Poštnina plačana v gotovini
Leto xviii.
KRANJ, 26. maja 1934
Uredništvo in uprava se na- • ha jata v Kranju štev. 173. j
Telefon štev. 73.
Naročnina polletno 20 Din, i četrtletno 10 Din
Izhaja vsako soboto j
Tednik za gospodarstvo, socialno
Posamesna Številka 1 Pgfc Štev. 17
• Dopise »prejema, uredništvi j do torka zvečer. Rokopisi m j ne vračajo. — Nefranklr&na pisma se ne eprejemajc
j Z* odgovor jsdloiite sn&mko
Govorilno ura uvdnišiva ob ponedeljkih od 10. do 11. ara dopoJ in«?. .
politiko in prosveto
Kranjsko gospodarstvo in gorenjski
kmetovalci...
Za nas gorenjske kmetovalce je mesto Kranj ne le glavno tržišče za nakup življenskih in gospodarskih potrebščin, temveč tudi za prodajo deželnih pridelkov! Kranj je za nas neposredno in najbližje tržišče od nekdaj, sedaj pa vsled ugodnih cestnih in avtobusnih zvez še celo. Prospeh Kranja v gospodarskem oziru je za nas kmetovalce, zlasti okoliške, takega pomena, da budno motrimo gospodarske razmere mesta Kranja.
Naselitev tekstilne industrije je povzdignila konsum deželnih pridelkov, zlasti mleka itd., na drugi strani pa smo tudi kot prodajalci živine itd. prizadeti pri gospodarstvu  mestne občine Kranj. Kranj sam je za nas tržišče, tja dovaža-mo svoje pridelke, imamo mesečne semnje in radi tega je najboljši in najbližji odjemalec mesto Kranj, zlasti za okolico Da moremo čim lažje in s pridom vnov-čiti te pridelke, pa je potrebno, da vodi občina dobro in primerno tržno in užit-ninsko gospodarstvo, kajti ravno pretirane  ali neznosne užitnine dvigajo cene, zmanjšujejo konsum in s tem neposredno zadenejo naše gospodarske interese. Občina, ki je v gospodarskem oziru dobra in trdna, ne sega po izrednih užitni-nhiah, oz. poviških, ker ji tega ni treba, nasprotno, skuša kar najbolj znižati užit-nino, če sploh ne odpraviti. To velja za deželne pridelke, zlasti pa za živino, da ne govorimo o sejmskih pristojbinah, ki jih pobira občina od kmetovalcev, ki priženejo svojo živino na semenj, katerega obiskujejo ne le jeseniški, radovljiški in blejski,  temveč tudi ljubljanski mesarji in trgovci z živino. Znana je borba ljubljanskih okolišnih kmetovalcev proti užitnini mesta Ljubljane.
Pa ne samo kot dobavitelji, temveč tud kot odjemalci mesta Kranja smo kmetovalci prizadeti na gospodarskem prospehu mesta Kranja. Vse gospodarske potrebščine in obleko, obutev itd. kupujemo v Kranju. Cena teh predmetov se ne ravna samo po dnevnih cenah blaga kot takega, temveč upliva nanje tudi režijski strošek in to so poleg drugih predvsem javne dajatve, zlasti občinske doklade. Ako ima mesto visoke doklade, je naravno, da je režija posameznih trgovcev veliko višja in zato tudi blago velko dražje.
Mestna občina Kranj vodi sedaj gospodarsko politiko v tej smeri, da hoče investirati milijone v javno kopališče, ki za nas gorenjske kmetovalce neposredno v nobenem oziru ne pride v poštev. To si mesto lahko privošči iz svojega premoženja, ako ga ima na razpolago. — Drugo vprašanje pa je, ako ga nima in mora to graditi z najetimi posojili, torej na dolg. V tem slučaju pa je treba pre-motriti vse vire občinskih dohodkov in ti so med drugimi tudi užitnina, ki še do-sedaj, hvala Bogu, ni splošno uvedena za kmečke prodajalce, ki pa ne bo mogla izostati, ako se bo gospodarstvo nadaljevalo v tej smeri. Dosedanja tako zvana štantnina in sejmska pristojbina je za okoliške kmete postavka, ki zaenkrat ne obremenjuje v znatni meri dovoženih
pridelkov, toda mesto začenja z velikimi investicijami in sicer na kredit ter leze v dolg. Naravno je, da bo morala mestna občina prej ali slej poseči tudi po povišku teh pristojbin. Tega pa nikakor ne moremo odobravati, zlasti pri sedanji nad vse nizki ceni kmečkih pridelkov. To je ena stran, ki nas skrbi.
Posredno in težje pa nas bo zadela okolnost, da bo mestna občina morala pri takih investicijah, ki se ne bodo niti obrestovale, še manj pa amortizirale, povišati občinske doklade in s tem tudi režije gospodarskih podjetij in trgovcev
sploh, kar bo nedvomno skrajno neugodno uplivalo na cene. Na eni strani težja prodaja naših pridelkov za primerne cene, na drugi strani pa višja cena življe-skih potrebščin, kot obleke, obutve itd., ter gospodarskih predmetov, katere moramo kupovati v Kranju.
Z ozirom na obstoječe pravne in dejanske razmere nimamo nikakega neposrednega vpliva na to gospodarstvo, pač pa smo dolžni javnost opozoriti na to, da nam ni vseeno, kako gospodari Kranj in v kakšnem gospodarskem stanju se nahaje, ker kot gori rečeno, naša gospodarska korist zahteva, da mesto Kranj dela le res potrebne in koristne naprave, za katere zmore potrebna sredstva bodisi v okviru lastnega občinskega imetja, bodisi v okviru proračuna dotičnih let.
