LETO XXII. V LJUBLJANI, 25. DECEMBRA 1919. ŠTEV. 10.-12.

Minulo čebelarsko leto.

Zaključili fin o čcb elasko leto, ki nam
je prineslo nebroj skrbi in gorja, malo ve¬
selja, skoro nič dohodka — čebelarsko
leto, kakcršnih nas Bog obvaruj. Pomnili
ga bomo starejši čebelarji, ki smo sicer
doživeli že marsikako polomijo. Pa tudi
mlajši in začetniki ga ne bodo pozabili iiž-
lepa.

Ko smo v 6. številki letošnjega letnika
opisali položaj našega čebelarstva koncem
spomladne dobe, smo gojili še vedno ne¬
kaj nade, da se obme poletje na bolje in
da nam prinese rešitev jesen — ajda, Žali-
bog, da se te naše nade niso- uresničile. Še
vsem nam je v živem spominu, kakšen je
bil mali in veliki srpan in kako slabo se je
obnesla ajda, ta naša edina nada in edina
rešitev, Mali srpan je že sam na sebi, če
je še tako lep, vobče najbolj mršav za
čebelo, posebno kjer ni hoje in kadar ne
medi. Kakšen je bil pa letošnji mali srpan!
Naravnost obupen! Vreme vseskozi ne¬
stanovitno,  kar je največje zlo za
čebelno pašo. Brez konca in kraja dež in
burja, le tuintam kak lep, toda hladen
dan, torej popolnoma brez vsake paše.

Že začetkom meseca sem opazil, da ti¬
sto malo medu, kar ga je bilo v mediščih
od junija iz divjega kostanja, gine kakor
kafra. Sredi meseca so bila medišča že
prazna, suha, ne da bi bil odvzel le kap¬
ljico medu. Najbolj kritični so bili pa dnevi
od 21. do 30, malega srpana. Dež vrh

dežja in mrzel veter. Zaloge so šle po¬
vsod h koncu, Lakota m tik za: njo smrt
sta začeli trkati na vrata posameznih
najmočnejših  panjev in zgodilo se
je, da so čebele začele umirati od gladu
sredi poletja, ko bi bili m orali fr¬
čati s p o m 1 a d n i in poletni pri¬
delek,  Kdor je hotel žival ohraniti, je
moral krmiti. Marsikdo je zastonj iztikal
po shrambi za pitancem in sladkorjem, in
tako je prišlo!, da je žalostno’ poginilo na
stotine panjev.

Tudi veliki srpan izpočetka ni bil nič
prida. Do 7. vedno nestanovitno. Šele 8, je
nastopilo ugodno vreme in naredila se je
uprav tropična vročina, ki je trajala do
22. Kljub temu, da je ta čas sam na sebi
brez prave paše, so se čebele vidno poži¬
vile na sicer skromni paši na otavi in po¬
kazala se je zopet tu in tam kaka kapljica
medu. Pogum nam je rasteh »Letos bo pa
vsaj nekaj na ajdi« — smo se tolažili, češ,
da enkrat mora biti vendar konec te ne¬
znosne vremenske nestanovitnosti.

Pa zopet smo se varali. Prišla je doba
ajdove paše. Kdor bolj natančno pozna to
rastlino in ve, kako je muhasta, je že vna¬
prej prerokoval, da posebnega ne bo, ker
so jo sejali v dežju in jo je pozneje precej
oškodovala suša (od 8,—22. VIII.), po¬
sebno na močni ilovnati, od vednega de¬
ževja izprani zemlji. Pa vse to bi še ne
bilo tako hudo, ako bi bila cvetela ob

Stran 138.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

primernem -vremenu. Izpočetka je še ne¬
kaj kazalo. Toda ravno v sredi — na dan
sv. Jerneja — je začelo deževati. Dež je
trajal cele tri dni, spremljala ga je močna,
ledeno mrzla burja, ki nam ni vzela samo
medu, ampak tudi žival. V tistih treh, šti¬
rih dneh je ©stala zunaj polovica delavk.
Ko se je nato vreme zopet popravilo in
ogrelo, je bilo pač še nekaj paše, zlasti
prve dni kimavca, toda najboljši čas je bil
že pri 'kraju in panji so bili že preveč osla¬
beli, Tuintam, kakor je bila pač lega, je
bilo nekaj, toda splošno veliko premalo,
da bi bilo naše čebelarstvo v tem letu
aktivno. Sklepni račun bo 1  pokazal vsako¬
mur, da smo močno pasivni in da so le
redke izjeme, kjer bi bili stroški pokriti.
Še bolj poredko bi pa naleteli na kak
imena vreden prebitek.

Pa še neko drugo skrajno neugodnost
kot posledico letošnjega vremena smo do¬
živeli; To je čudno neredno rojenje! Znana
stvar je, da ob slabih deževnih letih če¬
bela rada roji. Letos pa nele da je rojila
več nego je bilo treba, rojila je tudi n e ¬
redno  —• veliko prepozno.  Doba za
rojenje je pri nas navadno vel. travna in
se povečini konča z rožnikom. Letos je
bilo največ rojev rožnika in se je rojenje
zavleklo noter do velikega srpana, Čudno

je tudi to, da so rojili panji, ki niso imeli
prav nobene zaloge medu. Pregledoval
sem izrojence malega srpana, in našel več
takih, ki niso imeli potem, ko je odletel iz
njih drujec, nobene kapljice medu, Kaj
čuda torej, ako so bili izrojenci in rop či¬
sto na koncu in da je bilo treba v sredi po¬
letja »z žlico« preganjati iz čebelnjakov
glad in smrt.

Letos se je zopet prav jasno pokazalo,
kaiko velik razloček je med velikim
panjem  s premakljivim delom in med
majhnim  kranjičem z nepremakljivim
satjem, Čebelne družine v A, Ž. panjih in
v drugih večjih merah so se vsaj večinoma
ohranile, čeprav niso mogle prida nabrati;
kranjiči so pa, kakor navadno, prav pri¬
dno rojili in nazadnje je bilo vse suho ali
pa celo mrtvo.

Toda sam velik panj ne zadostuje.
Treba je tudi primemo ravnati z njim.
Razna poročila in lastne izkušnje so po¬
kazale, da se je sorazmerno vendarle ne¬
kaj doseglo povsod tam, kjer so bile če¬
bele v rokah skrbnega in izurjenega čebe¬
larja, ki ni zanemaril nobene prilike, ko je
bilo treba uravnati čebelarstvo po vre¬
menu in sploh po pašnih razmerah.

M. Humek.

Letni račun«

Dober gospodar, ki ne dela kar ha
slepo tjavendan, sklene račune koncem
vsakega gospodarskega leta, kajti le pra¬
vilno sestavljen račun mu pokaže, pri čem
da je glede te ali one panoge. Le na ta
način se obvaruje, da nevede in nehote ne
zabrede v dolgove iri končno prejalislej
ne propade.

