zakona končnovelja-ven, da pa ni strankam zabranjeno, se pritožiti zoper razsodbe vzdrževalnih komisij prisodnijskih oblastih javnega p r a v o s o d j a. Ako se vložijo pri vzdrževalnih komisijah opomini ali pritožbe, ni treba spisov predložiti ministrstvu za deželno brambo. Slednjič se zaukazuje ponovno vzdrževalnim o-krajnim komisijam nujna rešitev vzdrževalnih zadev v vseh stopnjah, priporoča se tudi, da se, ozirajoč na popolnoma postavne določbe in varujoč koristi državne blagajne, pazi primerno na razmere v smislu človekoljubnega namena vzdrževalne j tstave. Štajersko namestništvo pristavlja k tem naredil am sledeče: K e r s o s e m o r d a p o g o s t o m a pripetile p ir i k r a j iš a v e pri p r i p o z n a n f u in izmeri v z d r ž e v ai Inih p r i s p e v k o v, primerjajoč predstojeće za vzdrževalne okrajne komisije obvezne naredbe ministrstva za deželno brambo, mora se napredlo« st r a n k obravnava tudi takrat ponoviti, 1 a d a r j e ž e bil eden ali v e c opominov a 1 i prošenj za podporo odbitih. Pri tem imajo revizijske rešitve, izdane na podlagi tega razpisa (izjema so razsodb1- po § 4 in 5), povratno moč. Na podlagi poizvedb gospodarskega pomožnega deželnega urada se mora vzdrževalnim okrajnim komisijam zlasti naročiti, da se mora pred razsodbo o-pomin ali ponovna prošnja stranke natančno in vestno presoditi. Upoštevati se morajo normalni predpisi, ali so dani postavni pogoji, da se vzdrževalni doneski pripoznajo in izmerijo. Posebno nujna rešitev opominov m prošenj je potrebna, radi tega, da bi stranke v slučaja zavrnitve mogle še pravočasno se pritožiti pri upravnem sodnem dvoru. Končno se zaprosijo gospod arsi, okrajni in mestni pomožni uradi z ozirom na t, u. ‘ pis z dne 25. prosinca 1916, štev. 7 4209-128, d se posebno zanimajo za zastopanje postavnih pravic svojcev vpokli-cancev glede pripoznanja vzdrževalnih doneskov in da opozorijo stranke, katere iščejo nasvetov, da je dopustna pritožba na upravni sodni zbor in jim v tem oziru pomagati, da jim preskrbijo brezplačno pravno pomoč enega izmed 130 odvetnikov na Štajerskem, kateri so se k isti brezplačni p.moči že priglasili. Albanija. Najnovejše uradno poročilo nam poroča o našem lepem uspehu pred Dračem. Italijani in Esadove oprode so morali bežati v Drač, hier fje sedaj vkrcu-jejo na italijanske ladje. Toda to . kr lavanje ni tako lahko, kajti z višin okoli Drača obvl dujejo naši topovi tudi precejšnji del morja. Italijanske in Esadove Čete so znašale okoli 10.000 irož. Po frajicojskih poročilih se ude nžuje bojev za Drač tudi italijansko brodovje. Kako voki ? Menda da gam Ti tako slovesno, kakor sem prisegel kot vojak svojemu cesarju zvestobo, da v moja usta ne pride nikoli več niti kapljice žganja Kako zdravega se počuti Človek, ako ne ; mrka vedno te smrdljive tekočine. Iz soseda Filip i, sem ; e večkrat norčeval raidi njegove zdržnosti, i danes ga blagrujem in sebe obžalujem, da že davno nisem sledil njego-govemu lepemu zgledu. To hočem storiti sedaj, ko pridem domov. Veselim se že, ljuba žena, ' e pomislim, kako lepo si bodeva gospodarila kc se vrnem, koliko denarja bo ostalo, ki je še prej .o grlu. Papirja mi je zmanjkalo, to moram konČar fi. Moli. ljuba žena, in tu tro, naj molijo k dobremu Bogu, da me občuva sovražnih krogel in da me zdravega privede nazaj v domači kraj, v mile nii' Slovenske gorice. Lepo pozdravlja in v objame Tebe in otroke Tvoj izpreobrnjem mož Tomaž. Kdo popiše veselje Nežino. L je prečitala to-le pismo. _ Solze veselja so ji stopil oči. Takoj se je odpravila k Trezi ter je pismo v njeni navzočnosti še enkrat na glas prečitala. Tudi 'reza je bila ginjena, zakaj verjela je, da bo osk omaž gotovo mož-beseda, ko pride domov. ščiti vkrcevanje in spremlja poražene in bežeče laške čete. Jadransko vprašanje rejeno. Glasilo Clemeiiceau-jevo, „Rumine Euehaine“, govori o položaju v Albaniji in vpraša, ali ni so ^bojne sile v Valoni tako nedelavne, kakor one v Solunu. Ker je Kavaja zasedena, je s tem jadransko v-prašanje in albansko z njim dejansko rešeno. O tem ne sme biti nikake iluzije več. Italijansko bojišče. Vreme otežkočuje vojna podvzetja na italijanskem bojišču. V zaledju vidijo histerični ljudje sedai vsak čas kak aeroplan, ki meče bombe na naše kraje. Celo ko je snežilo, so krožile take neumne vesti okoli. Za nap