->«-
Križi in težave gorenj, mlekarstva
(Občni zbor skupnega obrata v Naklem)
Posamezne zadruge v skupni obrat niso prinesle nikake dote — razen nekaj prepisov za začetni kapital — ampak.so se sdružile kahor reven ženin in nevesta,
Poziv!
V nedeljo, 13. t. m. se je vršil v Ljudskem domu v Kranju občni zbor gorenjskih mlekarskih zadrug, ki so združene pod skupnim obratom v Naklem. Ta skupni obrat zavzema že tako velik obseg — od Bleda pa do Komende in od Preddvora do Medvod — da pod tem vidikom lahko govorimo že o gorenjskem mlekarstvu. Tudi občni zbor je pokazal, da ta skupni obrat ni navadno društvo z nekaj brezbrižnimi člani, ampak podjetje, za katerega procvit in uspeh se zanima vsa pokrajina, saj se ga je udeležilo 250 zadružnikov, zastopnikov poedinih včlanjenih zadrug.
Predsednik Novak je takoj po otvoritvenih fotmalnostih pojasnil zboroval-cem, kako je sploh prišlo do skupnega obrata sicer samostojnih zadrug. Zaradi vedno večjega padanja cen kmečkih proizvodov je bilo na trgu mleka vedno vedno več, da kmalu ni bilo več mogoče vsega vnovčiti v svežem stanju, ampak ga je bilo treba predelati v najrazličnejše mlečne proizvode,  ki so prej prihajali k nam od drugod. Tega pa zaradi tehničnih težav in nepotrebne konkurence, ki bi se nujno razvila med posameznimi zadrugami, ena zadruga ne zmore. Dne  27. novembra 1932 je bil prvi sestanek zastopnikov poedinih zadrug, ki so se želele združiti v skupni obrat. Na tem  sestanku izvoljeni pripravljalni odbor je svoje delo končal do konca leta 1932 in s 1. januarjem 1933 so že začele obratovati pod skupnim vodstvom mlekarske zadruge v Naklem, Šenčurju, Žabnici, Medvodah in mlekarska zadruga v Goricah, 1. aprila še istega leta se je pridružila mlekarska zadruga v Predosljah,  1. maja, ko so prenehale Osrednje mlekarne v Ljubljani, pa še mlekarski zadrugi v Cerkljah in Komendi, konec leta pa sta prosili za pristop k skupnemu obratu živinorejska zadruga v Preddvoru in mlekarska zadruga v Trsteniku.
Upravo skupnega obrata tvorijo zastopniki poedinih zadrug, ki jih posamezne zadruge imenujejo iz svojega na-čelstva in sicer na vsakih 300 1 mleka po enega zastopnika, nadzorni organ pa tvorijo vsi predsedniki nadzorstev poedinih zadrug.
ki nimata drugega kakor medsebojno zaupanje in ljubezen do skupnega dela. To sicer mora biti, toda življenje je prebito trdo in zahteva poleg tega Še denarja kar na roke in to se danes nad skupnim obratom maščuje: pomanjkanje obratnega kapitala. Zato tudi ni mogoče vsega mleka sproti plačevati; popolnoma napačne pa so govorice, ki jih nekateri kratkovidneži širijo, češ da se mleko za dva meseca sploh ne bo plačalo. Danes z mlekom trgovati ni tako lahko kakor je to bilo pred leti, ko je odjemalec sam prišel v mlekarno s posodo in denarjem v roki, daues ga mu moraš nesti na dom — na upanje, da boš kdaj morda le tudi denar dobil, to upanje pa se večkrat vleče cele mesece. Tudi cene mleku in mlečnim proizvodom ne predpisuje vodstvo, ampak se mora držati tistih cen, ki so na trgu običajne, ker je mlekarstvo še vedno svobodna obrt. Uvidevnejši in zadružnega duha polni člani te težave vidijo in jih upoštevajo, nergači bodo pa vedno nergali, zato pa so nergači.
Skupni obrat ima danes 16 poslovalnic (3 v Kranju, 1 v Tržiču, 4 na Jesenicah, 8 v Ljubljani), — nad polovico blaga se proda v lastnih prodajalnah — 2 samostojna trgovca, ki si dobavljata naše blago za samoprodajo, in 1 podružnico (v Ljubljani).
Za skupni obrat so se morala obratna sredstva v Naklem primerno povečati in preurediti, nabaviti je bilo treba 2 tovorna avtomobila, enega za dovažanje in razvažanje mleka po deželi, eden pa je vedno zaposlen z razvažanjem po Ljubljani, kjer je treba na dan napraviti 40—50 km pota. — Na številne prošnje za podpore se je dosedaj odzvala samo banska uprava s 36.000 Din, prošnje na razna ministrstva so ostale brezuspešne, prošnja na Privilegirano agrarno banko je bila rešena z odgovorom, da je dajanje posojil začasno ustavljeno.
V letošnjem letu je bilo gotovo rekordno število licitacij za dobave javnim zavodom. Pred leti se je licitiralo za vsak zavod po enkrat za celo leto, letos
Bojevniki poaivajo vse kranjske meščane, da izobesijo v nedeljo zastave v pozdrav tisočem gostom, ki pridejo na zborovanje.
pa na pol, celo na četrt leta, pa še za to kratko dobo po dvakrat, trikrat, celo štirikrat. Skupni obrat se je udeležil 23 takih dražb, samo koleki za to so stali 7000 Din.