Naši čebelarji žal vobče nimajo na¬
vade, da bi delali račune o svojem Čebe¬
larskem obratu. Kvečjemu si kdo tuintam
približno zabeleži kak večji izdatek v go¬
tovini ali si površno izračuni kosmate do¬
hodke, in ponavadi še več pove, nego .je
res. '

To je pa velika napaka, ker na ta na¬

čin nikdar ne vemo, kako pravzaprav sto¬
jimo, kakšne čiste dohodke imamo po¬
vprečno od čebelarstva in v koliko je upra¬
vičena davčna oblast, ki je začela tako ne¬
usmiljeno segati tudi v žepe čebelarjev-.
Vsakdo hoče namreč videti le dohodke -—
ogromne dohodke, ki jih baje donaša če¬
belarstvo. Po stroških pa nihče ne vpraša.
Popolnoma krivo je mnenje, češ, da čebe¬
larstvo, nič ne stane, da čebela sama skrbi
zase, in da je ves donos čisti dobiček.

, Za čebelarski obrat, pa naj bo ka-
koršhekoli, potrebujemo nekaj naprav, ki
jih m orani o kupiti. Čebelnjak, panji, razno
orodje so take naprave, v katere smo
vtaknili gotovo glavnico. Od te glavnice

Stroški. Dohodki.

Stran 140.

Leto XXII.

»SLOVENSKI ČEBELAR«

bi vlekli obresti, ako bi jo bili naložili v
hranilnico namesto v čebelarstvo. Izguba
teh obresti pride med vsakoletne stroške.
Pa še več! Našteti, za čebelarstvo ne¬
ogibno potrebni predmeti se obrabijo in so
vsako leto manj vredni, V 20,—<-30. letih
se izrabijo popolnoma, in na ta način bi
se glavnica uničila. Tega pa ne smemo do¬
pustiti. Zato moramo vsako leto vplače¬
vati gotove odstotke od te glavnice, in si¬
cer toliko, kolikor mislimo, da se vrednost
naštetih predmetov vsako leto zmanjša.
To je zopet vsakoletni takozvani amorti¬
zacijski strošek. Čebele in satje je blago,
ki se obnavlja samb od sebe in nam po¬
vzroča samo enkratne nabavne stroške.
Od te glavnice računimo samo obresti kot
vsakoletni strošek.

Dalje imamo v čebelarstvu vsako leto
večje ali manjše redne in izredne izdatke,
n. pr. za pitanec, sladkor, vožnjo v pašo,
zavarovalnino, popravila itd. Naposled mo¬
ramo računiti tudi delo, ki ga imamo s
čebelami skozi celo leto, bodisi, da ima¬
mo za to plačano moč, kakor pri večjih
obratih, ali pa delamo sami. Tu pod no¬
benim pogojem ne drži običajna trditev,

češ, da so nam opravila pri čebelah le v
zabavo in da jih izvršujemo ob prostem
času in da ne moremo zahtevati za ta dela
kakega plačila.

Dejstvo je, da zahteva umno čebe¬
larstvo mnogo resnega in več¬
krat jako otepavnega dela,  ki
zasluži svoje plačilo kakor vsako drugo
delo. Kje vzame čebelar čas za to delo* je
njegova stvar. Ako čebelari ob prostem
času, namesto, da bi se zabaval ali počival,
zato njegovo delo vendar ni manj vredno.

Dohodki iz čebelarstva sestoje vobče
iz treh postavk, in sicer iz vrednosti pri¬
delanega medu, voska in iz izku¬
pička  za prodane čebele  (pleme¬
njake, roje in matice).

Sledeči vzorec kaže preprost, pravilno
sestavljen letni račun malega, dobro ure¬
jenega čebelarskega obrata za čebelarsko
leto 1918-19 (od 1. XI. 1918 do 31, X.
1919). Po tem vzorcu si lahko vsakdo zase
sestavi račun, iz katerega bo razvidel,
kako se je obneslo minulo čebelarsko leto.
Kdor hoče s takim računom uspeti pri
davčnem uradu, mora seveda vse izkazane
stroške verodostojno dokazati.

Jesenska opravila/

Po končani jesenski paši zaključimo
čebelarsko leto in napravimo obračun.
Pri dobro urejenem čebelarjenju se tudi
ob manj ugodnih letinah pokažejo uspehi.
(Če ne v gmotnem, pa vsaj v moralnem
oziru. Op. uredn.)

Ako pregledujemo panje, se takoj pre¬
pričamo, kako umeva posamezen čebelar
svoj posel. Bil sem v mnogih čebelnjakih,
a žaliibog skoro povsod, razen nekaj čast¬
nih izjem, sem našel vse polno slabičev, ki
so bili seveda popolnoma suhi. Naj bi le¬
tošnje leto izmodrilo naše čebelarje, da bi
se držati načela '  »N občnega sla¬
biča več v čebelnjak, kajti ti
so nam samo v nadlogo, žalost

1  Vsled tiskarske stavke zakasnelo. (Op.
ured.)

in škodo!«  Letošnje mizerije ni kriva
samo manj ugodna letina, temveč so k
temu veliko' pripomogli tudi čebelarji
sami, ker so gojili slabiče ali sploh nepra¬
vilno ravnali s čebelami, kajti kar je pre¬
bilo slabo poletje, je bilo uničeno vsled
ropanja.

Prva čebelarjeva skrb mora biti, da
takoj po končani jesenski paši ukrene vse
potrebno, da ne povzroči ropanja. Pred¬
vsem je treba zožiti žrela in dokler je lepo
in toplo vreme, ne pregledovati ali celo
razdirati panjev. Počakati torej s tem
delom,- dokler ne nastopi deževje in hlad¬
nejše vreme! Naletel sem pa tudi čebe¬
larja, ki je razpostavil ob najlepšem vre¬
menu prazne medene panje zunaj čebel¬
njaka z namenom, da jih čebele obližejo.
S takim ravnanjem se povzroči ropanje,

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

Stran 141.

kt je celi okolici v veliko škodo. Še bolj
pa- moramo obsojati pitanje na prostem,
ker s tem gotovo povzročimo ropanje.
Zatorej je medsebojna kontrola potrebna,
ker s tem bomo ropanje gotovo popol¬
noma preprečili.

Druga važna jesenska naloga čebelar¬
jeva je odbira plemenjakov.

Napreden čebelar bo odločil pleme¬
njake že pred jesensko pašo. Vodila za
odbiro naj nam bodo lastnosti in ka¬
kovost  panja; Dobra, mlada ma¬
tica, lepo delo (č e b e 1 n o) in
. dovolj zaloge.  Ne odbirajmo pleme¬
njakov tako, kakor je ponajveč navada,
da prezimimo le tiste, ki močno roje in
sume, ampak ozirajmo se na zgoraj nave¬
dene lastnosti. Le na ta način bomo uspeš¬
no čebelarili.