ajd na Ljubljano so odgovorili naši letalci z napadom na Lombardijo. Naš odgovor na napad na Ljubljano. Vojni poročevalci poročajo 22. t. m. iz vojnega tiskovnega stana: G. in kr. letala so poletela v Gornjo Italijo, da odgovore primerno na ponesrečene italijanske napade na Ljubljano. Vrgla so s popolnim uspehom veliko bomb na nekatere zgornje italijanske industrijske kraje. Dve letali sta poleteli do Milana. Obstreljevali so sicer naše letalce ljuto, a vsa c. in kr. letala so se vrnila nepoškodovana. Škoda v ita-lijanskih mestih mora biti zelo velika. Italijanski kralj na fronti. Vojni poročevalec lista „Neue Freie Presse-poroča : K dalj Viktor Emanuel se trudi, da bi dosegel večjo priljubljenost med vojaštvom, Po četrti soški bitki ga jel baje general Cadorna izrecno prosil, naj se vzdrži naporov in naj ne izpostavlja svoje osebe neVarnosti, ali zdi se, da kralj noče poslušati tega sveta. Govori se, da je hotel odstopiti vrhovno poveljstvo svoje armade Cadorni in mu podariti čast feldmaršala, Cajdorna pa je odklonil in prosil, naj se odloži podelitev te časti dotlej, da bo Gorica osvojena- Po drugi strani se zatrjuje, da je hotel kralj s to častjo in povišanjem Cadorne ustvariti ne le mesto slično onemu 1off rej a, marveč tudi zvrniti odgovornost za vse vojaške neuspehe na Cadorno. Poleg kralja in Cadorne so vojskovodje general Porro, šef o-peracijiske pisarne, in vojvoda d’ Aosta, poveljnik 3'., pred Gorico stoječe arm'ade. Kralj nosi vedno uinlor-mo svojih grenadirjev. Njegova dva polka iz Pije monta, ki sta mu najbolj pri srcu, sta mu napravita doslej malo veselja. Tudi zadnjič, ko sta hotela prebiti fronto pri hribu Kosiču, so ju vrgli naši črno-vojniki nazaj in ujeli 198 vojakov. Kralj gre vsak dan na fronto, obiskuje rezervne čete in bolnice, razdeljuje mala darila in je zelo radodaren z vspodbaje-valnimi besedami. On je na fronti menažo navadnega vojaštva, se vsede na tla k vojakom in se pogovarja ž njimi včasih do mraka. Ob takih prilikah se ne vrne v glavni stan, marveč prenoči v Krminu ali Vidmu v kmečkih hišah, odkoder odide zjutraj zgodaj že zopet’ med vojake. Italija noče vojske z Nemčijo. Giolittijev list „Stampa“ piše, da ni verjetno, da bi Italija napovedala Nemčiji vojsko. Tudi se ni bati, da bi Nemci šli dalje, nego da so z Italijo pretrgali diplomaticene vezi. Žarnim ivo bi bilo na vsak način izvedeti, zakaj si Italijani ali Nemci ne napovejo vojske. Ali obstoji med njimi kaka tajna pogodba, ali so res samo oziri na Rumunijo merodajni? Rusko bojišče. Z ruske fronte ni nič posebnega. Vsa- pozornost so obrača sedaj na govore in dogodke v ‘dumi. O tem govorimo na drugem mesfu. Mrzlična delavnost ob besarabski meji. „Berliner Tagblatt“ poroča: Za ruskimi črtami se mrzlično nemirno dela. Cete prestavljajo in sestavljajo. Po izpovedbi ruskih častnikov ni več general Ivanov poveljnik ob besarabski meji, temveč general Kurdov. Potovalci iz Besarabije potrjujejo, da ob besarabski meji neprenehoma nastopajo nove čete, in da se delajo velikanske utrdbe. Car je baje za to, da jse ofenziva nadaljuje, toda njegovo spremstvo je z o- žirom na zadnje velike niske izgube proti vsaki o-fenzivi. Iz ruskih listov. „Rjeß“ joroča: Osrednji velesili sta zbrali ob Stripi in v Bukovini 1,000.000 mož. Rusko armado že čaka, ob rumunski meji zato trd oreh. Ruska ofenziva je tu zelo i očasna tudi radi izredno močnih av-strijškili utrdb. Naj se nič ne očita ruskemu vojnemu vodstvu, ker postopa previdno. Nemci poizkušajo neprestano prodirati pri Rigi, pos/ebho napadajo otok Glaudan. „Moskovske Vedomosti“ pripovedujejo Čudovite rečd o novih kroglah, ki jih uporabljajo armade centralnih velesil. Učinkujejo naravnost uničevalno. — Prava moč osrednjih velesil se je razvila še le med vojsko. Z umetnostjo, ki se more občudovati, z delavnostjo, ki je ni enake, in z zglednim molkom sta dokončali svoje velikanske priprave. Rusi so pa z vojsko v Karpatih tako oslaibSli, da se dolgo Časa niso mogli okrečiti, kar sta pa sedaj izrabili spretno osrednji velesili.. Rusija grarfi v Besarabiji nove železnice. Iz Bukarešte se dne 23. februarja poroča: V zadnjih dneh gradijo ruski pionirji pod vodstvom častnikov-inženirjev z mrzlično naglostjo nove železniške proge v Besarabiji. Zgradili so že novo železniško progo, ki veže mesti Chotin in Largo. Nadalje gradijo z vso naglico novo železniško progo od Chotina do državne meje. V Podoliji pa gradijo več železnic v smeri proti državni meji. V južnem delu Besarabije so začeli graditi novo železniško progo, ki bo vezala mesti Reni in Ismail ob bregu reke Donave. Rusija gradi vse te železniške proge samo iz vojaških ozirov. Turška bojišča. Turško poročilo o padcu Er zeruma. Carigrad. 