Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi &e ne vračajo. Neiranikirana pisana se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša m*sečno 10 Din, za inozemstvo masečno 15 D ja.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stanc vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1,—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust, Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo,
Stev. 102.	Sreda, 17. decembra 1930.	Leto V.
Šolske kvalifikacije.
Gotovim krofom v naši državi nikakor ne sre v slavo, kako to, da oni ne morejo voditi naše socijalne politike brez delavskega gibanja, še manj pa proti njemu. V predstavnikih delavskega gibanja vidijo trajno oviro za izvedbo svojih načrtov. In nazadnje so se povzpeli do trditve, da te ovire tiče v tem. ker večina predstavnikov delavskega gibanja nima predpisane — šolske izobrazbe! Zato je po mnenju teh krogov treba, da se ta predpisana šolska izobrazba od prizadetih zahteva, v prvi vrsti seveda z namenom, da se jih odstrani iz njihovega delokroga.
Odvajati socijalno politiko od svobodnega delavskega pokreta pomeni ravno toliko, kakor odvajati otroka od' njegovega očeta. Soci-jalna politika se ie porodila v sindikalnih organizacijah, ne samo zato, ker je ona bila med prvimi njihovimi zahtevami, temveč tudi zato, ker so jo sindikalne organizacije že praktično izvajale, še predno je bila v programih državne politike.
To je prvo. Drugo je pa tole: vprašanje vodenja kakršnekoli, in tudi socijalne politike, je šele v zadnji vrsti strokovno vprašanje, a v prvi vrsti je to politično in razredno vprašanje. Zahtevati za vodstvo kake politične zadeve šolsko kvalifikacijo na primer za predsednika republike, patrijarha. papeža, ministra ali narodnega poslanca.
Tretje je pa. da se v nobeni šoli ne uči intelekt sami po sebi, temveč samo gotovi učni predmeti. Da postane nekdo inženir, zdravnik ali sodnik, je samoobsebi umevno, da mora imeti odgovarjajočo šolsko izobrazbo. Ni pa šole, ki bi ljudli usposabljala za upravno službo v raznih javnih in zasebnih ustanovah. A baš ta upravna služba je za politično stran tega vprašanja najvažnejša. Samo preko upravnega aparata je v ustanovi mogoče priti do vpliva. Skupina, stan ali razred pa, ki ne more v ta upravni aparat spraviti svojih ljudi, je pa vedno v nevarnosti, da se njen zunanji vpliv lahko izigra.
Vprašanje upravne službe v vseh ustanovah je torej v prvi vrsti vprašanje zaupanja in izvajanja vpliva,
potem šele v zadnji vrsti pa vprašanje šolske kvalifikacije. Z absol-viranjem gotovih šol si nihče ne more pridobiti pravice, še manje monopola na zastopstvo nekega razreda. Ali ni zadosti, da omogočajo šolske kvalifikacije tudi nesposobnim napredovanje v javnem življenju.
Če mi zahtevamo, dia se v upravni aparat vsaj delavskih ustanov zamorejo sprejemati tudi tisti, ki nimajo popolne šolske kvalifikacije, imajo pa vse druge stvarne pogoje za to, tedaj mi ne branimo na-meščenskih plač, ki odgovarjajo komaj plačam povprečnih zasebnih nameščencev; s tem mi ne vršimo ni-kakega partizanstva ali protekcijo-nizma, temveč zastopamo samo živ-Ijenske zahteve delavskega razreda in njegovega pokreta. S tem manifestiramo, da ima delavski razred Pravico, d)a> sodeluje po svojih poverjenikih in po svoji moči v upravi svojih javnih ustanov.
Končno je treba, da smo si s tem na jasnem: kdor delavskemu gibanju to odreka, ta je proti normalnemu razvoju delavskega razreda, je proti svobodnemu delavskemu gibanju, ta je stvarno proti pravi soci-ialni politiki. Povedati moramo tudi
Delavci, za socijalno zavarovanje gre!
Načrt reforme zakona
Ministrstvo socijalne politike je izdelalo načrt za revizijo zakona o socijalnem zavarovanju ter ga predložilo na vpogled gospodarskim in delavskim zbornicam.
Posebnost novega zakona je, da uvaja zavarovanje za starost in onemoglost, h kateremu namerava tudi država nekaj prispevati. Okrožni uradi, oziroma samoupravni organi bodo sicer imeli več pravic glede izvajanja zavarovanja, nasprotno pa bo imela vlada v sami upravi več kontrole, ker bo imenovala iz vrst delavcev in delodajalcev eno tretjino članov uprave. Drugi dve tretjini pa bosta imenovali v upravne organe vsaka po eno Delavska zbornica in Trgovska in obrtna zbornica.
Celotno zavarovanje bo unifici-rano (bolniško, nezgodno in starostno).
Novi zakon ima osem mezdnih razredov. Najvišja zavarovana mezda bo znašala Din 80.—, doslej samo Din 48.—. Razentega bo še poseben razred za vajence. Izločijo se iz zavarovanja strežnice in osebe, ki imajo nad 6000 Din mesečne plače.
V	zavarovanju se uvedejo nekake karence glede raznih rodbinskih podpor in terapevtičnih in zdravi-liščnih dajatev, dočim se trajnim članom zavarovanja nudijo deloma
o	socijalnem zavarovanju.
boljše ugodnosti. Prispevki se v bistvu ne izpreminjajo. Zavarovani pa bodo v bodoče tudi hišni delavci in zakupniki kakor tudi mornarji, ki se nahajajo na potovanju v inozemstvu.
Zavarovanje za nezaposlenost se uredi s posebnim zakonom.
Uvedba zavarovanja za starost in onemoglost je načelnega pomena, dasi bo imelo ob malenkostnih prispevkih le minimalen pomen. Potrebno pa je, da se to načelo uveljavi, ker tudi v naši državi narašča pauperizacija ali obubožanje naroda in bo socijalna zaščita vedno bolj nujna.
Načrt zakona o socijalnem zavarovanju deloma omejuje in utesnjuje dajatve v bolniški panogi iz fiskaličnih razlogov, da se je moglo spraviti v načrt zakona prve početke starostnega zavarovanja. Znatno pa poslabšuje nezgodno zavarovanje, ki je bilo že doslej, zlasti za nekatere poklicne delavce, ki jih je nezgoda onesposobila za njih poklic, jako majhno.
Opozarjamo delavstvo na načrt zakona o socijalnem zavarovanju, da ga še enkrat premotri in zavzame
svoje stališče.
Načrt v bistvu ni reakcionaren, dasi bi delavstvo želelo, da se v njem še marsikaj izpopolni.
Blok dr2av pod vodstvom Italije?
Prazne nade vatikanske diplomacije.