Pri čebelarstvu na med moramo iz¬
vršiti še drugo jako važno delo: izme¬
njavo matic.  Izmenjali bomo le s 1 a -
b e matice  ne glede na njihovo starost,
kajti namen izmenjave je, da izboljša¬
mo uspehe in poživimo kri.  Še¬
le pri čebelarjenju lia med jasno opazimo
različen donos med posameznimi panji,
če tudi oskrbujemo vse enako. Kje tiči
pravzaprav vzrok, da je razloček na do¬
nosu med posameznimi enako moč¬
nimi in enako oskrbovanimi
panj  i 15 kg in še več? Edin vzrok je ma¬
tica! Zatorej bomo izmenjali tiste, ki ne
odgovarjajo naši zahtevi. Dodali pa bomo
vedno le dobre, mlade in čvrste matice.

Izmenjavo izvršimo tako-le: Odstra¬
nimo matico, ki jo mislimo izmenjati, in
počakamo, da se panj zave brezmatično-
sti, Nato dodamo novo mlado matico za¬
prto v matičnici, ki jo pritrdimo na sat v
sredini gnezda. Ko čebele matico sprejmo.
kar spoznamo po njihovem obnašanju, jo
izpustimo, in sicer navadno čez dva dni po
dodajanju. Po preteku petih dni panj pre¬
gledamo, da se zagotovo prepričamo, če
j e panj v redu.

Če imajo panji, katerim mislimo izme¬
njati matice, tudi malo čebel, in jih hočemo
obenem okrepiti z muhami, se poslužu¬
jemo drugega načina:

Panju istotako odvzamemo matico in
mu po preteku par ur, ko se zave brež¬
ina tičnosti, dodamo čebele z matico
vred.  Tako hkrati izmenjamo matico in
dodamo čebele, ter si s tem prihranimo ve¬
liko dela in ne razburjamo po nepotrebnem
čebel.

Poleg izmenjave matice doda jemo
plemenjakom, ki so šibki na muhi, tudi
čebele. Najpreprosteje in najbolje izvr¬
šimo to v A. Ž. panjih tako-le:

V prazno in zaprto  medišče
vsujemo potrebno množino čebel, lahko
tudi z matico vred, in jih pustimo, da se
sprimejo v grozd. Naslednji dan dvignemo
deščico z matične rešetke, ki je bila po¬
krita, in pustimo, da se čebele same »pra¬
šijo v plodišče. Pripomniti je treba, da če¬
bele, ki jih dodamo, ne smejo biti sestra¬
dane.

Šele ko smo izvršili vsa ta dela, začne¬
mo, ako ni dovolj lastne zaloge, pleme¬
njake krmiti. To delajmo vedno zvečer, in
sicer v velikih porcijah naenkrat, tako da
smo tudi v večjem obratu v nekaj dneh
gotovi. Že jeseni moramo skrbeti za za¬
dostno pomladansko zalogo. Najbolje je,
da ima vsak A. Ž. panj najmanj 10 kg
zaloge.

Sčasoma prihaja vedno hladnejše
vreme in tedaj čebele zadelamo. Panji naj
bodo tesno stisnjeni. Eventuelne špranje
med panji zamašimo s papirjem, Izletal-
nico v medišču dobro zamašimo zunaj in
znotraj zaradi prepiha, dočim ostane žrelo
v plodišču popolnoma odprto,  ra¬
zen če uporabljamo zaporo, da ubranimo
vhod mišim. '

Satovje poberimo iz medišča šele
proti koncu kimavca zaradi molja. Tako
si prihranimo tudi nepotrebno žveplanje.
Satje shranimo v dobro zaprti omari, da
ubranimo dohod mišim in veščam,

Matično rešetko pustimo v panju in
jo pokrijemo z deščicami, nato jo odenemo
s slamnico, papirjem ali drugo odejo.
Okence (mrežo) v plodišču zastremo s pa¬
pirjem. Šele ko je že precej hladno, za¬
delamo tudi prazni • prostor za okencem s
slamnico.

Stran 142.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR,

S tem smo dokončali zadnje jesensko Čebelar ima pa tudi pozimi obilo dela
delo v čebelnjaku. Čebelicam privoščimo izven čebelnjaka, ako hoče doseči uspehe
mir, kajti le potem se bomo spomladi ve- in imeti lepo urejeno čebelarstvo,
selili vstajenja in življenja v vseh panjih. J. Okorn.

Nekoliko opazk iz prakse.

(K Jakeljnovemu članku »Proč s prevešanjem!«)

Na prvi pogled se je hotelo zdeti, da
je članek »Proč s prevešanjem!« v »Čebe¬
larju« brezpomemben, nekak nebodiga¬
treba, pa ravno nasprotno, potreben je bil
in povzročil bo pojasnitev marsikaterega
vprašanja. Prav, da se je o tem predmeta
razvila živahna polemika; le pogovorimo
se, imejmo pa pred očmi le stvar  in
razprava naj ne zaide v osebnosti. I jaz
si dovoljujem spregovoriti k stvari, dasi
bom o prevešanju govoril bolj kratko, po¬
drobneje bom pa presojal razne točke iz
utemeljevanja in dokazov Jakeljnovega
članka, ki so več ali manj splošno važne
v čebelarski praksi.

V uvodu piše g. J., da za prevešanje
ni nikakega sistema, nikakih določenih
pravil. Pač, g. J., so natančna pravila; ako
jih pa kdo izpreminja po svojih razmerah,
je to stvar dotičnika, ki mora imeti vzrok
za to. Preuss piše natančno: Čas preveša-
nja je 10 dni pred glavno po¬
mladno pašo  (pri njem akacija). Po
njegovi metodi ljudstva do tega časa celo
plodišče napolnijo oz. dobro obsedajo. On
prevesi vse sate, razen dveh
sprednjih pri žrelu  (povprečna ali
topla stavba), in na te da matico. Plodišča
pa ne napolni  naenkrat z drugimi sati,
ampak p r i d e n e k prvima dvema samo
4 prazne,  tako da je zdaj plodišče
skoraj za polovico zoženo. Vzrok ima go¬
tovo v tem, ker bi v vališču prevelikega
prostora čebele spočetka ne mogle po-
voljno ogrevati, zlasti ker on čebelari v
precej hladnejšem podnebju, nego je v juž¬
nih delih Slovenije. Mislim pa, da bi bilo
to več ali manj vpoštevanja vredno tudi
pri nas na Slovenskem. Prevešeni sati se
dajo v medišče v ravno tistem, n e i z -
premenjenem redu,  kakor so bili

v plodišču. Čez 8 dni po prevešanju doda
Preuss še 3 prazne sate  ter s tem
plodišče napolni. Najdalje 21 dni po pre¬
vešanju, oziroma 36 dni pred koncem glav¬
ne paše, pa pripre matico na dva
sata  (pri vraticah, da si olajša naslednja
opravila). S tem on omeji zalego, da nima
po končani paši prevelike množine čebel.
To poslednje pripiranje matice seveda ni¬
ma pomena, ali pa se preloži na poznejši
čas v tistih krajih, kjer je ajdova ali kaka
druga izdatna jesenska paša, kajti v teh
krajih moramo gledati, da matica ravno v
juliju najobilneje nastavlja zalego, ako ho¬
čemo imeti v jesenski paši obilo delavnih
moči.