21 februarja. Uradno poročilo. Naša armada se je umaknil s, sledeč voj iškemu preudarku, brez izgub v pozicije, ki leže zapadno od Er-zeruma, ko je prej uničila 15 km vzlodno od me sta ležeče pozicije in 50 starih topov, ki jih ni bilo mogoče transpoti rati. Od Rusov razširjena fantastična poročila, da so vplenili v Erzerumu 1000 topov in vjeli 80 000 mož, nasprotujejo resnici. V resnici se v okolici Erzeruma ni vršil noben boj izvzem i boje ki «o se odigrali v omenjenih pozicijah. Tudi Erzerum v resnici ni bila trdnjava, marveč odprto mesto. V okolici se nahajajoči zastare i forti niso imeli nobene vojaške vrednosti. Iz tega vzroka ni prišlo v poštev, da bi bili mesto držali. Pri Kut el Amari. London 21. februarja. Dne 17. in 19 februarja so metali sovražni letalci bombe na angleško taborišče pri Kut e! Amari ki pa niso napravile nobene škode. Pomožne čete za generala Ayimerja zadovoljivo napredujejo. Ob Sueškem prekopu s London, 21. februarja. Vrhovni poveljnik v Sredozemskem morju poro'a: Pri poizvedovalnem poletu dne 20. februarja proti ekspo hranim sovražnim postojankam izhodno od Sueškega prekooa se je spustil neki naš letalec za 200 m višine ter z bombo te'ko 100 funtov razdejal sovražno elektrarno pri Ei HasamL Sentisi. Italijanski listi poročajo, da so postavili Sermsi do sedaj proti Angležem na bojišču samo kakih 3000 mož in da imajo še najmanj 10 000 mož rezerv. Listi se boje, da se bodo Senusi obrnili tudi proti italijanski posidki ? Cirenaiki. Iz Carigrada >e poroč s, da so Senusi zasedli Sivo, Solum in Said Be ani ter se bližajo Nilski dolini. Tudi Sudanska železnica je ogrožena. Francosko bojišče. Pri Verdunu so Nemci svoje postojanke potisnili bližje trdpjave. Ali bodo naskočili sedaj z vso sil® tudi trdnjavo, se ne ve. Od severnih utrdb so Nemci oddaljeni le 6 km. Veliko se sedaj tudi piše o nameravani splošni nemški ofenzivi proti Francozom, koje začetek jebaj® sunek pri Vjerjdunu. Koliko je na tem resnice, bo-d» pokazala pač najbližja bodočnost. Nemški uspeh severno oh Verduna Dne 21. t. m. so dosegle nemške čete pod poveljstvom nemškega presfolonajsleđnika severno o*L Verduna lep usp eh. Ob črti Azannes—Consenvoye (oba kraja severno od Verduna) só vzeli v dolgosti Ì0 km prvo francosko črto ter prodrli 3 km naprej. S tem so pred vsem zboljšali) svoje stališče, kajti francoske postojanke so stale na bregovih, odkoder se je dalo opazovati gibanje nemških čet, v drugi vrsti pa so prišli bližje ob trdnjavo Verdun. Nemci Francoze pri Verdunu presenetili. Nemški sunek ob Maasi pri Verdunu je francosko vojno poveljstvo kljub namigavanju v listih popolnoma presenetil. Pač so Francozi pričakovali nemško ofenzivo, toda zgoraj v Flandriji proti Calais« i» Diinkirchnu, Tam so se Francozi tudi pripravili z*, nemške napade. Nasi možna rji itmì Bri fort* mi. Švicarski list „Gazette de Lausanne“ poroča po poročilih vojaškega uradnika iz kraja Belte v bližini Belforta, da avstrijske možnarske baterije mečejo v trdnjavo Belfort 800 kg težke krogle. Obstreljevanja je bilo zadnje dni tako straglio, da so hiše v daljšem okrožju trepetale, ako je padla avstrijska krogla na tla. Politične vesti. Dunajska krščansko-socialna stranka je imel» sedaj tri Sdni na Dunaju zborovanje, na katerem j» delala načrte za prihodnjost. Deželni maršal princ Liechtenstein je govoril o zunanji politiki in izrekel prepričanje, da ostane Avstro-iOgrska za vse čase v zvezi z Nemčijo, napovedal, da se bližajo rešitvi w-stavni problemi, ki se morajo tako rešiti, da bo narodno majoriziranje izključeno in zahteval uvedbo nemške „Verkehrssprache.