Nedavno je priobčil ljubljanski »Slovenec« bombastičen članek o nevarnosti bloka orijentskih in srednjeevropskih držav pod vodstvom Italije, oziroma fašizma. Mi smo že prej povdarili, da take nevarnosti ni ter opozorili, da se nekatere države, kakor zlasti Madžarska in Bolgarija naslanjata na kričavo Italijo zgolj zaradi svojih aspiracij, to je, s to politično pozo menita, da bosta lažje izsilili revizijo mirovnih pogodb in razširjenje svojih meja. Vse te države ne morejo Italiji nič nuditi in Italija ne njim, tembolj, ker smatrajo vplivne države Italijo za neresen in ponesrečen eksperiment reorganizacije države oziroma družbe.
Te dni pa je o tem bloku povedal svoje mnenje francoskemu listu »Intransigeant« avstrijski podkancler dr. Schober, ki ni naš prijatelj, in on pravi, da ne veruje v ustvaritev političnega bloka Italije, Madžarske, Avstrije, Bolgarije, Grčije in
Turčije. Tak blok nastaja samo v fantazijah. Avstrija vzdržuje z vsemi državami prijateljske odnošaje, nima pa z njimi nobene tajne pogodbe in je tudi ne bo sklenila.
Tako izjavlja avstrijski podkancler in zunanji minister, bivši policijski direktor, ker hoče spoštovati avstrijsko republikansko demokracijo.
Klerikalizmu bi bil všeč politični blok pod vodstvom Italije, ker bi s tem pridobil na vplivu tudi zaveznik Italije Vatikan. Kakor pa kaže razvoj razpadajočega fašizma v Italiji, je dobil Vatikan v Mussoliniju slabega zaveznika, ki sicer kriči v svet, doma si pa ne more pomagati kakor neboglen otrok, in se zateka v okrilje Vatikana, da bi mu v svetovni politiki in doma ta pomagal na noge.
Fantazije o gorenjem političnem bloku so bilka, za katero se utopljenci love.
Francozi imajo novo vlado
meščanske levice.
Dne 12. t. nu je bila sestavljena na Francoskem nova vlada. Predsednik vlade je senator Teodor Steeg. A. Briand ie tudi v novi vladi minister za zunanje posle. Nova vlada je nekoliko bolj levičarska, kakor je bila konservativna Tar-dieujeva vlada, vendar pa nima zanesljive večine in je jako dvomljivo, koliko časa bo ostala na krmilu. No-
va vlada pričakuje namreč, da jo bodo podpirali tudi socijalisti. Absolutno proti sebi ima desntao in Martinovo skupino, klerikalne demokrate, dve tretjini Tardieujeve skupine, polovico Loucheurove skupine in Franklin-Bouillonovo skupino. Steeg ie torej sestavil bolj vlado osebnih simpatizerjev.
to: zamoremo se prilagoditi danim razmeram, ne damo sc pa zlomiti, mi stojimo in pademo z vsemi onimi klasičnimi zahtevami delavskega gibanja, okrog katerih se združujejo milijonske mase delavstva vseh držav in vseh narodov.
Italijanski poslanik v Beogradu
preklicuje vesti o delavskih nemirih v gorenji Italiji. Italijanski fašistični listi pa sami poročajo, da so italijanske oblasti aretirale več sto delavcev. — AH so fašisti morda poslali te delavce v letovišča?
Seja vlade
pod predsedstvom kralja.
V	Beogradu je imela 11. t. m, vlada pod predsedstvom' kralja sejo, v kateri je razpravljala o programu za bodoče leto. Na seji se je govorilo o znižanju davčnih bremen (zemljarine za 2%), trošarine, carine za pluge in poljedelske stroje ter o investicijah za živinorejo, vinogradništvo, znižanju prometnih tarif za blago, gradbi vodnjakov, cest itd. Iz vsebine razgovorov in sklepov na seji je razvidno, da je bila to nekaka proračunska seja, na kateri se je ugotavljalo, katerim vprašanjem naj ministrstva predvsem posvetijo svojo pažnjo. Seja je bila nekak odjek obljub, ki so jih ministri dajali ob svojih potovanjih po državi.
Dr. Voja Marinkovič o miru.!
Angleška delavska vlada za mir.
Jugoslovanski zunanji minister dr. Voja Marinkovič je obiskal minule dni Atene v svrho utrditve prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Grčijo, ki jim je tudi grški ministrski predsednik Venizelos naklonjen.
Dr. Marinkovič je podal grškemu in inozemskemu časopisju izjavo, v kateri pravi, da so se izmenjala na sestanku mnenja o mednarodnem položaju ter poudarilo mnenje, da se na Balkanu ohrani in varuje sedanje stanje. Zedinili smo se glede narodnostnega manjšinskega vprašanja ter utrdili medsebojno zaupanje, ki je glavno pri reševanju mednarodnih vprašanj.
Glede miru, nočem1 biti prerok, morem pa reči, da verujem v dolgotrajen mdr v Evropi. Bojazen predi vojno so le psihični vtiski alarmantnih izjav, ki poslabšujejo možnost za ozdravljenje gospodarske krize. Vi vidite Anglijo, kako se zanima, ne samo, da more med narodi placirati svojo produkcijo, marveč tudi, da se zagotovi mir med narodi. Dokler zmaguje v Ameriki ista misel, se nam ni treba bati.
*
Zunanji minister dr. V. Marinkovič je torej mnenja, da širokoustni kričači, ki groze z. vojno, niso nevarni in priznava, da se trudi za svetovni mir zlasti angleška delavska vlada.
VojaSki upori v Španiji.
Provinca revolucijonira.
V	pirenejskem mestu Jaca, 20 km od francoske meje, se je uprla ta-rnošnja vojaška garnizija, zaprla svoje poveljnike, zasedla javna poslopja in vse važnejše strategične točke. Garnizija šteje okrog 3000 mož. Vstaši so takoj skušali, upor razširiti in so z močno četo odkorakali proti mestu Huesci, da ga osvo-je. Del vojaštva v Huesci se je vsta-šem pridružil, medtem ko se je vladi zvesti del postavil v obrambo. Iz Madrida so takoj poslali več polkov proti vstašem. Na nekem gorskem prelazu med Huesco in Jacom se je vnela huda bitka, v kateri so vstaši izgubili 100 mrtvih, par sto je bilo pa zajetih. Vlada, ki je uvedla strogo cenzuro in prepoved poročati o uporu, javlja, da se smatra lahko upor za zadušen. Vendar pa izgle-da, da še ni vsega konec. Upora se je udeležil baje tudi kapetan Fran-
co, ki je nedavno ušel iz zaporov v Madridu. Več uglednih oseb in častnikov so v Madridu aretirali, ker so bili v zvezi z vstaši.
Vlada misli, da je zatrla revolueijo-narno gibanje.
Španska vlada je poslala v uporne kraje svoje vojaštvo in je revo-lucijonarno gibanje »zatrla« ter proglasila nad uporniškim, ozemljem, kakor tudi v Valenciji in dingih krajih, kjer so bile stavke, obsedno stanje. Proti voditeljem upora bodo najstrožje postopali s smrtno kaznijo. Oblast nastopa nasilno in hoče obtožiti vse delavstvo, ki se udeležuje stavke. Kapetan Salenas in polkovnik Galan sta bila takoj ustreljena. — Španija se igra revolucijo.
Politična borba v Nemčiji.