To so glavna pravila Preussovega
prevešanja. K uspešnemu prevešanju pa
je potreben tak panj, ki ima v plodišču
in v mediš č u enako mero  ter
se v njem prostor zamore po¬
ljub no razširiti in zožiti.  Na teni
poslednjem nedostatku trpi tudi, žal, A, Ž.
panj, kakor vsi listovni panji današnjega
ustroja. Omenim pa takoj, da ne name¬
ravam tukaj kritikovati A. Ž. panja; saj
ga je pred leti med vsemi tozadevnimi kri¬
tiki mojster, g. Žnideršič, sam najbolj pra¬
vično ocenil ter priznal tudi njegove hibe,
kakoršnih seveda ne pogreša nobeno člo¬
veško delo.

Preden preidem k nadaljnjim razpra¬
vam, se takoj pridružim mnenju g. Lak-
majerja: Vse ni za vsakega! Preveša¬
nje ni za vsak kraj in ne za
vsakega čebelarja.  Kdor nima iz¬
datne pomladne oziroma poletne paše ali
ne more take paše izkoristiti, naj se me
bavi s prevešanjem. Komur čebele brez
tega nanosijo preobilo medu, temu pa pre¬
vešanja ni treba, Kjer je izdatna paša

Leto XXII. -- »SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 143.

samo v jeseni v ajdi, kakor pri nas, tam se
s prevešanjem spomladi ne doseže dru¬
gega nego obilno število čebel v takem
času, ko ni paše. Odločilna pri tem pa je
čebelna pasma — rojivna ali nerojivna;
naša čebela navadno — vsaj za nekatere
čebelarje -— še premalo roji. Nadalje, kdor
hoče vršiti tako »globoke operacije«, ka¬
kor je prevešanje, mora čebelno življenje
in naravo dobro proučiti, sicer se naj¬
večjih pogreškov niti ne zaveda ter ne¬
uspeh pripisuje metodi. Preuss je svojo
metodo jako natančno opisal, kdor se je
hoče oprijeti, jo mora temeljito preštu¬
dirati. On je bil mojster, kakoršnega ne
more soditi vsak začetnik.

V naslednjem si oglejmo v Jakeljno-
vem članku še nekatere točke splošno
praktične vrednosti. V uvodu piše g. J., da
napolni  medišče z' izdelanim satjem in
s par satnicami.  Pri nas bi to ne
kazalo. Jaz odprem medišče šele, kadar
je plodišče prenapolnjeno ter čebele ne¬
koliko pred žrelom ležijo; in to tudi tedaj,
ako hkrati ni posebne paše, ker čebele
spadajo v »stanovanje«,  Pri pra¬
vilnem čebelarjenju ne smejo čebele nikdar
izredno zunaj ležati, razen v hudi vročini.
Ko odprem medišče, ne dam celega na¬
enkrat na razpolago, ampak le polovico,
ker bi se vsled navzgor odhajajoče toplote
plodišče naenkrat nepotrebno ohladilo.
Tudi ne dam samih praznih satov, ampak
iz plodišča denem sate z medom brez
zalege,  kolikor jih najdem, le ostali
prostor izpolnim s praznimi. Istotako od¬
vzete v vališču nadomestim s praznimi.
Vsled tega se mi ni treba nikdar bati, da
bi čebele ne zasedle medišča, ker že ob¬
sedene sate tjakaj premestim in obenem
ne odprem prevelikega prostora. Da bi pa
silil čebele v medišče z zalego (kakor de¬
lajo ponekod izven prevešanja), se mi zdi
brezpomembno, ker čebele morajo gor le
zaradi zalege, glede donosa medu pa se
nič  ne izpremeni. Satnice pa po moji me¬
todi nikdar ne pridejo v medišče; tukaj
rabim izključno le staro, trdno satovje, s
katerim se pri izmetavanju varneje dela.
Satnice dajem torej vselej izdelovati v plo-

dišču, in sicer tik k zalegi ali po eno vmes.
Pri tem se mi nikdar ne godi, kakor g. J.,
da bi mi jih čebele pokvarile s trotovino.
Vsakemu panju pustim 1—1 y 2  kvadratnih
decimetrov trotovine, kar čebelnemu na¬
ravnemu nagonu zadostuje, in vsled tega
mi mojega dela ne pačijo. Imenovano mno¬
žino trotovine dam vsakemu panju ob pe¬
riferiji zimskega sedeža, t, j. šesti ali
sedmi sat proti vratom. Vsa odvišna tro-
tovina se odstrani v teku leta, kadar je
prazna, ali v jeseni po končani paši. Ne
rabim nikdar kake »trotove pasti«, še
manj pa mi je treba tistega ostudnega
»obrezovanja«, kar označuje le najgršega
suroveža, ne pa umnega čebelarja. Saj
tega i g. J. ne odobrava, vendar se izdaja,
da ima s preobilno trotovino več ali manj
preglavice; ponavlja namreč v svojem
spisu večkrat: »takoj trotovino poreži«,
ne pojasnjuje pa, ali prazno, ali kar z za¬
lego vred. '

V odstavku A omenja g, J. nizko me¬
dišče. To je amerikanskega izvora in ve¬
čina čebelarjev še ne ve temu vzroka ozir.
pravega pomena, V Ameriki se veliko trži
z medom v satovju ter se tak rajši ku¬
puje in dražje prodaja. Amerikanci pa do¬
bro vedo, da se v velikih satih ne da
zlahka pridelovati popolnoma pokrit med
v satju, zato imajo v medišču nizke sat¬
nike in v tiste vložene še zopet po 3 do 4
manjše okvirce. Dalje pravi, da drugod
obešajo v medišče le čebelno satje. Se¬
veda, ker vedo, zakaj; tudi pri na® bi mo¬
rali tako, ker trotovina ne spada nikdar v
medišče. Dalje omenja, da je v medišču
topleje nego v plodišču, da imajo ponekod
zato nižja medišča ter da zaradi višje
topline čebela med nosi navzgor. To men¬
da ne bo pravo. Pomen nizkih medišč smo
že omenili. Toplota po fizikalnih zakonih
res sili navzgor ter se je v slabo narejenih
panjih, zlasti še, če se odpirajo odzgoraj,
veliko izgubi; pa čebele imajo zmožnost,
da z obilnejšim uživanjem in telesnim na¬
porom — torej na lastno škodo in na ško¬
do čebelarjevo — zamorejo toploto ome¬
jiti na gotov kraj (skupaj držati), oziroma
v večji meri proizvajati tam, kjer je najbolj

Stran 144,

Leto XXII, — »SLOVENSKI ČEBELAR«

potrebno. Ob dobri paši, kadar je v me-
dišču živahno delovanje ter se tudi pro¬
izvaja vosek za pokrivanje medu, je menda
toplota precej enaka, kakor v plodišču,
ob slabejši paši pa je navadno nižja. Čebele
pa imajo tudi to zmožnost, da previsoko
toploto, ako se kje v panju nakopiči, s
takoimenovanim ventiliranjem odstranijo.
Vsak je že občutil, ako je ob dobri paši
držal roko pred žrelo, kako ob močnem
šumenju čebel puhti topla sapa iz panja.
Prav ima g. J., ko omenja, naj bo medišče
skrbno zavarovano, da ne more toplota
odhajati. Pa še več! Ves panj naj bo do¬
bro izdelan, da toplota, ne le v medišču,
ampak nikjer ne odhaja.