“ Župan Weisskirchner Je nato povdarjal nemški značfaj Dunaja. Tepeni iredentisti. Par mlaldih Tržačanov, kS je pobegnilo začetkom vojske v Florenco, je po florentinskih ulicah demonstrirala za Italijo in proti AVstriji. Toda to je meščane tako ozlovoljilo, da sj> s palicami nastopili proti tržaškim fantalinom in jih pošteno naklestili. Nazadnje so karabinijeri naredili red in mir. Saksonski poslanik grof Rex. Umrl je na Dunaju tamkajšnji saksonski poslanik grof Rex v 58. letu s^oje starosti. Za župana v Celovcu je bil s 16 proti 8 glasom izvoren Friderik baron Wetzlar. Veli&a železniška nesreča na Seđnu graškem. Iz mesta Braševo na Seimograskem se dne 21. f bruarja poroča: Na rumunski postaji Predeal so v nedeljo, dne 20. februarja k tovornemu vlaku, ki je vozil 23 vozov rumunskega žita v Avstrijo, pripeli 16 drugih vozov, ki pa niso bili določeni za isti vlak. Iz Predeala proti Bra'evu (Kronstadt) železniški tir zelo pada. Ker na zadnjih 16 vozovih. ki so bili tuli težko obloženi, ni bilo nobene ga zavirača, je tovorni vlak drvel z velikansko naglico po tiru navzdol. Vsi napo i železniških uslužbencev in vse zaviran;e prednjih, z dragocenim žitom obloženih vozov, je bilo zaman. Mab pred postajo Fel ö-Tömös je skočilo vseh 16 zadnjih vozov s tira, se odtrgalo od ostalih vozov in se prekucnilo. Vseh 16 vozov se je raz-oiio. Prednji del vlaka pa je drvel z neznansko naglico dalje. Strojevodji se je že skoro posrečilo hitrost vlaka zmanjšati s tem, da je dajal na vso moč protipar. V tem hipu pa so 4 zadnji vozovi, kateri so bili napolnjeni z oljem, zavozili z vso silo v prednji del vlaka. Učinek je bil grozovit Cel vlak se je hipoma prekucnil. Lokomotive in vo- zovi so bili skupen kup razvalin. Izpod razvalin s * je dvigal pk men. Voz. v katerem so b li sprevodniki, se je postavil navpik in se prekucnil čez lokomotivo na drugo stran in se razbil Pomoč je bila hitro pri rokah Kot prvo žrtev nesreče, so izvlekli izpod gorečih razvalin., strojevodjo Banyanija. ki je živ zgorel. Og nj iz loko motive se je vsul na nesrečneža. Ne daleč proč od njega je ležal želemiger iz Reke Jože! Morìe. Izpod razvalin so potegnili tudi mrtvega zavirač« Jožefa Rojsa iz Reke m kurjača Jožefa, Kubo i-i Nagy-TapoJcsanyja. Težko ranjeni so b li sprevodnika Jožd Horvat pomožni zavirač Andrej Amai in delavec Andrej Gašpar. Lahko ranjen je bi vlakovodja Poponyji Prvi so prihiteli ponesrečenim na pomoč rumunski zdravniki iz Predeaia. Ranjence so spravili v Braševo. Pogled na kraj ne meče je bil groben. Ceh kupi razbit h vorav so ležali na progi in poleg proge. Večina vorav je zgorela, ker se je olje ra ; lilo po razbitih delih vozov. Mnogo delov vozov je ležalo po 40 --50 m daleč na polju. Tračnice so vse razbite, i dota ko tudi tir v daljavi 20 metrov. Nesrečo so zakrivili rumunski železničarji. Raznoterosti. i Župnik Janko Munda. Dne 22. febr. je na Dobrni po dolgem, mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspal 5. g. župnik v p. Janko Munda. Pogreb se je vršil 24. febr., ob 9. uri, na Dobrni. Pred kratkim še je iskal zdravja pri usmiljenih bratih v Gradcu, odkoder se je dne 12. febr. zopet vrnil v Dobrno, kjer je po hudih bolečinah podlegel svoji dolgotrajni bolezni. — Rojen je bil dne 10. junüa 1864 v Ormožu in v mašnika posvečen dne 11. julija 1889. Za kaplana je služboval v Šmartnem na Pohorju, na Bizeljskem, Vranskem, v Loki, v Olimju, na Ptujski gori, pri Sv. Marku pri Ptuju, pri Sv. Benediktu v Slov. gor., pri Sv. liju pod Turjakom do leta 1901, ko je postal provizor pri Sv. Joštu na Kozjaku. Dne 24. avgusta 1902 je pa postal župnik iistotam, kjer je župnikova! celih 10 let do dne 1. junija 1912, ko je stopil v pokoj. Svetila mu večna luč! Duhovniške vesti. C. g. Janez Žagar, kaplan v Cadramu, pride za provizorja na Dobje. — Prestavljena sta čč. gg. kaplana Janez Razbornik iz J-are-nine v Cadram in Andrej Klobasa iz Črešnjevca v Jarenino. Profesor Ernest Mach. Umrl je dne 19. t. m. v svoji vili pri Monakovem znani dunajski fizik in filozof profesor Ernest Mach, 78 let star. Profesor Mach ie bil tndi član gosposke zbornice. Odlikovanje generala Pflanzer-Baltina. Cesar je podelil generalu kavakrije Karlu baronu pl. Pflart-zer-Baltinu v priznanje zmagovitega vodstva nje gove armade vojaški zaslužni križec prve vrste z vojnisr* okraskom. Plemstvo je cesar podelil županu dr. Weisseisberger u v Černovicah, radi njegovega domoljubnega zadržanja, ko so bili Rosi v Černovicah. Odlikovan slovenski poročnik. Vladimir Vauhnik, j sin naduč tel ja g. Mihaela Vauhnika pri Sv. Marku I niže Ptuja, se se na ruskem bojišču tako hrabro j boril, da je M odlikovan s srebrno kolamo I. vr j ste. Na italijanskem bojišču (pri Gorici) je dne 27. j januarja bil Vauhnik ranjen v trebuh in se sedaj \ zdravi v neki dunajski bolnišnici. Vauhnik je b i j 1. 