Prva naloga socijalnih demokratov je zajeziti fašistični val.
V	Nemčiji vodijo nacionalni so-cijalisti najljutejši boj dalje. Predlagali so vladi nezaupnico zaradi zasilnih naredb po § 48. ustave, ki je bila odklonjena, in sedaj pričenjajo novo akcijo proti zunanjemu ministru dr. Curtiusu.
Računali so, da jih bodo v tem boju podpirali socijalni demokrati, podpirali so jih pa le komunisti in nemški nacijonalci.
Težje je vprašanje zunanjega ministra dr. Curtiusa in notranjega ministra, katerima očitajo celo pristaši vladne večine, zlasti Curtiusu, da ni znal voditi širokopotezne zunanje politike kakor: dr. Stresemann.
Na prvi naval nacijonalnih soci-jalistov so odgovarjali socijalni demokrati, da so bili po padcu Miil-lerja opravičeno v ostrem boju s centrumom. Po volitvah je pa položaj drugačen. Pre.i so naciionalni socijalci zahtevali več pravic za predsednika republike, da bi strmoglavili demokracijo; socijalni demokrati pa več pravic za parlament. Sedaj imamo parlament, ki ne more z večino sklepati zakonov, zato je odločil predsednik, ki ga je tudi izvolil narod. Izvršilna pravica je bila samo prenesena na predsednika.
Če pa hočejo državljani, da bo merodajen faktor v državi državni zbor, naj drugič boli pametno volijo, da ne bomo imeli nezmožnega parlamenta.
Socijalna demokracija je prav v tem primeru prva spoznala, da' je po izidu volitev taktiko izpremcniti in onemogočiti nadaljnje pofašiste-nje Nemčije.
Kadar bodo nemški narodni so-cijalisti vodili borbo za avtoriteto parlamenta in demokracijo, tedaj bodo tudi socijalni demokrati storili svojo dolžnost.
Stališče avstrijske socijalne demokracije k
novi vladi.
Načela strankinega zbora.
V	dunajskem delavskem domu je imela avstrijska socijalna demokracija svoj kongres, da utrdi nadaljnjo taktiko v parlamentu in zunaj njega. Poročali so dr. Danneberg, župan Karl Seitz, dr. Renner in dr. O. Bauer.
Dunajski župan je podal poročilo o političnem položaju ter opozarjal na gospodarsko krizo, ki razsaja skoro po vseh državah in je najboljši povod, ker povzroča veliko nezaposlenost, za radikaliziranje do demagoške stopnje. V avstrijskem parlamentu so socijalni demokrati največja stranka, ki lahko tvorijo s krščanskimi socijalci, Schobrovim blokom, kmetiško zvezo ali celo z heinrvvenrovci večino, oziroma pod-pro pametne predloge teh strank. Stranka ni stopila v vlado, ker doseže lahko več zunaj vlade. Treba je le voditi trezno politiko in socijalna demokracija pričakuje, da ji bo mogoče svojo taktiko vedno tako jasno obrazložiti in pojasniti, da jo bo vsak pristaš razumel in da bo avstrijski proletarijat stal vedno eno-dušno za poslanskim klubom.
Dr. Bauer je zlasti povdaril, da stranka tudi v bodoče ne bo pustila interesov delavskega razreda iz vidika.
Po temeljitih debatah je kongres sprejel resolucijo, v kateri pooblašča sociialnodemokratične poslance in zvezne svetovalce, da uravnajo svoje
stališče napram novi Enderjevi vladi po tem, kako se bo nova vlada zadržala napram izvajanju trenutno najvažnejših zahtev stranke.
Predvsem se morajo izvesti po načrtu vse mere za omiljenje gospodarske krize in nezaposlenosti v soglasju s socijalno demokracijo in svobodnimi strokovnimi organizacijami.
Dalje se mora utrditi demokracija v državi, pomiriti dežela ter izvesti obojestranska razorožitev ob medsebojni kontroli.
Zavarovanje za nezaposlenost se ne sme poslabšati, marveč nepo-slabšano z ozirom na dobo podpore podaljšati; enako podpore v potrebi. Uveljaviti se mora starostno in invalidno zavarovanje. Podaljšati se mora varstvo najemnikov in izvesti agrarna reforma.
Kongres zahteva dalje ukinitev vsakršnega terorja proti strokovnim organizacijam, zlasti v javnih obratih.
Končno povdarja kongres, da se razdelitev davščin ne sme izvajati z majorizacijo, marveč potom dobrohotnega sporazuma, pri katerem se upošteva predvsem potrebe občin.
S tem praktično prikrojenim minimalnim programom bo avstrijska socijalna demokracija brez kričavega boja čuvala socijalne in politične interese delavstva, ker polaga važnost na utrditev demokratičnega republikanskega parlamentarizma.
Doma in po svetu.
Načrt zakona o socijalnem zavarovanju morajo gospodarske in delavske zbornice po vpogledu in s pripombami vrniti ministrstvu socijalne politike do dne 8. januarja 1931.
Novi ban Dravske banovine dr.
Drago Marušič je bil rojen v Solkanu 1884. Študiral je v Gorici in v Pragi. Med vojno je bil ujet na ruski fronti ter je iz Rusije odšel preko Rumu-nije v Srbijo. Nekaj časa je bil pri srbskem poslaništvu v Rimu, nato tajnik pri poslaništvu v Washing-tonu. Leta 1919 je bil član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu in pozneje tajnik v reparacijski komisiji. Leta 1924 se je nastanil kot advokat v Ljubljani. Pristaš je bil bivše samostojne kme-tiške stranke. Nedavno je bil imenovan za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta.
Pošta podrejena prometnemu ministru. Z zakonom z dne 10. t. m. so se pošta, telegraf in telefon, poštna hranilnica, avtomobilski promet in
gradba železnic, ki so bili doslej podrejeni gradbenemu ministrstvu, podredili prometnemu ministrstvu.
Dvanajsta obletnica smrti Ivana Cankarja. V četrtek, dne 11. t. m. je minulo dvanajst let po smrti Ivana Cankarja.
Člana izvršilnega odbora Socialistične mladine Rajkovič in Smit v Sarajevu oproščena. Vrhovno sodišče v Sarajevu je na pritožbo zagovornika razveljavilo razsodbo sodišča prve stopnje, s katero sta bila s. Peter Rajkovič in Anton Smit
I	kaznovana vsak po eno leto zapora in po dve leti izgube državljanske časti kot urednika buletina bivše zveze socijalistične omladine, v katerem je sodišče prve stopnje našlo dva članka, ki ju je smatralo za pro-timilitaristično propagando. V razpravi je bilo ugotovljeno, da sta ta članka samo propaganda za mir in za vzgojo mladine v mirovnem mišljenju. Vrhovno sodišče je smatralo ta zagovor za dokaz in je razveljavilo razsodbo prve stopnje.
Priprava za razoro-2itveno konferenco.
Pripravljalna razorožitvena komisija je končala delo.
