List št. 55.
Kmetovavci  varujte svojo živino kužniga čerma ali vrančniga
prisada !
Ker se je sopet približal tisti za živino nevarni čas, v kterim je treba previdniga ravnanja, da je nagla smert ne pokonča, in ker se je že od več nesreč slišalo, ktere je kužni čerm tu in tam in kakor sim se sam prepričal večidel le po neči-merhi nemarnosti vlastnikov napravil, je potrebno sopet opominjati: kmetovavci varujte svojo živino!
Poglavitni vzroki čerma ali vrančniga prisada (rumeniga kevžiha ali rumeniga volčiča) so: velika vročina, ktera živino pri hudim delu, na pasi ali pa v soparčnim hlevu zadeva; pomanjkanje čiste merzle pijače, kar se sedaj to-Jiko bolj pogosto primeri, ker je poletje bolj suho in le po redkim dež prihaja, da so nekteri kmetje primorani živino clo v nekterih krajih z gorko spar-jeno vodo, mlako ali gnojnico napajati. Kolikor težji ali dostikrat clo nemogoče je se ti nadlogi — pomanjkanju vode — ogniti, toliko bolj je saj potreba, da so hlevi zračni (ljuftni), da niso soparčni, da ni preveč gnoja v njih, ki še veči vročino napravJja, da živina ne stoji v gnojnici. Hlad, hlad, čisti zrak, čista voda,kisljate in slane reči so gotovi pomočki to strašno bolezin od verniti!
Pa kaj pomaga od tega več govoriti, ker tisti gospodarji, ktere to zadeva, tega ne berejo, da bi si boljši zapopadek od te bolezni pridobili, kakor ga dosihmal imajo, ko mislijo, če bolezin enkrat živino napade, „ne bo nič ž-njo, je že rumeni kevžih ali rumeni volčič pri nji!"
Zares grozno nevarna je ta bolezin, ko je vsa kri černa in gosta in se rumeni razljivi pod kožo in v notranjih delih života prikažejo, — zato še enkrat rečem: kmetovavci! čujte nad svojo živino, ki je draga, ker se ta bolezin po stanovitni skerbi veliko lože odverneinzabrani, kakor pa o z d r a-vi, če je živino že napadla.                   J. L—r.