1914 prvi odličnjak mariborske kadetnice. Svoji j teti gosp. Thalerjevi v Št. Uju je te dni pisal, da j se mu stanje že boljša. Vauhnik je dobil tudi cesar- i jevo pohvalno priznanje. j Za častnike imenovani učitelji. Učitelji Anton j Zdolšek v G .rnjir rngradu, Jožef Moro v Marenbergu i in Maksimilijan Smoie v Račja so imenovani za \ poročnike. Odlikovana častnika-učitelja. Praporščak Žiga \ Res, uč4eij v Slo/enjgradcu m praporščak Franc j Poljak, učitelj v Maribora sta odlikovana s srebrno j hrabro-tno kolajno. j Draginjske doklade uslužbencem južne železnice, j Upravni svet južne želenice je dovolil v svoji seji j dne 24 februarja podeliti uslužbencem južne žel z- j nice draginjske dok!ade za tekoče leto v približno j taki izmeri, kakor jih je dovolila država svojim I uslužbencem. Oprostitev županov. 'Poljedelsko ministrstvo je j naznanilo deželnemu kulturnemu isvetu na Češkem, ■ da je pri notranjem kakor tudi deželndbrambovskem j ministrstvu zaprosilo za širšo oprostitev županov od j črnovojniške službe. Ministrstvo upa, da bo zadeva j ugodno rešena. — Od druge strani izvemo, da seda- j nja začasna oprostitev županov in nekaterih občins- j kih svetovalcev velja samo do dne 1®. marca ; do te- daj bo baje cela zadeva od višjih oblasti rešena. Občine naj torej vložijo ponovne prošnje, ako je dotični župan v občini res neobhodno potreben. Za vojne invalide. Invai di, kt so v vojski zgu bili svoje zdrave ude m s/oje premoženje n si sami ne mo rej > ničesar pri lužiti, naj se obrnejo z j dobro o temei enimi prošn ami na dražbo za podporo vojnih invalidov na Dunaju. Naslov: »Gesellschaft zur Fürsorge für Kriegsinvalide« Dunaj, I, Augustengasse 2. Za vdove in sirote padlih vojakov. Ni Dunaju posluje posebna posredovalni a. ki daje bre beibadu tudi 100 revnejših oseb. Tozadevne prošnje, opremljene z ubožn m spričevalom, z zdravniškim spričevalom in z domovnico, se morajo vložiti najpozneje do 15. marca t. 1. na štajerski dež. odbor. Ogrska zvišala cene za pivo. Na Ogrskem so zvišali cene za pivo za 8 kron za hektoliter. Cene so že stopile v veljavo. Velikanski dobiček nemških železolivarn. Železo-livarna in tovarna železja Thale na Nemškem izplačuje letos svojini delničarjem za 1. 1915 26°/0 čistega dobička, poleg tega pa še znaša posebni »vojni zaklad« 1900.000 in zaklad za podporo uradnikov in delavcev 1 060 ono m?rk. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu- «o pokupili v pretečeni dobi hmeljski trgovci iz Nemčije 260 bal hmelja. Pokupili so tudi okrog 60 bal tujega hmelja za ceno 50 K za 50 kg. Govori se, 'da pride v bližnjem času večje število hmeljskih trgovcev iz Nemči-ie in Svice na hmeljski trg v Zateč, vsled čegar u-tegnejo cene za hmelj, zlasti za tuj hmelj, nekoliko poskočiti. Anglija prepovedala uvoz hmelja. Ang’e-ka vlada je preoovedala uvoz hmelja iz evropskih drža Hmelj, katerega so pokupili švicarski trgovci vŽat-cu na Češkem, o-tane začasno shranjen v hme-j-skih skladiščih v Žatcu. Ponarejeni 50 kronski bankovci. V prometu kroži večje število 50 kronskih bankovcev. Ponarejeni so s prosto roko in povarvani s sivim in zelenim in rudečim barvilom Papir je svetlejše barve in cunjast.. Od pristnih se jih prav lahko razločuje zaradi tega, ker je številka 50 ponarejena prav okorno s črnilom. Ker je bilo že več osib prav občutno oškodovanih, se resno svari in opozarja na to novo sleparst o. Zopetno zvišanje cen za papir. Zveza avstrijskih tovarnarje/ za iz< elovanje papirja je sklenila, da vnovič z iša cene za papir, čeprav je šele pred nedavnim zvišala cene za časnikarski papir za ce-1 h 20 odstotkov. Med zvezo tovarnarjev in ministrstvom se vrše tačas glede zopetnega zvišinja cen pogajanja. Zopetno zv šanje cen za časnikarski papir bo tudi naše časopise hudo zadelo zlasti v ten času ko so tudi cene za drage tiskarske po-Lebšnnp zelo poskočile. Veliki požari v severni Italiji V mestu Gepli je zgore a tamošnja velika tovarna za izdelovanja platna ter paromlin v katerem so mleli žito za armado. Škodo cenijo na 3 milijone lir. Dan po zneje dne 22. februarja je pa zgorelo v mestu Vico 30 hiš, škoda znaša okrog 5 milijonov lir. V mestu