Žrelo, misli, da ima A. Ž. premajhno,
Komur je premajhno, naj, naredi večje. Ve¬
lika večina raznih panjev ima žrelo 1 cin
visoko in do 10 cm široko; po moji izkuš¬
nji to zadostuje. Nekateri najnovejši panji
imajo velika žrela, po celi prednji strani,
pa to se mi zdi odveč. Pri tako velikem
žrelu so čebele vedno več ali manj brez
moči proti raznim nepovabljenim gostom.

V odstavku B nadalje do konca spisa
se g. J. izdaja, da bi bilo dobro, ko bi
še izpopolnil svoje čebelarsko znanje in
spretnost. Da se čebele izgubljajo, da je
prevešanje gnusno delo, da se mora satje
žveplati ter da je to čebelam škodljivo, da
se s prevešanjem lahko čebele zastru¬
pijo itd., vse to so mi nove in neumljive
teorije. Prevešanje ni nič hujše delo kakor
vsako drugo, pri katerem se večina satov
iz panja vzame. Kaj pa pri odjemanju
medu, ali tam tudi čebele trosite? Zakaj
bi se moralo ravno zaradi prevešanja
»satje žveplati vsaj dvakrat«, mi je velika
uganka. Vsak čebelar, vsaj oni, ki ima ve¬

liko zalogo satovja, mora žveplati; pa ne
»vsaj dvakrat«, temveč od začetka maja
do oktobra vsak mesec enkrat.
Ako se tu ali tam kak posameznik temu
izogiblje ali imenuje to »čebelam škod¬
ljivo«, to na stvari nič ne izpremeni; dej¬
stvo pa je, da je žveplanje satovja razšir¬
jeno malodane po vsem svetu ter ni še
znano kako drugo sredstvo, ki bi bilo
splošno in v velikem uporabno ter bi satje
zanesljivo varovalo pred veščo. Kaj pa
naj počne večji čebelar, ki ima na tisoče
satov v zalogi, od katerih v slabejših leti¬
nah po več sto satov leta in leta v shrambi
miruje. Da bi bilo žveplanje satja čebelam
škodljivo, še ni dognano, to je le mnenje;
za gotovo vemo le to, da je žveplanje
škodljivo — veščam. Saj menda ne shra¬
njujete oziroma ne žveplate satovja v me-
diščih obljudenih  panjev!? — Kako
bi se čebele s prevešanjem zastrupile, to
presega vso mojo — sicer skromno — »če¬
belarsko modrost«. Da bi se zalega deloma
prehladila, je seveda mogoče, če »čebelar«
nerodno dela in satovje vse križem pre¬
meša ter v drugačnem redu — pravzaprav
v neredu — postavi v medišče, Preuss
dene sate v medišče v neizpreme-
njenem  dosedanjem redu; on priporoča
»sate prevešati«, ne »sate premešati«!

Kakor vsaka operacija, tako tudi pre¬
vešanje rodi uspeh tam, kjer so krajevne
razmere temu primerne in — ako se iz¬
vršuje prav, na podlagi temeljitega pozna¬
nja čebelnega življenja in strokovne vede.
Saj je veliki mojster br. Berlepsch že pred
50 leti rekel: »Predvsem se učite
teorije, sicer ste vse življenje
š u š m a r j i!«

Iv. Jurančič,

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« Stran 145.

Izkušnje o prevešanju.

V vsaki številki »Slov. čebelarja« vi' zadnje polne zalege in medu, paša nekaj

diino, da je zanimanje za A. Ž. panj vedno
večje. Kdaj je bil naš list bolj zanimiv ne¬
go takrat, ko je g. Podgornik kratkomalo
razsekal ta panj na kosce? Nikoli do se¬
daj! Komaj sem čakal nove številke, ki pa
so bile v istem času vsled vojnih razmer
bolj redke. Koliko je bilo pred kakimi de¬
setimi leti čebelarjev, ki so prezimovali
po 100 ikranjičev? Gotovo ne toliko, koli¬
kor ;e danes čebelarjev, ki prezimujejio po
100 A. Ž. Mislim, da se imamo temu za¬
hvaliti ne toliko A. Ž. panju samemu, ka¬
kor pa obratu v njem, namreč preve¬
šanju.

Ne vem .sicer, kje čebelari g. J. (V La-
hovičah pri Komendi. Op. ured.) Iz njego¬
vega pašnega popisa morem le sklepati,
da bi pri nas morala biti boljša paša, ka¬
kor pri njem. Saj ra-sito- v našem kraju po¬
leg divjega in pravega kostanja skoraj iste
medunosne rastline; kakor pri njem, pa bi
brez prevešanja, razen kadar medi jelka,
ne pridelali nobenega medu. Iz tega sledi,
da iste rastline v različnih krajih različno
mede in se mora v podrobnostih vsak če¬
belar prilagoditi razmeram, v katerih če¬
belari, Vsakdo g. J. prav iz srca privošči,
ako pridela med brez prevešanja. Čudno
se mi pa zdi, da g. Žnideršič, ko je sam svoj
panj vsestransko preizkusil in imel prav
lepe uspehe, ni prišel do zaključka, da se
več doseže brez prevešanja, kakor s pre-
vešanjem. Priipoznam, da s prevešanjem še
nismo čisto na jasnem, Vsled tega pa mo¬
ramo ravno poskušati, ker le potom več¬
letnih temeljitih izkušenj bomo prišli do
končnega najboljšega uspeha.

Iz sedanjih izkušenj morem reči le to,
kar sem že omenil, da brez prevešanja ni
medu. Rad bi videl, kdaj bodo šle čebele
brez prevešanja v medišče, ali pa, da mi
bodo tam celo izdelovale satnice. Saj se
jih še v vališču nočejo oprijeti vsak čas,

'J udi jaz sem letošnjo pomlad poskusil pri
enem panju z nastavkom. V vališču je bilo
natlačenao polno živali, celice od prve do

časa prav dobra. Ali mislite, da so kaj po-
rajtale za odprto medišče? O, kaj še! Prav
mirno so sedele in niti na misel jim ni pri¬
šlo, da bi nosile med v medišče. Ko bi bila
ostala dalje dobra paša, bi bil mogoče ro¬
jil, tako pa še to ne. Vse druge panjove
sem prevesil, pa sem dobil iz njih nekaj
medu, iz nastavljenca pa prav nič,

G, J. ima, kakor - vidim iz njegovih
izvajanj, zelo rad roje. Tudi meni bi bili
všeč. Toda kdo mi jih bo lovil iz 40, A. Ž,
panjev, ko je mojega sveta pred čebel¬
njakom komaj 7 metrov, krog in krog sa¬
mo tuji sadni vrtovi ter sem samo zjutraj
in zvečer doma. Sosedje bi se mi za vsak¬
danje rojeve obiske kmalu zahvalili. Tudi
smoter bi bil zgrešen, kajti A, Ž. panj je
tako urejen, da se rojenje kolikor mogoče
prepreči ih pridobi čimveč medu. To je
pa v največjih krajih mogoče doseči le s
prevešanjem,

Prevešanje tudi ni tako hudo, Icako-r
ga opisuje g. J. Meni se zdi to delo ravno
tako prijetno, kakor bi roje lovil, mnogo¬
krat še lepše. Saj je prevešanje nekako
nadomestilo za rojenje v A, Ž. panju.