V letu 1933 sta se ustanovili še dve taki skupini — kakor Je naklanska — dokaz, da so tudi drugod sprevideli, da ena zadruga borbe za obstanek ne zmore več —- ena na Bledu za mlekarske zadruge blejske okolice, druga pa v Pre-vojah za mlekarske zadruge kamniške okolice. Z obema skupinama je skupni obrat v Naklem v živahnih trgovskih zvezah, s prvo na jeseniškem, z drugo pa na ljubljanskem trgu.
Mreža mlekarskih zadrug se izpopolnjuje iz dneva v dan. V Ljubljani se je ustanovila Zveza mlekarskih zadrug za Dravsko banovino, ki ima namen in nalogo, ščititi slovensko zadružno mlekarstvo in mu priboriti v državi tisti ugltd, ki mu gre. Ako bodo poedine skupine, včlanjene v tej Zvezi, izpolnjevale svoje dolžnosti in vztrajale tudi v današnjih, za kmeta kaj nepripravnih časih, in ako si bo Zveza znala in mogla najti pri oblasteh potrebno varstvo in pomoč, potem lahko trdno upamo, da se mleku obetajo boljši časi.
(Dalje prihodnjič.)
Zbor bojevnikov v Kranju
Krajevna organizacija Združenja borcev Jugoslavije v Kranju, priredi v nedeljo, 27. maja dop. veliko zborovanje na Glavnem trgu v Kranju. Ob 9. uri 55 minut bodo borci položili venec pred spomenik kralja Petra, nato pa bodo v slavnostnem sprevodu odkorakali na Glavni trg, kjer bodo govorili zastopnik kranjskega meščanstva In predstavniki osrednjega odbora -Boja«,
Do sedaj je obljubilo sodelovanje 5 godb. Priglašenih je že veliko konjenikov, kolesarjev in ogromna množica borcev.
Ker ni Izključeno, da bodo nasprotniki v zadnjem trenutku skušali begati borce z raznimi izmišljenimi vestmi, kakor da je zbor prepovedan in podobno, opozarjamo že sedaj, naj nihče ne naseda takim govoricam. Zborovanje se vrSi ob vsakem vremenu.
V nedeljo, dne 27. t. m. od pol 4 pop. naprej na vrtu »Stare pošte"
priznane Krekove godbe z Jesenic. — Za obilen obisk se priproročata
Franc in Francka Lieber.
Tedensk
KRANJ
Vrtni koncert v Strnlevem. —
Kranjsko glasbeno društvo priredi v nedeljo, 27. maja popoldne vrtni koncert na vrtu restavracije Slavec v Struže-vem. Kranjčanom se nudi lepa prilika za prijeten sprehod, združen z umetniškim užitkom.
Krivično postopanje z delavci.
V neki kranjski tovarni se je dogodilo, da je delavca, kateri je že dovršil svoje delo in je torej imel pravico iti domov, ustavil paznik ter mu ukazal, naj gre še to in to pospravit, kar pa ni bilo njegovo deio, zato je tudi šel domov. Paznik
Ea mu je zagrozil, da je že dobro in da odo že z njim obračunali, kar se razume, da ga mislijo postaviti enostavno na cesto, kar pa ni upravičeno. Zato prosimo tudi pojasnila, zakaj se tako dela z delavstvom in se ga hoče samo izkoriščati. Delavec bi ne bil prav nič ugovarjal proti temu odkazanemu delu, kljub temu, da je svoje ure že odslužil, ako bi dobil za tako delo nadurno plačo.
Vprašamo pa dvojne zaslužkarje, koliko časa želijo še vršiti svoje službe in prejemati dve plači, dasi bi z eno lahko sijajno shajali, medtem ko morajo drugi vse to gledati in poleg tega stradati, ker so jim vsa mesta zasedena in ne dobijo nikjer mesta. Ali res nimajo nič več vesti in nič sočutja za vse te uboge bresposelne.
Kopališče. Izkop za kopališče zelo počasi napreduje. Razstreljevati morajo skalo, ki se je pojavila v celi dolžini bazena. Materijal odvažajo na Maj-dičev otok. Radi nevarnosti streljanja in ker je del drevoreda zasut z izkopanim materijalom, je pot od Suhadolnika do stopnic zaprta. Kdor si zaželi izpre-hoda po drevoredih ob Savi in v Stru-ževo, se mora poslužiti poti ob vagi pri Bekselnu ali pa zgornjega drevoreda. Ravno v spomladanskem času so izpre-hodi po Savskih drevoredih najbolj za-željeni, zato naj bi županstvo poskrbe-
Arkadij Averčenko:
Kako sem prodal Rusijo...
(Konec)
Oba sta poskočila s stolov in zav-pila v en glas:
»Deset milijonov ? ...« »Da.« — »Za Rusijo? . . .« »Da.« —
»Deset milijonov rubljev? . . .«
»Da! Ravno deset, pa niti pienin-gov, ne frankov, ravno rubljev!
»To je nesramna cena!
»Sami ste norci« — sem zavpil srdito. Tako državo za deset milijonov, to je skoraj zastonj. Za ta denar boste dobili desetino morja, na stotine rek in železnic. In ne pozabite, da boste dobili za to vsoto Sibirijo — najbogatejšo deželo na svetu.«
Maršal Osupa je poslušal in mežikal z očmi:
»Hočete pet milijonv?«
»Pet milijonov?« — sem udaril v smeh. — »Ali ne bi dodali še pet rubljev. Sicer pa, če želite, vam prodam Rusijo   tudi   za pet   milijonov, toda
drugo...« •>«
»Ne, ne,« je stresel Finec z glavo.
»Tako ni treba .. .