Viđale so pa zgorele tri velike tovarne za izdelovanje usnja. O lasti so odredile strage preiskave, ker se je dognalo, da so p ratarske osebe povzročile požare. Na vseh koncih in krajih tepe šiba božja nezvestega Italijana. V Srbiji upeljan gregorijanski koledar. Gene- • ralni upravitelj Srbije, grof Salis-Seewies, je odre- j dii, da je odslej naprej upeljan za ves uradni in jav- j ni promet v Srbiji gregorijanski koledar namesto do- j sedanjega julijanskega koledarja,. Za cerkveno srbsko leto pa še ostane zanaprej v veljavi julijanski koledar. Dopisi. Maribor. Višji Štabni zdravnik in poveljnik tukajšnje vojaške rezervne bolnišnice štev. 2, Anton Wagner, je odlikovan z viteškim križcem Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca; a-sistenčni zdravnik 87. pešpolka dr. V. Höger je pa odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne kolajne. Maribor. V prete enem tednu je bilo v našem mestu med nevojaškim prebivalstvom 7 slučajev Škrlatice in 2 slučaja osepnic. Maribor. Dne 23. februarja je umrla soproga tukajšnega veletrgovca Joahima Turad, Ivana Turad. Pokopana je bila na judovskem pokopališču v Gradcu — Na bojišču je padel praporščak domačega domobranskega pešpolka Božidar Ogrizek, doma iz Ma ribora. Po smrti je bil odiikovaa s srebrno hrabrostno kolajno 1. razreda. Maribor. Prihodnji pondeJjek, dne 28. febr. ob 3. uri popoldne se vrši v porotni dvorani tukajšnjega okrožnega sodišča zborovanje županov in zaupnih mož celega okrajnega glavarstva v zadevi novih pogojev glede vojnih ujetnikov-delavcev. Vstop dovoljen vsem, ki se za zadevo zanimajo. Maribor. Dne 19. februarja 1.1. je umrl tukaj šnji bogataš in bivši velemdustrijec Anton Badi v starosti 85 let. Bil je mož stare korenine, zmeren in pošten. Za dobrodelne namene je sporočil lepe svote in sicer za invalide 47. pešpolka in 26. domobranskega pešpolka znesek 100.000 kron, po možnemu društvu mariborskih gospa 1000 kron, občinskim ubogim v Krčevini pri Mariboru 5000 kron in še več drugim. Pogreb se je vršil dne 22. februarja. Studenci pri Mariboru. Umrla je žena tukajšnjega uiužbenca južne železnice, Ivana Gaberšček v 58. letu svoje starosti. Sv. Peter pri Mariboru. Na gostiji Žižek Karola in Krivec Lizike v Hrenci se je nabralo dne 16. s'eöana 1916 za avstrijski Rudeči križ 20 K. Hoče. Pri g. Rečniku v Spodnji Hoči štev. 72 se bodo cesarski žrebci pripuščali m sicer od dne 1. tcarca naprej. Žrebci so lepi in težki. Pripuščalo se b». zjutraj ob 7. uri in popoldne od 5. uri. Radgona. Umrla je gospa soproga radgonskega okrajnega glavarja grofa Stiirgkha. Bila" je za o-troke in uboge dobrega srca ter jim veliko darovala. Bag ji plati v večnosti. Slov. Bistrica. Umrla je Marija Vojčnik, sorodnica tukajšnjega trgovca. Karola Kopač v visoki sfaresti 94 let. Nadalje je umrla sorodnica tukajšnjega nadučitelja Franca Kolehiik, Roza Strasser, istotako v visoki starosti 78 let. Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 18 februarja je n< mik smrt pobrala mlado žnev Ivana Vičar, pd. Jakupovega Hanzeka. OSe, ki služi cesarja, niti ne ve, da mu je njegov ljubček umrl. Naj Ivanček uživa neheški raj! Št. Vid pri Orobelnem. Denar v znesku okoli 80 kron je izgubil v nedeljo dne 13. t. m. pri blagajni na celjskem kolodvoru pred dohodom vlaka, ki pride v Celje ob pol 6. uri zvečer, nek mod iz Št. Vida pri Grobelnem. Kdor denar prinese. <' H nagrado. Pred nekaj mesci je izgubila neka tv j šoja žena na kolodvoru v Celju ali ji je bilo mirarono na brzoviaku do Grobelnega 600—700 K. Pazite na denar! Sv. Peter na Medvedovem seiu. Pri nas se tudi v vijnem času pridno gibljemo. Občni zbor izobraževalnega društva je bil v nedeljo 6. februarja t oročila posnamemo, da so udje kljub vojnim ? p olikam prečitali 813 knjig. Ta dan in nasled-i nedeljo so naša dekleta predstavljala lepo nauko- polno igro »Marijin otrok sem!« Nudila >edo-j z; bave pa tudi pouka. Čisti dobiček smo darò ali za »Rudeči križ«. —Naši Orl so se v zimi t pet vzbudili. Tdovadri odsek šteje. 12 izvršujo-r h članov, ki se dvakrat na ted-n snide o k enourni telovadbi in na to k enomaeru poučnemu shodu. Za orlovske cilje vlada Veliko zanimanje. Pri proslavi končne slavne zmage hočejo sode ovati tudi naši Orli. Le krepko naprej po začeti poti! — Dekliška zveza — v starem letu glavna opora izobraževalnega društva je imela svoj občni 7 or v nedelo, dne 15. f braarja. Zanimivo pori oo zborovanje ? opet priredi prihodnjo nedeljo, di _ i, Ubr. po večernicah. Dekleta vsa pod pra--pf.' Mà>. .iiškc zveze! Šmarje pri Jelšah. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Šmarju pri Jelšah ima v nedeljo, dne 27. februarja, popoldne po večernicah, svoj občni zbor v kaplani ji v posojilnični sobi. Na dnevnem redu je med driigim sprejemanje novih Članov in članic. Pridite v obilnem številu! Zreče. Ta je v 8d letu življenja/umrla vrla mati Brdnik Marija roj. Kordon, teta osebno znanega in v Curihu ponesrečenega časnikarja Hans Kordona, pristojnega v Zreče. Zreče — Curih. Pri Sv. liju v Slov. goricah je nekdo naslovil dopisnico v Zreče. To krajevno ime so pa v naglici za »Zürich« brali, in je poslatev skoz mesto Curih v Švici brez vsake druge nadloge prispela v Zreče. Celje. Neka posestnica je našla ležati v jarku ob cesti na Polulah mrtvo truplo neznane moške osebe. Mrtvec je imel na levi strani glave rano, prizadeto vsled strela iz samokresa. Oblast preiskuje celo zadevo. Celje. V zadnjih dneh so umrle v tukajšnjih vojaških bolnišnicah sledeče vojaške osebe: Pešca Aleksander Bobjak in Anton Gezel ter topničar Jan. Trifunovič. Rajhenlmrg. Dne 4. marca, na pustno nedeljo, priredi naše izobraževalno društvo zanimivo in poučljivo gledališko igro „Svojeglavca Minka.“ Ker je čisti dobiček namenjen v podporo nesrečnih vojakov, ki so v vojski oslepeli, vabimo k prav obilni n-deležbi. Zadnja parola došla v petek dne ZS. februarja. Najnovejše avstrijsko uradno porodilo. Dunaj, 24. februarja. Uradno se razglaša; Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Albansko bojišče. Naše čete v Albaniji so včeraj Italija-n e in njih Esad-paševe zvezne sodni ge pri Draču pobil e. Prepoldne so se naši bataljoni polastili, med tem ko so manjši oddelki prekoračili spodnji A r z e n, z a d n j i h s o v r a ž n j k o -v i h p r e d p o s t o j a n k izhodnih od B a z a r -S j a k a. Opoldne je bila i t a, 1 i j a n s k a brig a-d a Sa v ona vrže p a tudi iz močno izdelane glavne po stoj 'ajjii k e izhodno od gorej imenovanega kraja. Istočasno je druga kolona z naskokom zavzela okope pri kraju Sasso-Bianco, 10 km južnoizhodno od Drača. Sovražnik je zapustil v b e g u del! svojih o -kopov in se je umaknil za n o t r al nji obrambni obroč. Sovražnik se zasleduje. Namestnik načelnika generalnega štaba: ul. HSfer, podmaršal. Najnovejše nemško uradno poročilo. Berolln, 24. februarja. Francosko bojišče. Uspeh izhodno od reke Može se je še razširil. Kraji Trabant, H a u m o n d in S a m o g u-e n t so zavzeti, celo gozdovito ozemlje sever zahodno, severno in severoizhodno od kraja Beau m o n t kakor tudi kraja H e r b e b o i s je v naših r- kah. Tužno od Metza je bila prednja franco^ a straža presenečena in ujetih čez 50 mož. Rusko bojišče. Ne severnem delu te fronte živahni artilerijski boji. Na mnogih mestih boji patrulj. Drugače nobenih posebnih dogodkov. Balkansko bojišče. Nič novega. Nemški pomorski boji. Iz Madrida se uradno poroča: V Santacmzi (Tenneriffa) se je usidrala angleška ladja ,,‘West-burn “ pod nemško zastavo, da si popravi poškodbe. Posadka znaša cedere mož, kojih eden ima na čepici ime „iMoeve.“ Pripeljala je seboj 206 ujetnikov, kate- re je pobrala, kjer je potopila o anglešMh iii 1 belgijsko ladjo. Asquith o miru. V angleški spodnji zbornici je dne 23. iebr. izjavil član delavske stranke Snowden, da si celi angleški narod želi ugodnega konca sedanje vojske. A tok ko n e c in stalen m i r se more doseči edino le potom pogajanj, ne pa z nadaljevanjem vojske. Snowiden ne veruje na vojaško zmago, a je prepričan, da je že prišel Č a s z a. mirovna pogajanja. Končno je pozval vlado, naj naznani svoje mirovne pogoje. Skoro enak poziv je stavil vladi tudi bivši minister Trevelyan. Ministrski predsednik Asjqiuith je odgovorih, da je prav-a - vsebina Sitowdienovega govora; V Nemčiji vlada res resnična želja, po miru. Na kaj pa se naslanja ta trditev? AjSKfiUh je opozarjal na zadnjo razpravo v nemškem državnem zboru, na govor drž.. kanoelarja, kateri je menda izjavil, dà pozdravlja v-sako približanje od druge strani, \sakkio bi bil pripravljen istotako pozdraviti prh ližainje od druge strani, a nemški kancelar ni povedal, da je pripravljen