Dne 9. t. m. je pripravljalna komisija po štirimesečnem delu zaključila zasedanje. Iz Ženeve poro-fcajo, da je komisija končala sejo z uspehom. Izdelala je osnutek konvencije, ki se predloži bodoči raz-orožitveni konferenci. Lord Cecil pravi, da je z načrtom dana narodom prilika, če hočejo razoroževati ali ne. Nasprotno pa je italijanski delegat izjavljal neiskreno, da je Italija miroljubna, vendar pa se morajo ob razoroževanju upoštevati interesi obrambe vsake države in odstraniti sedanja nesorazmerja, ki sc vzrok medsebojne tekme v oboroževanju.
—	Duh besedi torej zmaguje, duh praktičnega dela še ne. Do razoro-žitvene konference bo še treba povedati, kaj narodi zahtevajo!
Število zavarovanih delavcev na področju ljubljanskega OUZD še vedno nazaduje. Ljubljanski OUZD priobčuje nekaj najvažnejših statističnih podatkov za mesec november. V svrho primerjave navajamo odgovarjajoče številke za oktober v oklepajih. Število članov je znašalo: moških 66.234	(67.811), ženskih
31.757 (31.705) skupaj 97.991. Bolnikov je bilo: moških 1364 (1366), ženskih 914 (979), v odstotkih moških 2.06 (2.01), ženskih 2.88 (3.09), skupno 2.32 (2.36). — Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških Din 29.72 (29.96) pri ženskih članicah Din 20.28 (20.30), povprečje zavarovane mezde Din 26.66 (26.88). Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških Din 1.968.791.20, pri ženskah Din 643.921.60	(643.680.40), povprečje
Din 2,675.254 (2,612.712.80).
Cankarjeva družba v Ljubljani je z letošnjo izdajo svojih knjig zopet zbudila veliko pozornost. Člani še vidno prihajajo, dasi so knjige že dostavljene skoro vsem članom. Družba je sicer računala z zamudniki, vendar je pa potrebno, da se takoj zglasi, kdor bi še reflektiral na knjige.
Učenjak dr. Friderik Pregl je dne 13. t. m. umrl v Gradcu. Dr. Pregl je bil rojen v Ljubljani 1869. Zdravništvo je absolviral v Gradcu, kjer je zaslovel na graški univerzi kot docent in dober predavatelj. Mudil se je nekaj časa po nemških univerzah, leta 1905 se je vrnil v Gradec in nastopil na vseučilišču kot asistent medicinsko-tehničnega zavoda. Za vseučiliščnega profesorja je bil imenovan v Gradcu 1913. Leta 1923 je dobil Noblovo nagrado. Umrl je za vnetjem rebrne mrene.
Iv. Vuk:
NaS „MI“ |e friumfiral
(Odlomek iz spominov na Varaždin.)
(Konec.)
Popoldne ob treh.
Zotpet seim v gledališču. Gogoljevo »Ženitev« nam pokažejo.
Sinoči težka drama »Na dnu«, danes vesela burka »Ženitev«. Del igralcev je sedaj publika — gledalci.
V	parterju sem. Pomešan med gledalci stojišča. Rad bi slišal, kaj poreko mladi Va-raždinci in mlade Varaždinke. Ker na stojiščih so vedno mladi ljudje. In besede mladih ljudi so vedno čustvene, pa naj bodo ■pohvalne ali naj grajajo.
Zagrinjalo se razgrne,
Savjetndk Vrtačnik leži na kanapeju. Čita in pije. Naravna brada daje oibrazu veljavnost savjetnika. In Niko Pirnatova ibrada je naravna.
Njegov služabnik je Možina. Študentke gledajo na program. Slabo je vidno, a mlade oči vidijo.
— Poglej! Tisti igra slugo, ki je včeraj starca Igral.
— Talko spremenjen?! In kako vse drugače se giblje danes.
A ko je savjetnika Isopa odpeljal njegov prijatelj, je sluga sam gospodar v hiši. In sedaj je on savjetnik. Sedaj on čita, pije in leži na kanapeju.
Smeh zveni po gledališču.
Prvo dejanje je končano.
Iz lož gledajo naši, danes nezaposleni igralci v parter. Gledalci v parterju gledajo v lože.
— Kak čeden dečko tam v loži, govori zraven stoječa študentka prijateljici.
-	Slovenci so lepi ljudje. Hotela bi biti v Ljubljani.
Več deklet pogleda v ložo. Tudi jaz pogledam. Zanima me, kateri naš fant je tako lep dečko.
— Kakšne bistre oči ima. In lase, tako lepo počesane, čeden fant ta dečko.
Dekleta so sama in tedaj ne tehtajo besed. ,Ne mislijo niti, če jih kje nekoliko bližje stoječi drugega spola sliši ali ne.
— Prijeten flirt bi bil s tem dečkom.
Po predstavi zvečer je veselica. Pojdimo tja. Plesale bomo s tem dečkom.
Sklenjeno. Zvečer gredo na veselico, prirejeno v čast 25 letnici in udeležencem te 25 letnice.
Ali luči ugašajo ...
Na odru sc vrši dejanje snubitve. Vika kot posredovalka se trudi nevesti dobiti ženina. Isop kot posredovalec hoče savjetnika Nikola oženiti s to nevesto. Smeh bu.ši v gledališču, igralci izborno igrajo svoje uloge. Sava je danes mlado, zalo dekle, izborno podaja nevesto. Lojzka je izborna teta. Vika kakor rojena za posredovalki'. Mica je služkinja. Dobra služkinja. A Polde, bogme, pravcati ekseku-tor Jajčmk. Šeško pa mornariški oficir v pokoju, kakor da je rojen oficir v pokoju. Pelicon že »Na dnu« je bil izvrsten, a tu kot profesor sijajen. Isop pa, no, baron... akcioner... pa bi ne bil sijajen kot prijatelj savjetnika Vertačnika? Pcett je pravi ruski savjetnik, ki se nikogar ne boji, samo — neveste in ženitve, dasi bi se oženil silno rad.
Publika se smeje. V očelt sijaj zadovoljstva. na obrazu razigranost.
Besed mi manjka, da bi jih zapisal. In besede, ki jih poznam, sem zapisal v teh odlomkih že večkrat. Zato ne bom ponavljal. Delavski oder »Svobode« je rešil častno svojo nalogo. In kritik Talpa iz Mari-
bora je izrazil svojo zadovoljnost. Gotovo napiše tudi on nekaj pohvale.
Konec.
Ljudje odhajajo. Marsikatero oko se ozre še v ložo, kjer je lepi dečko.
Čudno — prečudno. Samo jaz ne vidim nikjer tistega lepega dečka. Kje je? Ali je morda to nekako podzavestno nepriznavanje. da je kdo drugi lepši od mene? ... Ali boljši od mene?... Jaz vidim tam sicer let) obraz Marje, Dore... Ali to vendar ni obraz kakega dečka? Obleka Marje je sicer kakor obleka dečka... Ali ie ona zato že dečko?...
Ko smo zvečer plesali, setn zapazil tiste Varaždinčanke. ki so se v gledališču čudile lepemu dečku.
In slišim:
- To je dekle,	bogme, Irma, dekle, a ne dečko.