»No, hočete sedem miljonov, pajie
beliča več!«
«Čudim se vam, gospoda, da kupcu
jeta z mano« — sem rekel začudeno. —
»Želita kupiti, kar je vsakemu pravemu
patriotu najdražje, pa se še obotavljata.«
»Kakor hočete«, je rekel nato Mu-lajnen in vstal. »Greva Osupa I«
»Čakajte no,« sem vzkliknil — »čakajte 1 Naj bo, kakor že, milijon pustim, čeprav bi ne smel. Zemlja je vredna in
e nooice
lo, da bi bila zasuta pot vsaj ob nedeljah prehodna.
Še vedno ne vemo točno kaj je Heissdampfdichtungsmaterial? Ugiblje se razno. Eni menijo, da bo za novo parno kopališče, drugi za kako novo velikopotezno iznajdbo. Samo v tem so si vsi poznavalci edini, da stane veliko denarja.
TRŽIČ
Izselil se je pretekli teden iz stanovanja v meščanski šoli in se preselil v Ljubljano bivši upravitelj tukajšnje meščanske šole g. Albin Lajovic, sedaj upraviieij meščanske Šole na Jesenicah, dodeljen prosvetnemu oddelku banske uprave v Ljubljani.
Ciganska nadlega zaide malokdaj v naš kot. V nedeljo pop. pa je prišel voz ciganov od Kovorja, pa je na Bistrici zavil proti Begunjam. A med potjo so nekateri izurjeni člani te družbe obiskali Tržič. Tako je ena premetena ciganka obiskala stanovanje neke tukajšnje delavske družine in dobila doma gospodinjo samo. Ko ni prigovarjanje nič zaleglo, si je pomagala z nekim strupom in s hipnozo, da je svojo žrtev omamila ter potem izvlekla iz nje že 205 Din. K sreči je prišel domov mož, ki je ciganki pokazal pot skozi vrata, a z ženo je moral k zdravniku. Orožniška patrulja je pri Sv. Neži aretirala moža te premetene ciganke, ki se je skrila, a roki pravice gotovo ne bo ušla.
Hudo se razburja radi našega zadnjega dopisa neka gospa v Tržiču. Naj vendar točno prebere članek pa bo videla, da ni bil napisan na njen račun. Saj ona vendar ni dopisnica „Jutra4* ali celo „Delavca", zakaj tej družbi je veljal naš odgovor. Tudi ne moremo nje šteti med tiste, ki bi radi bili kapitalisti. Ker ni eno ne drugo, jo prosimo, naj se kar pomiri.
za tak denar bi lahko vedno našel kupca. No, za dober začetek, milijon spustim !«
»Tri spustite, gospod!«
»Dajte roko!« — sem rekel in tolkel po nastavljeni dlani. »Zadnja beseda: dva milijona spustim. Za osem!«
»Velja!« —
Japonec je držal mojo roko in oprezno izpraševal:
»S Poljsko in Kavkazom?«*
»S Poljsko in Kavkazom?«
»Velja, kupljeno je!«
»Prodano!« sem vzkliknil in z umetnim veseljem skušal prikriti težko bol. »Vzemite 1« —
»Kako — vzemite?« me je začudeno pogledal Osupa.
»Kaj to pomeni: vzemite? Mi vam bomo plačali zato, da boste vi s svojimi feljtoni uničili Rusijo.«
»In zakaj vam je to potrebno?« sem vprašal presenečeno.
»To vas ne briga! Dosti je, Če rečeva, da je potrebno. No, torej jo hočete uničiti?«
»Dobro, uničil bom Rusijo!«
111.
Naslednji dan, kesno pod večer, je stalo pred mojo hišo nekoliko voz. Neki liudje so začeli nositi v moje stanovanje stokaje, težke, do vrha polne vreče.
Moja služkinja je nadzorovala posel, zapisovala število vreč z zlatom in pri tem zasačila nekega nosača, ki je hotel iz vreče vzeti sto ali dvesto tisoč. Jaz pa sem med tem sedel pri pisalni mizi in pisal feljtone, drugega za drugim, ter prostovoljno uničeval domovino, ki sem jo prodal.
* To je bilo še pred svetovno vojno.
GORICE. Dne 30. aprila je bila pri nas v Goricah birma. Prevzviseni se je pripeljal 29. aprila iz Tržiča. Naproti so mu šli fantje jezdeci in kolesarji, dekleta v narodnih nošah do Pristave. Sprejema se je udeležila velika množica, bila je ravno nedelja, zato so prišli tudi iz bližnje okolice. Za sprejem je cela župnija tekmovala, da bi veličastno sprejela svojega višjega pastirja. Dekleta so vence pletle, fantje in možje mlaje postavljali. Cerkev je bila vsa lepo ozalj-šana, vsa v vencih. Drugi dan je bilo pri birmi 52 otrok. Prevzvišenemu bodi hvala za v srce segajoče besede ob priliki birme. Bodi še omenjeno, da je rav-ravno pred birmo dobila naša župna cerkev dvoje novih oken (Kathedralglas) v presbiteriju. Izvršil jih je g. Rajko Sušnik iz Šiške v vso zadovoljnost. Vsem župnim uradim ga toplo priporočamo.
CERKLJE. V soboto smo pokopali ob obilni udeležbi rano umrlega dediča lepega Ilijevega grunta iz Vasce Janko-ta Tičar. Podlegel je operaciji na črevesju. Na Zg. Brniku pa je umrla vzgled-na Marijina družbenica Milka Rozman.