dati inicijativo. In ker je kancelar svojo izjava izpopolnil s tem, ko je rekel poslancem, da se Nemčija ni pokazala kot sovražnica vseh narodov — ona Nemčija, ki je uničila in opustošila Belgijo in se trudi, da bi tudi Srbijo, Crnogoro in Poljsko ugonobila in uničila — se more taka izjava in y taki zvezi označiti samo kot nasilna in brezsramna, predrznost. Malovažnim kancelarjevim mirovnim pogojem — je izjavil Asquith dalje —• bi priznal večjo važnost, ako bi njegove besede ne bile podprte z argumenti, ki' so polni očividnega hinavstva in brezkoristnosti. Zadevi hočem iti do dna. Poslanec Trevelyan me je za Suowdenom tudi vprašal, zakaj ne naznanim mirovnih pogojev? Na to vprašanje sledeče odgovorim: V jasnih, direktnih, razumljivih in tehtnih besedah sem že svoj čas naznanil pogoje, pod katerimi je Anglija v o 1 j n a, skleniti m i r. Danes jih hočem ponoviti. Naši zavezniki so poučeni o njih, tudi nemškemu kanoel-arju so predobro znani. Kar sem rekel dne 9. nov. 19 4. to še danes ponavljam: 'Meča, katerega nismo -ah! potegnili, ne bomo prej vtaknili v nožnico, prodno ne bo Belgija — in jaz hočem d o s t a viti: Srbija (delj časa trajajoče pritrjevanje) — dobila v polii i meri v s e g a i n v e č 1 o t v s e g a, kar je žrtvovala, na z a j, p r e d n » Francija ne 1> o m o č n o proti n a p a d u zavarovana d o k1 e r pravice ma1i h evropskih na -rodov ne bodo postavljene na obširno podlago in dokler vojaško gospodstvo Prusije ne bo po p o 1 n o m a in k o n -č n o v e 1 j a v n o unì č e n o. In kaj Še tukaj zdaj manjka glede jasnosti in razločnosti? Vprašam Trevelyan a m nemškega kanoelarja, kako bi naj jaz to še bolj jasno povedal, da bii v naše ssvražnike prepričal, da je mir samo na tej podlagi mogoč in prej ne morejo naši hrabri zavozi i iòti črke od tega o~ pustiti, da ne bi vojske nadaljevali. (Viharno odobravanje.) V ruski di mi. Ministrski predsednik 'Sturmftr le izrazil odločno voljo vlajde, da bp nadaljevala vojsko do zmage. Predložil je dumi zakonske načtrte za majhne kmetske občine, preosnovo mestnih statutov,.-in ustvaritev zemstvov v Sibiriji. Mornariški ninister Grigorovič je naznanil, da se je pomnožilo rusko brodovje v Izhodnem in Črnem morju. Poslanec Sidlovsky je v i-menu naprednega bloka zahteval novo organizacijo države, katero naj izpelje vlada, Oprta na zaupanje ljudstva. Cenjenim n»r sa vm te la iato * iahten sefe® fedite*, tedi a Svia®, wtaissrs» fa vedati Tovarna sa mlin«, strof®, Smm livarna sa ieleso Ias few ] .Pfeifer v Hočah pri M®r5t»@rffl Kmečka hranilnica in posoiHnica v Ptuj» regi! stro vana zadruga z steomefen© zavezo. Hranilne vlog® obrestuje po 4 */„%, od 1. in 16. v mescu po vložitvi ia do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ca-le obrestujejo. Sprejemajo se hraniiue knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno pošte o-hr amine položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5 ®/„ n» vknjižbo in P° 57«%, na menice po 6%, na zastavo vrednot Ä listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasshaik^t, prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižb© št$a posojilnica brezplačno, stranka plača samo kofeske, # Ptzor kmetovalci ! Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih r in kaljivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja, (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdke Ivan Ravnikar, Celia. TiptMia oesta 39. Prvi arar ad plat. Mrima. Edina šiaferska steklarska narodna trgovina Na debel® I Na dsr©lMi@l FRANC STRUPI Graška cesta • © • « • e CELJE priporoča po nafnlžjih cenah svojo bogato zalogo steklene in eelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirja podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in ©tertsÄ. Nafsoliđnefša in točna postrežba. 11 ì inrtVaigilftlifVifiihTn Vrt» f tot udska hranilnica in posojilnica v Ce! rogtstrovana mémm i nwtvsu mmmm Obrastala hranilna wlmm mm w @d dneva vloga d© m.vm vzđigg. Beatm àmsk ptečs jesesjiMet sama, 41 Dele poselila na vknjižbo, na ssebni kredit in na zastav® vrednostnih listin ped zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižb© dela posojilnica brezplačne, stranka plača !e keleke. Uradne ura a stranke vsak delavnik S. d® 12. are đopslđna. Posojilnica daje tudi domač® hranilnike.- I lastni hiši IHotal .Pri jM