Čebele se po prevešanju malo časa
razburjajo, komaj en dan. Seveda je pred¬
pogoj, da pravilno prevešamo. Okvirje
moramo postaviti v medišče v istem redu
kakor so bili v plodišču. Ako- pa gnezdo
popolnoma raztrgamo in zmešamo, si če¬
bele gotovo ne urede novega stana tako
hitro.

Po prevešanju, ko je plodišče zopet
polno, res rade nastavijo matičnjake. Da
pa ne izrojij-o, se prav lahko- odpomore.
Matico- moramo- 'tako ali tako, če mogoče,,
vsako leto- menjati. Ko so- matičnjaki tu¬
kaj, staro matico ugonobimo, kadar prične
mlada peti, ostale matičnjake izrežemo,
mladica se nato kmalu oplodi, izmenjava
je gotova in rojenje preprečeno. Na ta na¬
čin predemo kmalu do pristnih mladih ma¬
tic, skrbi radi rojenja so pri kraju, panj

Stran 146.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

pa ostane celo leto dovolj močan, da iz- nič. Saj je znani'čebelarski pregovor: »Do-
rabi lahko vsako tudi manj izdatno pašo. sti rojičev, mnogo mrličev.« Boljši je en
Od panjev, ki so bili prevešeni in niso močan panj nego trije slabiči.

rojili, smemo pričakovati donosa, od onih Janko Babnik. _ Vič

pa, ki jim nastavljamo ali pa če rojijo, pa

Prevešati j e In nastavljanje.

Kakor bi podrezal v sršenovo gnezdo,
tako je završalo med čebelarji, koi je g.
Jakelj objavil svoj članek; »Proč s preve-
šanjem!« Vesel pojav, ki priča o velikem
navdušenju za umno čebelarstvo. Manj ve¬
seli seveda pa so rezultati te debate, ker
vse kaže, da so čebelarji še vedno taki kot
so bili — namreč vsak malo preveč zavero¬
van v s v o j o prakso. Vsak si misli: »Moja
je pripravna in najboljša!« Vsak doseže po
svojem  načinu najboljše uspehe — moč¬
na ljudstva, malo zalege in veliko medu. In
s tem je glavni namen dosežen.

Komu naj sledi pa začetnik, ki še ni¬
ma svojega načina? Ali onim, ki preve¬
šajo, ali onim, ki nastavljajo? Najbolje bo,
če oba načina poizkusi. Tudi jaz sem po¬
izkušal; lansko leto s prevešanjem, pa se
mi ta način ni nič prikupil, zato sem ga
letos opustil. Kako sem letos čebelaril v
A. Ž. panjih, naj popišem bolj obširno.

V začetku sušca sem kupil dva kra-
njiča z mladima maticama in peščico če¬
bel. En teden sem jih imel v čebelnjaku v
starih panjovih, da so se privadile na pro¬
stor, potem sva jih s prijateljem preselila
v plodišče dveh A. Ž. panjev. V vsako
plodišče sem nastavil po en poln sat medu,
7 praznih izdelanih satov, V en okvir pa
sva z laticami pritrdila že nastavljeno za¬
lego. Prijatelj me je strašil, da bodo zmrz¬
nile. Zadelal sem jih, kar najbolje mogoče,
ter jih pustil en teden popolnoma v miru,
potem sem jih začel pitati redno po dva¬
krat na teden. Pogledal jim pa v prvem
mesecu nisem prav nič v gnezdo, zadovo¬
ljen sem bil, da so le malo zašumele, ko
sem odprl vratiča. Koncem aprila pa sem
se vseeno hotel prepričati, kako so se kaj
namnožile. Odvzamem blazino, in glejte,

vališče je bilo polno, vsi sati zaleženi z
lepo zdravo zalego. Treba bi jih bilo pre¬
vesiti, p-a si nisem upal zaradi skrajno
grdega vremena in hudega mraza. Bal sem
se gnilobe, ki je že marsikakemu čebelarju
pod Grintovcem uničila najlepše pleme¬
njake, in to baš v zgodnji spomladi in v
panjovih večje mere. Kaj torej storiti?

Dober nasvet je veliko vreden, sem si
mislil ter šel ponj k veščemu in preizkuše¬
nemu čebelarju g. Jakeljnu. Povedal sem
mu svoje težave in dobil ta-le nasvet:
»Pusti vališče pri miru, ker je tempera¬
tura tako nestalna (sukala se je od —3°
do -f- 18° C), v medišče pa nastavi prazne
izdelane satove!« Tako sem tudi naredil
in, hvala Bogu in g. Jakeljnu, dobro se mi
je obneslo. Medišči sem napolnil z nepo-
lizanimi satovi iz prejšnjega leta, in to je
privabilo čebele v višave, kjer je bilo
kmalu vse živo. Bal sem se pa vseeno, kaj
bo, ko čebele pridejano satje posnažijo.
Kmalu pa sem se potolažil, češ, ako se
umaknejo nazaj, jih bom pa zopet izvabil
v medišče z drugim nepolizanim satjem.
Ko sem jim pa po preteku enega tedina
hotel satje zamenjati, je bilo medišče že
tako gosto zasedeno, da se mi je zdelo
škoda broditi po njem in sem rajši vse sku¬
paj pustil v miru.

Ko sem pa prišel 5. junija opoldne pred
čebelnjak, zagledam na bližnjem drevesu
prekrasen roj — mislil sem, da so se vsed-
li skupaj gotovo trije roji, pa bil je samo
eden, namreč oni iz A. Ž. panja. Bil je
tako velik, da je obsedel in izdelal vseh 9
satov v eksportnem panju.

Sedmi dan je zapela matica — druj-
čka nisem maral — zato pa hajdi nad ma-
tičnjake. Vse matičnjake sem porezal, pa

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

Stran 147.

je še vedno pel in tudi rojil. Ena matica mi
je ušla v medišče, dobil sem jo šele, preden
sem drujčka vrnil starcu, »

Ko sem rezal matičnjake, sem opazil,
da v vališču ni bilo pravnic  medu, tem¬
več sama zalega, ko sem pa v medišču
iskal nagajivo matico, se nisem mogel na¬
čuditi lepi zalogi; nad polovico vsakega
satu je bila zadelana, veliko je bilo pa še
odkritega.

Radovednost me je gnala, kako je kaj
z mediščem v drugem panju, ki je ravno
začel peti na drujčka. Čudil sem se, ker bil
je še bolj zanošen kot prvi. Polovico medi-
šča sem brez škode izpraznil, polovico pa
pustil pridnima družinama za njih lastno
uporabo.