Na binkoštni pondeljek so bile Cerklje tja do večera prazne. Vse je odšlr>, možje in fantje na Št. Jošt, žene in dekleta na Rakovnik, drugi pa v Velesovo k blagoslovu novega vodovoda, kjer je cerkljanska godba po daljšem času zopet smela nastopiti tudi na izvencerkveni prireditvi. Kljub temu pa je bila v Cerkljah samih še neka druga prireditev, kjer so padali vzkiki: dol klerikalci, dol papež. Po izvestnih pričah je bil to neki nerazsodni mladič Gotovo: kdaj smo že slišali, da klerikalcev ni več; in kako naj bi z njimi dol, če jih nI? Papeža so pa Že drugi drugačni veljaki skušali sdraviti »dol«, pa so le sami »dol« prišli. S takimi vzkliki se prav nič ne o-maja Petrov stol, pač pa stolček onih, ki take stvari čivkajo.
IV.
Sedaj, ko sem se iskreno izpovedal mi je lažje pri srcu. Da, lopov sem, trgovec, izdajalec, Juda, ki je prodal do-mr vino . . . Toda . . . osem milijonov — ha, ha! To niso mačje solze.
Ko se sedaj včasih prebudim v nočni tišini, ker me vznemirjajo čudne prikazni, me vznemirja in plaši samo eno strašno vprašanje:
»Ali ni bilo prepoceni?
-o-
Obvestila
Okrog 1000 Belokranjcev pride v nedeljo, dne 27. maja na Brezje prosit svojo nebeško Mater pomoči ter se ji zahvalit za vse podeljene dobrote. Ponudila se jim je namreč lepa prilika, da so dobili znižano vožnjo po železnici. Da so se priglasili v tako velikem številu, je dokaz globoke vere slovenskega naroda in zaupanja v božjo pomoč.
Prodaja portovnib znamk filatelistom dovoljena. Po odredbi ministrstva za promet je poštam dovoljeno prodajati privatnim strankam v filatelistisne namene nežigosane portovne znamke v o-mejenih količinah.
Razglednice niso tiskovine. Prometno ministrstvo je z odlokom P. T. št. 34110 določilo, da morajo biti v notranjem prometu vse karte, naj bodo kakršnekoli vrste in ne glede na njih napisano besedilo, frankirane vedno kot dopisnice,
Razpis natečaja. Razpisane so službe pogodbenih poštarjev pri pogodbenih poštah: Sv. Vid pri Ptuju 111/3, Pesnica III/1, Prosenjakovci HI/2. Prošnje s prilogami v izvirniku in prepisu naj se vla-
Zvedeli smo, da se bo v nedeljo 27. maja oziroma 5. jun. vršila v hiši zraven farne cerkve, Cerklje, št. 74 javna dražba: ene mize, 5 stolov, ene omare, 2 kovčegov in enega bicikla. Za dražbo vlada veliko zanimanje.
ZG. BITNJE. Dne 19. maja je zadet od kapi na možgane umrl Franc Ši-ler. Bil je 11 let obč. odbornik, dokler ni bil z drugimi razrešen. Bil je tudi odbornik delavskega podpornega društva in predsednik Sitarske zadruge. Za njim žalujejo vdova z 8 otroki, ki so vsi preskrbljeni, pogrešali ga bomo tudi drugi. Bil je odločen katoliški mož, ki se ni dal odvrniti od svojega prepričanja. N. v m. p.
PRAPROTNA POLICA ima svoj vodovod. Sodi, s katerimi smo poleti vozili vodo, bodo šli v pokoj, tudi kap-nice so odslužile, sedaj imamo vodovod ! Na binkoštni ponedeljek ga je slovesno blagoslovil g. župnik J. Brešarr mi pa smo se po svojem govorniku zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, da smo prišli do vodovoda, posebno g. ravnatelju Vidicu, ing. Kutlu-šku, najbolj pa g. banu za izdatno podporo. G. ban je s svojimi prijatelji preživel nekaj ur v velesovski fari, ogledal si je tudi velesovsko cerker, tudi na veselico se mu ni zdelo iti za malo. Ob sviranju cerkljanske godbe, ki je s svojim sodelovanjem povzdignila slovesnost blagoslovitve, nam je kar prehitro minilo lepo praznično popoldne. Tako se je končalo požrtvovalno delo vodovodnega odbora: z dozidanim vodovodom in lepo pripravljenn veselico, ki je potekla v najlepšem redu in so bili tudi visoki gostje iz Ljubljane zadovoljni in veseli. Najbolj smo pa veseli Poličani, ki imamo sedaj vodo doma!
PREDDVOR. Vodovod bomo dobili. Se že pripravlja. Kdaj bo otvoritev bomo poročali. — Pripravljajo se tudi dela za graditev nove škarpe. Napredujemo !
ga jo na Dravsko direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani do 15/VI 1934. Pogoji, pod katerimi se lahko prosi za navedena mesta, se izvedo na vsaki pošti.
Obmejna straža in turisti. Gra-ničarji, ki vršijo službo ob meji, morajo paziti, da se ne pojavijo na naših planinah nepoklicani. Razumjivo je, da se mora vsak planinec izkazati, kdo in odkod je. Turisti naj torej na poziv graničarja brez ugovora pokažejo svoje osebne legitimacije te prijazno odgovarjajo na vsa vprašanja. Posebno se na to opozarjajo planinci, ki nameravajo posetiti vrh Golice. Golica je že vsa odeta v prelestno pomladansko odejo in se vsa koplje v opojnem vonju snežno belih narcis, ki so v najbujnejšem cvetju. Kdor nima legitimacije s sliko, ga graničarji ne puste na vrh.