Pridržano se smejejo.
Da smo se tako motile, hehehe... Tista napol moška obleka nas je motila. In	tista bubi-glavica. Krila in čeveljčkov
pa ni bilo videti, da bi se lahko presodilo.
Pa je rekla ena	izmed njih:
Disertacijo za	svoj, doktorat napi-
šem baš o tem problemu: V čem sc razlikuje ženska od moškega in v čem ga nad-kriljuje.
- Enaka mu je v vsem in ni ju razločevati, če sta enako oblečena. Prekaša na ga po duševnem fluidu. ki izžareva iz nje.
Rad bi dodal:
—	In ta flitid je	bodočnost človeštva.
Ali	godba je zaigrala	»dame volijo« in šle
so in volile ...
❖
Tako je bilo gostovanje Delavskega odra »Svobode« v Varaždinu dne 29. in 30. novembra 1930.
Danes, ko zaključujem te spomine, je bila premijera dranre »Na dnu« v Ljubljani.
Delavski oder je danes tudi Ljubljančanom pokazal, kdo jte in kaj premore.
Da opišem to premijero, bi moral tukaj napisane spomine začeti pisati še enkrat. In le v toliko jih popravljati, da so bile uloge odigrane še boljše kot v Varaždinu, skupnost, povezanost ttlog je bila še večja iti detajli podani še bolj precizno. Ulogo Vasilise je igrala Julka Jurmanova. To je bila edina sprememba. V štirih dneh jo je morala osvojiti in podati. In ... niso to moje besede, nego drugih, ki sem jih slišal govoriti...
Rešila je ulogo častno. V nekaterih momentih celo boljše. Le glasovno je bila slabša. In nič čuda... V štirih dneh, do-čim so se drugi vadili 3 mesece.
Delavstvo in drugo občinstvo je napolnilo dvorano Delavske zbornice do zadnjega kotička.
Talpa iz Maribora, ki je bil tudi na-i vzoč. kakor tam v Varaždinu, pa bo. upam J (ako med tem že ni) napisal, kako mu je ugajalo... In Maruška, Ivanuša in Polena iz Varaždina, ki so si ogledali našo premijero tudi v Ljubljani, poreko svoje ...
*
»Svoboda« vzgaja umetnike. »Svoboda« vzgaja proletarske mislece. »Svoboda« dviga duševno zavest človeka, da se zaveda, da je Človek.
In Delavski oder »Svobode« je eden tistiti vzgojnih faktorjev.
Pokazal je že in še bo pokazal, da je naš »MI«, »MI« zavednega delavstva, silen.
Pesem »Na dnu« se mora spremeniti in se že preraja v pesem prerojenja:
»Solnce vzhaja in zahaja, v dušah naših je svetlo...«
Prvi poklon fašističnega generalnega direktorja avstrijskim železničarjem. Na avstrijskih železnicah je bila že pred tremi leti uvedena ta-kozvana 13. plača za vse železniško osobje. Polovico te izredne plače prejmejo železničarji v juliju in sicer zato. da imajo denar za dopust, ostalo polovico pa 15. decembra, da si morejo karkoli nabaviti za zimo. Novi generalni ravnatelj Strafella, ki je bil do pred kratkim ravnatelj tramvaja v Gradcu‘in ki je na glasu kot ne najboljši prijatelj delavstva, je že objavil, da se bo trinajsto plačo ukinilo, seveda ne takoj, ampak sedaj bodo uslužbenci isto še prejeli, češ, da so z njo že računali. Ker so pa avstrijski železničarji zelo dobro organizirani, Strafella pa stoji na zelo slabem glasu, odkar mu je urednik »Arbeiter-Zeitunge« pred sodnijo dokazal, da je nekorekten in nečeden, zato bo trinajsta plača že-lezničartam orej kot ne ostala, pač pa bo moral zginiti Strafella.
V	cerkvi kakor v gostilni. Zagrebški »Morgenblatt« je prinesel v petek. 12. dec. t. 1., naslednje: »Včeraj so se v jezuitski cerkvi na Dunaju odigrali med tiho mašo razburljivi dogodki. V cerkvi se je pojavila neka, v samo srajco oblečena gospa, držeč v eni roki steklenico mleka. Šla je proti oltarju ter pokleknila. Mašo so prekinili za toliko časa, da so cerkovniki spravili pred cerkvena vrata — ubogo, versko-blazno gospo.« —
»Na zapadu nič novega« tudi avstrijskim fašistom ne da spati, čeprav o avstrijskih vojakih v tem filmu ni duha ne sluha. Pač ne smejo zaostajati za svojimi fašističnimi bratci v Nemčiji, ki jih morajo v vsem po opičje posnemati. Te dni so začeli imenovani film predvajati tudi v dveh dunajskih kinih in že se heim\vehrovci in nacionalistična šudentarija pripravljajo na »obrambno akcijo« in zahtevajo prepoved predvajanja. Zanimivo je, da uprizarja isto gonjo proti temu filmu na Francoskem tudi »Aktion France«.
V	Nemčiji trde, da sramoti film nemške vojake, ker kaže, koliko trpe, medtem ko prizanaša francoskim, na Francoskem pa trde ravno obratno. Res pa je, da današnja nacionalistična mladina, ki smodnika še ni vohala, sploh ne ve, kaj je vojna in misli, da film namenoma pretirava, medtem ko se starejša generacija prav nič ne razburja, ker ve, da je resnica še mnogo strahovitejša, kakor se more pokazati na platnu. Vsa gonja pa izvira iz šovinističnih in vojaških krogov, ki se boje, da bi narod spoznal resnico o vojni, ker bi i° prej ali slej zopet radi uprizorili.
Madžari se poslužujejo umazanih sredstev proti socijalni demokraciji. Legitimistični list »Magyarorsag« je objavil neke spise, s katerimi hoče dokazati, da so madžarski socijalni demokrati dobivali denar od čeho-slovaških jn avstrijskih socijalnih demokratov. Te vesti so raztrosili zaradi bližnjih volitev. Socijalnode-mokratični poslanec dr. Payer je izjavil v parlamentu, da je trditev zlagana in spisi ponarejeni. Če legiti-misti dokažejo resničnost teh dokumentov, se socijalni demokrati zavežejo, da takoj zapuste parlament, ustavijo svoj list »Nepszavo« in delovanje stranke. -— Sumi se, da je zapleten v falzifikacijo teh dokumentov znani knez Alojz Windisch-gratz, ki je falzificiral francoske franke.
Češki umetniki za brezposelne.
V	Pragi je otvorjena razstava slik plastik in knjig čeških umetnikov, ki so jih darovali v korist brezposelnim. Predmeti sc bodo prodali na javni dražbi, pni kateri bodo umetniki delili svoje autograme.
Stfibniy in Gajda izročena sodišču. Imunitetni odbor čehoslovaškc ga parlamenta je sklenil ugoditi zahtevi sodnih oblasti po izročitvi poslancev Stfibrnyja in Gaj de radi raznih težjih deliktov.