Poleti sta se panjova dobro pripravila
za glavni naskok v ajdo. Zanosila pa sta
ob ajdi najprej vališče in šele zadnji teden
v medišče. Dobil sem iz vsakega medišča
samo 5 do 6 kg medu, pa sem popolnoma
zadovoljen, ako pomislim na zares slabe
razmere pred ajdovo pašo.

Zaključek moje kratke izkušnje bi bil
ta-le:

1. Tudi z nastavljanjem se pride do
dobrega uspeha. 2. Začetnikom, med ka¬
tere prištevam tudi sebe, bolj priporočam
nastavljanje, ker je bolj enostavno, bolj
pripravno in tudi bolj varno zaradi mraza
spomladi, 3. Starim, v prevešanju izkuše¬
nim čebelarjem, ki ljubijo teorijo, pa pri¬
poročam, da naj statistično dokažejo, da
je vosek, katerega morajo narediti čebele
v vališču (»Slov. Čeb.« št. 6, str. 75., toč, 3),
po prevešanju več vreden, kakor med, ka¬
terega pri nastavljanju odlože v medišču.

Jan. Burnik,

Pripis uredništva. Vaš slučaj je zelo
zanimiv, obenem pa tudi kaj neverjeten.
Ker pa nimamo nobenega povoda dvomiti

nad Vašo verodostojnostjo, moramo pripi¬
sati tako izreden uspeh ugodnim pašnim
razmeram in pa srečnemu slučaju.
Najbolj neverjetno se nam zdi, da sta se
slabička, preseljena sušca meseca iz kra-
njičkov v razmeroma ogromni plodišči A.
Ž, panja, tako razvila, da sta rojila in po¬
vrhu tega še nanesla znaten prebitek. Po¬
vedati bi bili morali še, kako sta se obnes¬
la oba roja. Potem bi bila slika popolna.
Da niste prevešali, ampak kar nastavili v
medišče izdelano satje, ni bilo seveda nič
napačnega. Toda kdor hoče delati tako,
mora imeti satje in izborno pašo,
-pa na roje mora biti pripravljen. Če pa se
branim rojev in nimam satja, poleg tega
pa le bolj slabo pašo, moram prevešati.

Zoper prvi dve točki Vaših končnih
tez torej ni ugovora, ako so pogoji za to
dani. Samo glede prehlajenja ste preveč
boječi. Prevešamo navadno vel. travna in
takrat je že toliko gorko, da je vsak strah
v tem oziru popolnoma neopravičen, ako
ravnam količkaj pametno. Sicer pa mora¬
te vedeti, da kužna gniloba nikdar ne na¬
stane vsled prehlajenja, ampak ta bolezen
je kuga,  ki se na razne načine, (kakor
vsaka druga kužna bolezen) prenaša
od okuženih čebel na zdrave.

V tretji točki se pa ne razumemo prav.
Saj vendar nihče ne preveša zato, da bi
pridelal čimveč voska, ampak v glavnem
zato, da prisili žival, da zasede medišče,
da se prepreči rojenje, in izpočetka zato,
da pridelamo potrebno satje. Pozneje, ko
imamo dovolj satja, damo vsako leto le
kaj malega izdelati, da zadostimo narav¬
nemu nagonu.

Še enkrat povdarjamo, da je pri preso¬
janju našega vprašanja: ali prevešaj¬
mo ali nastavljajmo,  imeti pred oč¬
mi vedno posebno dva momenta, in sicer:

pašne razmere in obsežnost čebelarskega
obrata.

Stran 148.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

Shranjevanje satja.

Več ali manj o vsakem čebelarskem
opravilu se razpravlja v našem društve¬
nem glasilu, pogrešamo pa debate in na¬
vodila onačinu, kako - svoje sa¬
tovje dobro shraniti čez zimo
oziroma do zopetne uporabe.
Posebno žalostno je v tem oziru v kmet¬
skih čebelnjakih, kjer se čebelari še po
starem v kranjičih brez premakljivega dela.
Kako nekateri postopajo s tem dragoce¬
nim blagom! Razmetano in nezavarovano
leži po vseh kotih v čebelnjaku in drugod,
da ga obleze in onesnaži vsakovrsten
mrčes, dokler ga popolnoma ne uničijo
miši in molj.

Vsak napreden čebelar mora skrbeti,
da si pripravi zadostno zalogo satja za
svoj čebelarski obrat, kajti brez satja je
nemogoče uspešno čebelariti. Važno vpra¬
šanje je torej, kako satje shranje¬
vati,  da ne pridejo do njega miši, zlasti
pa da ga ne uniči molj.

Glede miši je mogoče samo eno pra¬
vilo: Spravi satje v tak kraj, da
miši ne morejo do njega!

Druga je pa z moljem. Svojčas in tudi
še dandanes se vse preveč priporoča
žveplanje satja. Jaz sem pa temu vedno
nasprotoval, ker sem mnenja, da žveplo če¬
belam škoduje, in domnevam, da je vsled
tega toliko čebelnih bolezni, ker čebelarji
satje preveč žveplajo. (To je domneva, ki
ni dokazana. Seveda je velik razloček, ali
žveplamo prazno in suho, ali pa
medeno satje.  Op. ured.) Pri svojih
čebelah nisem še nikdar opazil kake bo¬
lezni, ker satja še nisem nikoli žveplal.
Žveplanje je pa tudi protinaravno. Ako
žvepleni duh odbija molje, ali ne velja
ravno isto tudi za čebele? Dvomim nam¬
reč, da bi se ta duh iz satja izgubil popol¬
noma, ako satje še tako prezračimo pred
uporabo.

(Tudi to ne bo držalo popolnoma!
Pravzaprav ne žveplamo toliko zato, da
bi molja odbijali od satja, ampak zato, da
že v kadi sproti zamorimo nje¬

govo zalego,  preden nam je naredila
kako škodo. 'Zato moramo pa žveplanje
večkrat ponoviti, ker njegov učinek takoj
preneha, ko se žveplov dvokis (plin, ki
se tvori pri gorenju žvepla) razgubi po
zraku. Kakor torej žveplanje moljevi za¬
legi nič ne škoduje, ko se enkrat imeno¬
vani plin razprši, tako menda tudi na če¬
belo ne bo imel posebnega vpliva. Op. ur.)

Prezračevanje žveplanega satja pa je
tudi zelo zamudno in poleg tega nevarno,
da se ne prikrade nanj kaka druga nad¬
loga. Najbolj varno je, da vzamem satje
iz shrambe takrat, ko ga potrebujem, in ga
takoj dam čebelam. In v jeseni je ravno-
tako važno, da satje nemudoma spravim.
Prazne sate spravim takoj, ko razdiram
medišča. Medene iztrčam, dam čebelam
osnažit, potem pa brez odloga v kraj z
njimi.