Izdaja dovoljenj za prodajo poštnih vredotnic netrafikantom. Po
odredbi ministrstva za promet 10.123 sme poštna direkcija izdati dovoljenje za prodajo poštnih vrednotnic tudi vsakemu netrafikantu, ki ima tako obrt, da lahko vzporedno z izvrševanjem obrti prodaja tudi poštne vredotnice (knjigarne, papirnice, razne prodajalne, gostilne, hoteli, turistovske koče itd.
Netrafikant, ki želi prodajati poštne vredotnice, mora vložiti na direkcijo pošte s kolkom za 5 Din kolkovano prošnjo, kateri mula priključiti kolke za plačilo takse po tar. post. 235.
V Jagrovo kavarno meni se mudi, v no\i slaščičarni vse najboljše se dobi.
N. — n.
V spomin zaslužnemu možu
Kmalu bo preteklo 45 let, odkar je umrl v Preddvoru g. Edvard Urbančič, posestnik tik cerkve se nahajajočega gradu in k temu spadajočega obširnega posestva, gozdov, travnikov in polja, ki je danes razdeljeno na mnogov delov. Ta mož je bil poštenjak, ki se za takratni čas ni sramoval slovenskega jezika. Možje občine Preddvora so ga izvolili za župana preddvorske občine, kateri je načeloval več let. Takih županov bi danes potrebovali. Uradoval je kot župan brezplačno, in poleg tega še sam podpiral reveže z raznimi dobrotami. Ubogim šolskim otrokom je kupoval iz svojega šolske knjige in druge pisalne potrebščine ter skrbel, da so bili najpridnejši otroci ob koncu šols-skega leta obdarovani s knjigami. Bil pa je tudi praktičen katoličan in kot tak tudi umrl. Skušal je tudi skladati pesmi. Eno tu priobčimo ker je primerna za mesec maj in da se ne pozabi.
Marija bodi Ti češena, Mogočnost Tvoja naj slovi; za pomočnico si rojena, narava cela Te časti.
Glej čez vrhove gor Grebena prijazna zarja se žari, bregov kamnitih siva stena se še v svetlobi rumeni.
Kjer črni orli frfotajo, gor na višavah Grintovca, kjer tičice več ne žvrgljajo nikol' ne kuka kukav'ca.
Oblaki tam se rad' igrajo, Mariji k časti ples drže; vetrovi tam svoj dom imajo in gor v viharji jo časte.      . ,
Soseda bližnja gola Kočna se v belem snegu še blišči, in k Tebi le, o Mat' mogočna gor v čisti zrak zdaj hrepeni.
Dol v globočini Kokra teče, valove meče in šumi; šumeča Tebi hvalo reče in skoz skalovje se drvi.
Nam pred očmi zelena, prijazna Zaplata stoji; nebeška D'vica bod' češčena gor vsaka rožca govori.
Prijazne sape gor pihljajo v vrtincu rade se vrte; se z belim šmarnicam igrajo in solčne žarke jim hlade.
Pod Storžcem s kotla Belca šine šumeča, bela kot srebro; in skoz tratine, skoz ravnine valovi čisti nje teko.
In vse, kar se le v vodi giba kar se življenja veseli, posebno pa nedolžna riba Marija, Tebe dan's časti.
Gor na višavah tica gorska vesela rada žvrgoli, v cerkvi srenja pa Preddvorska ponižno pred Teboj kleči:
Nebes Kraljica bod' češčena bod milostljiva Mat' nam Ti; s tem glasom danes cela srenja se Ti v milo varstvo izroči.
GOSRODAR^TVO
Popust!
Če hočete biti v resnici dobro postreženi, se obrnite na prvo zlatarsko delavnico na Gorenjskem:
Prepričajte se     B. RANGUS, KRANJ
Prepričajte se. m aiatnlnef
Nakup zlata in srebra bralne, očal, toplomerov Itd.
Propadanje našega lesnega izvoza
Na lesnih trgih v svetu ne uživamo posebno dobrega glasu, ker les izvažamo in prodajamo brez vsake kontrole, brez predpisanih norm ter z nizkimi cenami in nadprodukcijo ubijamo ne samo inozemsko konkurenco, temveč konkuriramo celo sami sebi. Naša privatna lesna podjetja ubijajo državna podjetja, ki z neusmiljeno eksploatacijo državnih gozdov prodajajo les v tujini z izgubo, katera pade v breme našim davkoplačevalcem. Naši lesni izvozniki in produ-centi so večjidel ljudje brez kapitala, in v bojazni, da jim blago ne obleži, seveda ponujajo za vsako ceno. Ta nezdrava konkurenca, preobilica blaga, pomanjkanje dela in padec potrošnje vseh lesnih izdelkov je dovedlo naš izvoz v današnji težek položaj. Inozemski kupci to naše težko lesno stanje izkoriščajo, stavijo vedno težje pogoje v kvaliteti in ceni, tako da izvoznik kakor prodajalec večkrat ne krijeta niti svojih režij.
Tudi druge države lesne izvoznice preživljajo lesno krizo, vendar se položaj zboljšuje, med tem ko je pri nas, kakor izgleda, prava lesna kriza šele nastopila.. Druge države, in to naše največje konkurentinje, imajo že davno ustanovljene izvozne lesne organizacije, ki lesni izvoz nadzirajo točno po predpisanih normah. Te organizacije sodelujejo na vseh mednarodnih lesnih razgovorih in konferencah, kontrolirajo cene ter odločuiejo v vseh lesno-gospodarskih vprašanjih. Enaka izvozna lesna organizacija se pri nas ustanavlja že nekaj let, vendar, žal, do končne ustanovitve še do danes ni prišlo. Krivda leži, poleg nerazumevanja teženj lesne stroke na poklicnih mestih, tudi na nekaj večjih podjetjih, ki so v tujih rokah in katerih osebni interesi bi bili z ustanovitvijo take organizacije morda oškodovani. Razumljivo je, da inozemske države lesne izvoznice, ker imajo lesni izvoz organiziran, z vedno večjim uspehom spodri-vajo našo neorganizirano trgovino in industrijo.