Izgredi nezaposlenih v Hamburgu. V Hamburgu so sklicali komu nisti shod nezaposlenih. Na slvodu je prišlo že do spopadov. V mestnem okraju so pa komunisti spre jeli policijo s kamenjem. Prišlo je
Nemške strokovne organizacije za znižanje blagovnih cen.
Splošno veljavne metode za pobijanje draginje in očuvanje kupne moči delavstva.
O politiki, ki hoče z zniževanjem mezd doseči odpravo gospodarske krize, smo govorili v zadnji številki tega lista. Vprašanje je najbolj aktualno v Italiji in Nemčiji, ker tam vodijo kapitalisti to nasilno politiko. Zapeljiva politika je nalezljiva ter se bo moralo delavstvo prej ali slej ba-viti s tem demagoškim vprašanjem.
Nemške svobodne strokovne organizacije, strokovna zveza, strokovni kartel nemških delavskih, na-meščenskih in uradniških zvez, splošna nemška uradniška zveza in nemška uradniška zveza so izdale glede na to podjetniško politiko naslednji oklic na svoja članstva in vso javnost:
»Težka socijalna kriza ogroža vedno širše kroge nemškega naroda z gladom in bedo. Zahteva najener-gičneje protiukrepe z vsemi obrambnimi močmi. Poleg skrajšanja delovnega časa in drugih ukrepov, ki so jih zahtevale strokovne organizacije, da se razbremeni prenapolnjeni trg z delovnimi silami, je porebno tudi, da se ohrani kupna sila množic.
Le na tak način je mogoče preprečiti nadaljnje poslabšanje konjunkture in pripravljati zopetno ©življenje gospodarstva.
Močan pritisk na mezde in plače seh delovnih plasti je že dovedel do občutnega znižanja mezdnih in plačilnih prejemkov. Višina cen se pa še vedno nahaja na neopravič-jivi višini. Po vladi uvedena akcija za znižanje cen mora postati učinkovitejša zlasti pri cenah za živila in predmete za splošno potrebo. V spoznanju pomena te naloge poživljajo podpisane vrhovne zveze svoje pod-organizacije, da se v celi državi do najmanjše občine dejansko zavzamejo za nje izvedbo.
Sodelovanje vseh strokovno-or-ganizacijskih sil od severa do juga, od vzhoda do zahoda utegne prinesti zaželjeni uspeh. Zato se obračamo s svojim klicem na vse svoje člane po mestih in na deželi, v industriji in v kmetijstvu, v trgovini in prometu, v obratih in upravah:
Organizirajte skupno pobijanje neopravičeno visokih cen za živ-ljenske potrebščine! Podprite oblasti v tej akciji! Delajte skupaj z zadrugami proizvajalcev in konsumen-tov. Pospešujte direktne odnošaje med kmetijstvom, ki živila prideluje, in prebivalstvom, ki jih porablja.
Zavarujte se pred izkoriščanjem s stalnim nadziranjem cen od prodajalne do prodajalne, od mesta do mesta.
Primerjajte nakupne cene s prodajnimi cenami, da se zniža prekup-čevalnina! Primerjajte med seboj cene konsumnih društev, veletrgovin in prodajaln na drobno! Objavljajte najnižje cene ter navajajte, kje se dobiva blago najugodnejše, da gospodinja ve, kje utegne kupovati najceneje! Pozovite gospodinje, da tudi one podpro akcijo! Bodite pozorni in zganite se!
Z ozirom na strahovito bedo je vsako dejansko in previdno sodelovanje potrebno in dobrodošlo. Udeležujte se velikega dela, da pomagate svojim bratom in sestram ter zopet pripravite nemškemu gospodarstvu podlago za ozdravljenje!«
Apel vseh svobodnih strokovnih organizacij ima namreč z najener-gičnejšim nastopom preprečiti, da se sorazmerno bolj znižajo nezadostne mezde, kakor preveliki produkcijski in prekupčevalski dobički.
Stališče, da je jaka kupna sila, to je, dober socijalni položaj množic najboljši regulator za gospodarstvo, je pravilno.
Nepravilno določanje tele kruhu.
Zakaj celjska anketa za znižanje krušnih cen ni vpoštevala pravilnika zakona o nadzorstvu o živilih?
Ravnokar čitam v »Del. Politiki«, da je bila dne 8. dec. 1930 sklicana v Celju anketa trgovcev in konzumen tov pri srezkem načelstvu v Celju glede novega krušnega cenika. Iz lista posnemamo, da se je določila sledeča teža: Din 5.— beli kruh. teža 1.20 kg; Din 2.50 komad belega kruha, teža 0.60 kg; Din 5.— komad polbelega kruha, teža 1.25 kg; Din 2.50 komad polbelega kruha, teža 0.62 kg; Din 5.— komad1 črnega (rženega) kruha, teža 1.38 kg; Din 2.50 komad črnega (rženega) kruha, teža 0.69 kg.
Tako. sedaj je volk sit, koza pa cela! Vrata manipulacijam so sedaj na stežaj odprta. Ne razumem, ali prav vidim in še mislim ali ne. Pravilnik o natančnejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili, izdan v Službenem listu od 4. sept. 1930 štev. 23 iz 1. 1930, pa predpisuje dobesedno:
Člen 89.
»Kruh (razen peciva in specijalnih vrst kruha, ki prihajajo v trgovino v manjši teži nego pol kg) se sme prodajati samo v kosih (štrucah) po 34,
1. 1 'A, 2, 2'A in 3 kg.«
Tako pravilnik, ki je bil izdan na podstavi § 24 zakona o nadzorstvu nad živili ter v sporazumu z mini-
stri za notranje posle, poljedelstvo, trgovino in industrijo v Uradnem listu od 26. febr. 1930, št. 34 iz 1. 1930.
Pravilnik je bil podpisan od ministra za socijalno politiko dne 3. junija 1930.
Vprašam Vas, kako je mogoče, da so bile pri točnem in jasnem besedilu člena 89 cit. pravilnika v Celju dne 27. okt. 1930 še dopuščene krušne teže po kg 1.10, 0.55, 1.20, 0.60, 1.24, 0.62.
Ali zakon in k temu izdelan pravilnik še veljata?
Seveda, kdo se bo od konzumen-tov spoznal pri tej zmedi v teži na določbo člena 90 istega pravilnika, ki predpisuje:
»Razlika med predpisano težo v členu 89 in resnično težo sme znašati pri svežem kruhu največ 3%, pri starem kruhu pa največ 5%.< Kje moremo od priprostega človeka zahtevati, da bo diferenco pravilno zračunal?
Mislim, da uvidite, da tako določanje teže kruha ne odgovarja in da tudi ni na mestu, in Vas prosim, da proti temu zavzamete primerno stališče v Vašem; cenj. listu! Kako naj zahtevamo od ljudstva spoštovanje zakonov, če te v to najbolj poklicani organi sami prezirajo!?
Železničarske razlike.
Iz železničarskih krogov.