Že nekaj mesecev prej nam je bilo znano, da namerava Italija uvesti visoko carino na les, s katero bo ves naš izvoz v Italijo onemogočen. Mi tudi sedaj nismo čutili potrebe, da našo gospodarsko politiko zasučemo tako, kakor bi bilo v tem primeru edino pravilno in v korist našega lesnega izvoza. Mesto tega smo še z večjo silo pritiskali z našo produkcijo na inozemskih trgih in ustvarjali s tem nestalnost cen in s tem smo dali inozemstvu še večji povod za čimprejšnje uveljavljenje visokih carin.
Res je, da so naše delegacije, katere so sestavljali drugače naši odlični lesni poznavalci, sodelovale na raznih mednarodnih lesnih razgovorih, vendar, žal, brez posebnega uspeha. To pa spet radi tega, ker naše delegacije niso nikdar imele one moralne legitimacije zastopstva vsega našega lesnega gospodar stva, kakor so jo imele delegac!je tujih držav. Naša menda že prirojena napaka je, da se radi lokalnih in osebnih interesov gospodarsko ne smemo in ne moremo sporazumeti.
Tak je bil naš lesni položaj do 23. aprila, ko je Italija na pritisk lastne les ne trgovine in industrije ter na vpliv in pritisk tujih lesnih organizacij, uvedla uvozno carino, ki znaša do 100% od vrednosti blaga. S tem dnem so nastopili črni dnevi v našem lesnem izvozu. Posledice bomo v bližnji bodočnosti ostro čutili na svoji koži.
Dobra domača hrana
poceni pri »PETERČKU«
Italijanska uvozna carina na les na 1000 kg teže je sledeča i I. Navaden les:
1. a) na okrogel bukov in ko-
stanjev les                    lir 30 —
b) na ostali okrogli les     „ 2250
2. a) na tesan bukov in kosta-
njev les                       „ 80"—
b) na ostali tesan les        „ 60"—
3. a) na rezan bukov in kosta-
njev les                       „ 120—
b) na ostali rezan les        „ 90-—
4. na deščice za zaboje         „ 250*—
5. na deščice do 3 mm         „ 350-—
6. na lesne obroče za sode     „ 40-—
II. Fini les:
1. na okrogel                       „ 40*—
2. na tesan                         „ 60*—
3. na rezan                          „ 160"—
4. na tanke deske do 3 mm    „ 400 —
5. na tanke deske do 1 mm    „ 600 —
III, Lesni proizvodi:
1. na doge 100-—
2. na vesla                         „ 100 —
3. na brzojavne drogove brez
skorje                          „ 110 — na brzojavne drogove izdelane                              M 130*— na brzojavne drogove impre-gnirane                         „ 150-—
4. drva za kurjavo                „ 20f—
5. parketi                           „ 450'—
(Nadljevanje)
Kako se v posameznih držvah štedi
V „Vjesniku" saveza štedionic Kr. Jugoslavije so objavljene višine vlog v posameznih državah in sicer povprečno na glavo prebivalstva in v dinarjih:
Din
20.000 17.500 17.000 14.000 13.000 12.000 11.500 11.000 8.000 8.000 8.000 6.000 4.500 1.900 1.500 1.200 1.200 800 500 200
Švica
Vel. Britanija Švedska Danska Norveška Belgija Nizozemska Francija Čehoslovačka Avstrija Amerika Italija Finska Jadonska Rumunija Madžarska Grčija Jugoslavija Poljska Letonija
Kakor vidimo, je Jugoslavija na e-nem zadnjih mest, kar je povsem umevno, ker ljudstvo denar skriva doma. Denar naložen v denarnih zavodih je vprid posameznemu in splošnosti.
Podaljšaj j—~i
si življenje! ^^^|
Življenje moremo podalj-   ^7 V""*"*// Bati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti oja-čiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne osrečiti!
Kaj je vzrok vsake — bolezni?
Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja In mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravnik ! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti To z novim upanjem ; ta pot jc pa opisana v razpravi, ki jo že more vsakdo iti Jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno I
V tej mali priročni knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnost. raztresenost, oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudita mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče:
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz 13. Abt. 91
Jngoslovansko-Nemftki trgovski sporazum
Po jugoslovansko-nemškem trgovskem sporazumu, ki je bil podpisan v Belgradu, Nemčija dovoljuje Jugoslaviji 1) preferencialne carinske tarife, 2) stalne kontigente, 3) odkup 5.000 vagonov naše pšenice, 5.000 vagonov kuruze, 1.000 vagonov sljiv, 100 vagonov marmelade iz sliv, 300 vagonov jajc, 5 milijonov kg tobaka itd. Jugoslavija ji od svoje strani dâ 1) popolno klauzulo največjih ugodnosti, 2) zmanjšanje carinskih tarif posebno na elektrotehnično industrijo, 3) nekatere spremembe v klasifikaciji raznih nemških proizvodov.
jur s pušo
Študentovo pismo očetu ...
Študent: »Ljubi oče, pošlji mi večjo vsoto denarja; mislim si nabaviti večjo zbirko starih novcev . . .«
Oče: »Drfcgi sin, Tvoj namen se mi zdi, kot bi hotel pes napraviti zbirko klobas . .. «
Težek začetek ...