Naj naim cenjeno uredništvo oprosti, če zopet prihajamo s stvarmi, ki specijelno zanimajo le železničarje in ne tudi ostalega delavstva', Mislimo pa, da bi utegnilo kolikor toliko tudi ostalo delavstvo zanimati, kako se nam Sodi, ki smo zaposleni pri eni najvažnejših panog našega celokupnega gospodarstva. December je zopet tu in zima, ki se je reveži najbolj boje, ker niso z ničemer na njo pripravljeni. V tem mesecu bo preteklo eno leto, odkar so takozvane razlike na dnevnem redu. Lani, 10. decembra, je izdal prometni minister nalog vsem direkcijam državnih železnic, da naj nemudoma izdelajo sezname oz. račune glede plačilnih razlik, ki jih uprava delavcem dblgiuje še od leta 1923/24. Ti seznami in računi so upravi železnic bili predloženi in je bilo pričakovati, da se bodo razlike čimprej izplačale. Toda, od tega je preteklo že skoraj celo leto, a o izplačilu še ni duha ne sluha, delavstvo se trese od same negotovosti, kajti ono se je na račun razlik že zadolžilo. Težko je opisati bedo, ki vlada v družinah naših železničarjev, ki jih stalno spremlja po noči ter po dnevi, v službi kot v prostem času, ter jih tlači kot težka mora. Bojimo se, da merodajni faktorji mislijo, da ni tako in da 'je to, kar tukaj pišemo, hujskanje. Ne, ni hujskanje, marveč je žalostna resnica, o kateri se lahko vsakdo sam prepriča, da vlada v železničarskih vrstah glad, da otroci nimajo niti najpotrebnejše hrane, niti obleke. In če so železničarji vzeli spričo takih razmer od trgovca še kakšno blago na račun razlik, da hi bili prejšnji dolg plačali in če sedaj sploh ni niti več čuti o kakem izplačilu teh razlik, tedaj si lahko predstavljamo, kako izgle-dajo železniški delavci pred bližajočimi se prazniki. V sosednjih državah prejemajo železničarji kljub mnogo boljši plači za bo-žič š« trinajsto plačo. Ta bo na Čehoslova-škem znašala najmanj 750 Din in več pri vsakem posamezniku. Pri nas pa še moramo moledovati za to, kar se nam leta in leta dolguje, dasi bi pri nas bila trinajsta plača, ki jo sicer privatna podjetja svojim uslužbencem priznavajo, še mnogo bolj umestna. Apeliramo na upravo1 državnih železnic, maj dano besedo izpolni ter naj delavcem izplača razlike vsaj pred božičem, dasi splošen položaj še s tem ne bo rešen in da ho treba misliti na trajno ureditev gmotnih razmer na naših železnicah.
do streljanja, en nezaposlence je bil ubit, eden težko ranjen ob oddani salvi. Policija je šele proti večeru izrinila demonstrante iz glavnih ulic.
—	Namesto dela in kruha se mora tešiti glad s takimi pomočki.
Trgovinska bilanca Italije pasivna. V Italiji gre gospodarstvo kljub vsem govorancam fašistov rakovo pot. V enajstih mesecih je bilo uvoženega v Italijo za 15.600 milijonov blaga, izvoženega pa za 11.066 milijonov. Izgube torej 4646 milijonov lir. Kriza se pojavlja tudi v nezaposlenosti. Dne 30. novembra je bilo v Italiji 534.280 delavcev nezaposlenih, večinoma poljskih in stavbinskih.
Atentat na danskega ministra socijalne politike. V danski zbornici je poročal minister Steiuckaesa o predlogu za socijalno reformo. Hipoma je vstal na tribuni mož in nameril revolver na, govornika ter zakričal »v imenu’ nezaposlenih« in streljal. Navzoči so pograbili atentatorja za roko in mu dvignili revolver proti stropu, kamor so streli odleteli. Atentator je član komunistične komisije za nezaposlene.
O letoSnjih knjigah »Cankarjeve družbe*1
(Konec.)
F. C. W eri kop f. Komur ni dana izbira . ..
Štiri lepe novele! Na prvih straneh kratek uvod, ki nam v par potezah opiše bistvo in nastanek proletarske umetnosti med Nemci. Razloži nam tudi, iz kakšnih razmer so vzrastli tipi Weisikopfovih novel.
Proletarec bo to knjigo z veseljem vzel v roke. V njej bo videl kos lastnega trpljenja.
Vse štiri novele so dobro izbrane. Jezik je sočen, podajanje dejanja je krepko, polno živih barv, ki jih meče pisatelj v besede, • katerimi odkriva kričeče slike iz življenja malega zasužnjenega človeka.
Novele je gladko prevedel iz nemščime Pavel Zorec, ki ga srečavamo tudi v nekem novejšem romanu iz »Ljubljanskega zvona«.
»Poslednji dnevi človeka«. — Napisal A. Cerkvenik.
V	dvajsetem stoletju sc je znanost bujno razvila. Naravoslovne vede so pričele izpodrivati srednjeveško mišljenje o svetu in življenju. Abstraktnost srednjeveške religij« in misticizem izginjata, pojavlja se moderni znanstveni duh.
Med	naravoslovnimi	vedami sta	naj-
bolj napredovali astronomija in geologija. Od prvega človeškega rodu pa do danes so se morala ljudstva boriti z naravo. Na ta način so ustvarjala civilizacijo. Z njeno pomočjo	je po dolgem	razvoju moderni
človek lahko postal gospodar narave in jo z moderno tehniko priklenil nase. Znanost, ki	mu je	pri tem zvesto služila, pa je	ostala	tuja množicam. Šele	zadnje čase	pro-
dira tudi med nje. Ta namen ima ravno knjiga »Poslednji dnevi življenja«. Pokazati hoče proletarijatu, kako se vse v vsemirju razvija, raste in izpopolnjuje. Najmanjši delec — atom — se ne izgubi v nič, vsaka najmanjša stvar nosi v sebi kal razvoja. Nič ni mrtvega, vse se giblje, živi in raste.
Knjiga nudi zabavno čtivo, obenem pa je zelo poučna. Kakšna bo bodočnost zemlje in vsega, kar je nanjo priklenjenega? Odgovor dobiš, če prebereš knjigo, ki te bo razvedrila in ti dala obenem priliko za koristno razmišljanje. Še drugo bogastvo je skrito v njej: pokaže narti, kako se vrše v življenju vse preobrazbe in vsa rast točno po načelih historičnega materijalizma.
Knjigo je po Flammarionu skrbno priredil naš pisatelj Ang. Cerkvenik. V mehkem stilu nam je naslikal vse. od začetka do konca.
Zelo potreben in koristen je tudi slovarček na koncu knjige. Brez njega bi či-tatelj težko izhajal, zakaj v povesti je veliko tujk in drugih izrazov, ki so delovnemu ljudstvu neznani.
Manj posrečene se mi zde ilustracije.
Slovenski proletarec, sezi po knjigah »Cankarjeve družbe« in pomagaj ustvarjati lastno kulturo!__________________________
Belgijska strupena megla. V dolini reke Maas v Belgiji je umnlo že nad sto oseb, okoli sto jih je še v bolnicah. Domnevajo, da ie tneglo zastrupil plin iz cinkovih tovarn (žveplena kislina), ki se v megli raztopi kakor v vodi.