V malem podeželskem mestu se je naselil mlad zdravnik-specialist za očesne bolezni. Ponoči nekoč ga zbudi vpitje pod oknom, kjer je bilo pozorišče tepeža. Zdravnik fantom: »Le daj ga, po očeh ga daj.«
»Španovija«
Deklico uglednega tovarnarja so z avtom pripeljali v mesto k teti na obisk.
Teta jo vpraša: »Čigav pa je ta avto, ali je vaš?«
Deklica: »Ne, z našim družabnikom skupaj ga imamo.«
Teta: »Vidiš, to se pravi, da ga imate v španoviji.«
Deklica: »Nak, mi pravimo, da ga imamo v garaži I«
Čuden napis
Na lokalni železnici in železniških vagonih so bile tablice z napisom : »Med potjo trgati cvetlice, strogo prepovedano! Na železniških prelazih pa so bile tablice: »Pse na vrvice, vlak nima pameti.«
HALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6 D.
Otomane, divane, modroce in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g.F.Ažmana.
Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršujem točno, solidno in po nizkih cenah. Priporoča se Jernej Vombergar, Cerklje 30.
Pisalni stroj rabljen dobro ohranjen kupi krajevna organizacija U. V. I. v Kranju. B. Rangus, zlatar Kranj.
24
Stran 4
Štev. 1
Pripravili smo Vam
za pomlad
raznovrstne moderne damske in moške modele čevljev v prvovrstnem izdelku in po zmernih cenah. Bogata izbira opank in sandalet od
Din 68 — dalje. Priporočamo se  za cenjeni obisk:
»JADRAN"
Jadransko-posavska čevljarna Kranj, Ljubljana, Kamnik, Jesenice
M. Češenj - Kranj
Zaloga ležalnih stolov in vsakovrstnih drugih stolov, pletenih garnitur in lesenega gospodarskega orodja za košnjo
čaau odgovarjajoče Vam očisti in zlika Vašo obleko, snežno belo opere perilo in ovratnike v kombinacijah tvrdka
FBANJO POTOČNIK
svetlolikalnica In kemično čiščenje oblek — Kranj
Cene času primerne!
gageasaBSBMMgajgasgas Opanke sandale
čevlje
in druge čevljarske izdelke dobiš najugodneje na Rupi 7. Janko Perčič.
Naznanjam, da sem prevzel od g. Lenardiča
autotaksno obrt
v svojo last. Cene znižane, daljša vožnja po dogovoru. - Postajališče hotel Jelen. Telefon št. 10. Priporoča se
Anton Rozman, Kranj
Kes
dobiš vsa mizarska dela
najceneje pri
Francu Perčiču, Rupa 7.
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem znižala cene pijači in jestvini; sveže pivo točim po 4 Din, mali golaš stane po 2 Din. Priporoča se
Mariji Mr. Kmeti
Kranj
Nudim Vam FILM Kodak 8 posn. 26 Sch. Din 161-
F1LM Agfa Staudart.....„ 18--
Agfa Box kamero 6x9 samo „ 100'-KODAK 6x9 kamero do 9.VI. 34.„ 390'-Agfa BOX CLACK, nova tipa z vgrajeno rumenico. zlasti primerna za turiste samo . . . . . 335"-V enem dnevu Vam razvijem film in Izgotovim slike. Brezplačen pouk v amaterski fotografiji. Drogerija in fotomanufaktura
b Šinkovec, kranj. Glavni trg
Slike, okvirji, ogledala
pribor, kuhinjska posoda vsi gospodinjski predmeti
Neveste velik popust!
HLEBS
KRANJ
Steklarska delavnica auto Sipe, bruSeno steklo
najcenejša zasteklitev stavb Zahtevajte ponudbe!
Sladoled,torte,! ino pecivo
vedno sveže Dostavlja se tudi na dom.
F. ŠINK - KRANJ
Naznanjam cenj. občinstvu, da nadaljujem svojo čevljarsko specialno izdelavo ortopedicnih obuval. — Na zahtevo pridem na dom, — Popravilo galoš in snežk.
Zadražnik Pranjo Kranj
Priporoča se
urarska delavnica
in trgovina Šink Jože - Kranj
Konkurenčne cene!
in vse čevljarske potrebščine dobite najceneje edinole pri
I
Rudolfu fakpyçu
Kranj — podružnica Duplje
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki prerane in bridke izgube naše ljubljene hčerke, sestre, tetke in svakinje
MARE
izrekamo ob tej priliki vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. primariju dr. Neubauerju in g. dr. Furlanu za vso požrtvovalnost v zadnjih trenutkih trpljenja. Enako zahvaljujemo vsem darovalcem za poklonjene vence in cvetje.
se
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Kranj, 20. maja 1934.
Žalujoča rodbina Blagne
in ostali sorodniki
Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci.
PETER KOBAL
KRANJ
Dravska banovina - Jugoslavija
Spocijainl laatni lzd«iak dobavila v vaakl množini In dimenzijah.
Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejših tapetniških del. Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte sel
Gorenjske mlekarske zadruge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Ementaltc, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju. Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah!
Moderno tiskarsko podjetje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni.
iskana Tisk. društva ? Kranju
Kmetijska okrajia zadruga v Krap
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Največja vuovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,   motorje  in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci, bodite člani te zadruge 1
Janko 7{ant
J(ranj
Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo.
TelefonU. 65 — Brzojavi: RAN T KRANJ [
FRANC KOŽELJ
modno krojaštvo Primskovo 42 pri Kranju
izdeluje vsakovrstne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah.
Usnjarska in čevljarska zadruga
Runo
r.j.90.   v Jrf/ču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas i
PU
©fi
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po  dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje
' H 1 1      »   1 BI
4334