Pet otrok je hkrati zgubila. V občini Uccle pri Bruslju je neka mati spravila svojih pet otročičkov v posteljo, prižgala je plinsko pečico in je potem šla iz hiše po nekem opravku. Ko se je vrnila, je našla pečico ugaslo iti vseh pet otrok mrtvih.
Maribor.
Knjižnica Delavske zbornice je
izposodila v novembru 945 obiskovalcem 1550 knjig; pristopilo je 41 novih članov.
Skrčenje obrata vsled pomanjkanja kreditov je bilo uvedeno v mate-rijalnem skladišču državne železnice. Dela se samo 19 dni v mesecu. Ostali čas prežive delavci na brezplačnem dopustu. Doklej bo trajalo to stanje, se ne ve točno, na vsak način pa pomeni to stanje težak udarec za delavce, ki že itak slabo zaslužijo, tudi če so polno zaposleni.
Zimski kres »Detoljuba«. Letošnji zimski kres društva »Detoljub« v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 21. decembra v beli dvorani pivovarne Union (Gotz) ob 3. uri popoldne. Kakor vsako leto, bodo tudi letos otroci sami skrbeli za praznovanje tega dneva miru. Vabljena so vsa prijateljska društva, vabljeni so tudi vsi dobrotniki, ki podpirajo »Detoljub«.
Božične okraske kupujte le v papirnici Ljudske tiskarne, Slomškov irg 6.
Studenci pri Mariboru
Ljudska univerza. V četrtek, 18. novembra, ob 19. uri predava1 sodni svetnik sr. Vladimir Travner o temi »Kako smo lahko srečni«. To je zadnje predavanje v letošnjem letu.
Sirite naS list!
Delavski oder „Svobod@“
uprizori v nedeljo 21. decembra 1930 ob 8. uri zve-ier v dvorani Delavske zbornice, reprizo drame Maksima Gorkega
„Na dnu".
Premijera 7. decembra in gostovanje v Varaždinu 29. novembra, sta dokazala, da so uloge v pravih rokah. Kritika je povdarila, da so igralci svoje uloge ne igrali, nego naravnost živeli.
Repriza bo gotovo še mnogo boljša. Zato vsi, ki še niste videli te drame in igralcev Delavskega odra, pridite. Vstopnice so že v predprodaji v pisarni Strokovne komisije. Cene sedežev so: 12, 10, 8, 6 Din, stojišča 4 Din.
Na svidenje!
Delavski oder »Svobode«.
Hrastnik.
Lepo uspelo predavanje o pomenu alpinizma za delavstvo. V nedeljo, dne 14. decembra 1930 je priredila podružnica »Prijatelj Prirode« v Hrastniku predavanje o pomenu alpinizma za delavstvo. Predaval je dr. Tuma s skioptičnimi slikami. Pred predavanjem in po predavanju je zapel pevski zbor podružnice »Svobode« v Hrastniku nekoliko lepih
MALA NAZNANILA.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato nalivno pero
ali pa KUrschnerJev rožni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
V ulkaniziranj e
Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemaj-v popravilo po solidnih cenah.
PETELIN, Morlbor, Glavni irg 4.
roHavice v m in
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
ČITAJTE!
socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či* tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Narlbor, Vodnikov trg St. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Posestniki avtomobilov in motornih koles, pozor!
Kupujem že rabljeno
pneumatiko,
avtomobilnih in motornih koles, v vsaki množini, po najviših dnevnih cenah.
JUST*N GUSTINČIČ,
Maribor, Tattenbachova ulica it. 14
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izložbe.
Naročajte
novo izišlo knjigo
u
»Taškent
kruha bogato mesto
od Aleksandra Neverova. Prevod preskrbel /. Vuk. Knjiga je lepo opremljena v kartonskih platnicah in stane 17 Din, v platno vezana 28 Din. Dobi se pri založništvu mesečnika .Svoboda‘ Ljubljana in v vseh knjigarnah.
pesmi tako ubrano, da je pokazal jak kulturen napredek delavstva v Hrastniku. Dvorana je bila prenapolnjena, tako da niti vsi niso mogli dobiti prostora ter je delavstvo obojega spola z zanimanjem sledilo predavanju. Članstvo podružnice »Prijatelj Prirode« v Hrastniku šteje preko 60 članov in vse obeta, da se bo tudi v bodoče ugodno razvijala.
Zalog.
Dramatični odsek tukajšnje »Svobode« vprizori dne 21. t. m. v dvorani s. Cirila Požarja burko v treh dejanjih »Moč uniforme«. Igralci pojo vse v igro spadajoče kuplete. Ker je to prvi nastop v letošnji sezoni, vabimo tudi tem potom vse sodru-Ke in sodružice. delavce v našem kraju, kakor tudi iz bližnje okolice. Smeha bo dovolj. Posetite nas s svojo navzočnostjo, če že ne z drugim, vsaj s tem1 poplačate naš trud. —
Odbor.
Si za tiskovni lil!
Meh za smeh.
Kaj se ne da izmenjati. Dva brezposelna rokodelska pomočnika, An-za in Luka, sta šla na pot iskat dela. Ker nista imela denarja, sta prosila po hišah milih darov. Dobila sta kruha in tu in tam kak dinar. Pot ju pripelje v vas Betajnovo. Sredi vasi, poleg cerkve, se je košatilo župnišče. Anza pravi: »Ti, Luka, imaš bolj pobožen obraz kakor jaz, pojdi k župniku in ga prosi za kak dinar. Mogoče dobiva za kako žemljo in za par cigaret. Kar dobiš si razdeliva. Jaz te počakam tukaj pri vodnjaku.«
»Sicer ne pričakujem veliko uspeha,« pravi Luka, »ampak ker si ti tudi včeraj z menoj delil, bom vseeno poskusil.« In je šel.
Dolgo je trajalo, predno se je vrnil. »No, koliko je neslo?« je vprašal Anza. »Daj, da si razdeliva.«
Prav bedasto ga je Luka pogledal, potem pa je napravil z roko velik križ:
»To sem dobil. Zdaj pa pojdi in izmenjaj.«
!
Poprnollo or
srebrnine, kakor tudi
b, hitro in poceni
M. JLGERJEV SIN
URAR
Maribor, Gosposka 15
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
I
-------------------------------------^V|r	-
kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
IvVf/1>^~/ 'xV5/ Lv>-/ 'XV:/	'xS■
od
PapiA/nkk.
rj»
Dirilo-
zause
žlollenje
je glasbeni instrument, ki poživlja domačnost. Zahtevajte brez odlašanja, da Vam razkažemo naše povsod cenjene instrumente. Strmeli boste nad našimi nizkimi cenami.
TVORNICA GLASBIL
MEINEL & HEROLD
PRODAJALNA:
MARIBOR, TRG SVOBODE 6
m nivo iz
m
Mm\\z svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posolilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Ploje obrestujemo pn 7°|,
proti trimesečni odpovedi.
■
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.