Dosedaj sem shranjeval satovje na ta¬
le način: Na suhem, zračnem prostoru sem
' imel velik zaboj. Vanj sem navpično vla¬
gal sate, zavite vsakega posebej
v papir od časnikov.  Zaboj sem
vselej, ko sem imel v njem opravka, prav
tesno zaprl. Na ta način se mi satje ohrani
do zopetne uporabe čisto sveže brez vsa¬
kega molja. Pri rokah ga imam vselej, ka¬
darkoli ga potrebujem, ne da bi mi bilo
treba količkaj muditi se s prezračevanjem.

Čebelaril sem več let na Goriškem,
kjer je podnebje še bolj ugodno za razvoj
molja, nego pri nas, pa sem vedno imel
lepo satje, dasi ga nisem hotel nikdar
žveplati. Sicer je pa po Goriškem sila ve¬
liko tega mrčesa. Kako leto se jih je po¬
javilo toliko, da sem jih moral vsak večer
v mraku loviti. Spominjam se, da sem ne-
koč pred rojenjem šel pogledat čebele so¬
sednega čebelarja. Panje je imel zadaj
odete od vrha do tal s staro posteljno
odejo. Ko hočem to stvar odgrniti, pa za¬
sumi, kakor bi se roj vsul iz panja. Bilo
je kar groza, toliko vešč se je skrivalo
pod odejo. Gorje, kjer pride tako daleč!
V takem slučaju je čebelnjak kmalu pra-

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 149.

zen. Temu je pa kriva samo čebelarjeva
malomarnost ter nesnaga in nered po če¬
belnjakih,

Priznam, da je moj način shranjevanja
prezamuden za večje čebelarske obrate,
ki imajo v zalogi na tisoče satov. Potrebno
bi bilo torej, da bi se večji čebelarji ogla¬
sili in povedali, kako hranijo svoje satovje
na najpreprostejši način pa — brez
ž v e p 1 a n j a.

Fr. Breščak-Rafolče.

Opomba uredništva.  Nam se
zdi to vprašanje jako važno in vredno, da
se oglasijo k besedi čebelarji, ki imajo v
tej zadevi večletne izkušnje. Dognati se
mora predvsem, ali in v koliko je
žveplanje satja čebelam  š k o d-
1 j i v.o in ali je komu znano za shranje¬
vanje satja kako drugo popolnoma zanes¬
ljivo sredstvo, ki bi čebelam v nobenem
oziru ne škodovalo. V prihodnji številki
bomo tudi opisali molja in njegovo živ¬
ljenje, ker se nam zdi, da veliko čebelarjev
še ne pozna dovolj natančno tega najhuj¬
šega čebelarskega kvarljivca.


Moj panj in  način mojega čebelarjenja.

A. Žnideršič — Ilir. Bistrica.

Ponatis iz XIII., letnika »Slov. Čebelarja« iz 1. 1910.

Čitateljem »Slov, Čebelarja« bo znano,
da sem se zavzemal v prvih letnikih z vso
vnemo za Gerstungov panj, To pa potem,
ko sta nam oče Pavlin in gospod urednik
opisovala prednosti velike mere; zlasti pa,
ko nas je zadnji opozarjal na uspehe, ki
jih je videl z njo na svojih poučnih poto¬
vanjih po inozemstvu. Prišel sem bil tudi
sam do prepričanja, da je majhna mera,
zlasti ako je deljena na polsatnike, samo
igrača,

Gerstung je bil tisti, ki je nemškim če¬
belarjem na podlagi pravega življenjskega
razumevanja čebele dokazal, da je le z ve¬
liko mero in nedeljenimi satniki mogoče
doseči dobre uspehe. Kako je s svojimi na¬
zori prodiral, ne bodem opisoval, le to
hočem pribiti, da zginjujejo vedno bolj za¬
govorniki malih mer, zlasti pa oni polsat-
nikiov.

Trdili so, da dajo srednjemočna ljud¬
stva največ donosa, a danes je dokazano,
da dajo največji donos vedno le najmoč¬
nejša. Vendar pa marajo postati močna o
pravem času. Ne šele ob glavni paši, am¬
pak toliko prej, da je v panju ob paši obilo
nabiralk, ne pa hranilk. Znano je, da rabi
čebela tri tedne dokler se izvali; ravno to¬
liko pa tudi, da postane zmožna letati na
pašo. Panj, ki je tedaj vsaj par tednov pred

glavno pašo najbolj čebelen, nam bo dal
največ medu; najmanj pa oni, ki postane
tak šele v sredi paše; ker tedaj bo imel
največ redilk, obilo zalege, a malo za pašo
godnih čebel, To spoznanje bo pripomoglo
naši čebeli, ki je najrodovitnejša od svojih
sestra, do prave veljave.

Res je, da so čebelarili amerikanski
čebelarji že davno pred Gerstungom z ve¬
liko mero in s panji, ki jih je moral Ger¬
stung šele izumiti, a tedaj se je mislilo, da
je amerikanski sistem in njihova metoda
le za Ameriko, Gerstungu moramo tedaj
priznati zaslugo na pokretu, ki se je iz¬
vršil med nemškimi čebelarji, h katerim
smo morali mi hoditi v šolo.

Meni ni žal, da sem se oprijel velike
mere, akoravno moram priznati, da nimam
danes več Gerstungovih panjev v svojih
čebelnjakih, Opustil sem njegov panj naj¬
več iz tega vzroka, ker ni pripraven niti
za prevažanje, niti za skladanje v provizo¬
rični skladanici na pasišču, zlasti ako ima
nastavljeno medišče. Pridržal sem njegovo
mero, odločil se pa za panj Albertijevega
sistema, in sicer s podolžnimi (ležečimi)
satniki. Poizkušni panj sem.napravil že le¬
ta 1903., 1. 1910. pa sem jih imel 222.

Vzrok, da sem se le teh panjev oprijel,
je tudi ta, ker mi je poizkušni panj že prvo

Stran 150.

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR

Pod. 1 . Sprednje lice.

leto pokazal boljše uspehe. Saj je tudi Ger-
stung par let za menoj preuredil svoj panj
za ležeče satnike. Težavo mu je delalo le
postavljanje takih panjev v čebelnjaku, ker
morajo stati satniki v mrzli stavbi, a pa¬
njev v tej legi ni lahko opravljati od zadaj.
Jaz sem izumil za to vrsto panjev stransko
izletnico in ko sem jo nad eno leto preiz¬
kušal v svojem čebelnjaku, sem poslal Ger-
stungu dopis, da ga priobči v svojem listu.
Ravno isti čas pa je napravil on sam enak
izum in meni spis vrnil.

Moj sedanji panj ima tudi to prednost,
da v njem uporabljamo enako velike sat¬
nike v plodišču in medišču.

Panj, kot ga kažejo risbe, je v svitlobi
58 cm visok, 35 cm širok in 55 cm globok.
V plodišču in medišču ima po 9 satnikov,
ki ležijo na 6 mm (boljše 7-—8 mm) debelih
žičnih drogovih (železnih palicah). Med
medišče in plodišče vlagamo na vdelane
železne nosilce v spomladi, ko se medišče
odpre, matično rešetko, v jeseni pa jo za¬
menjamo z lesenimi deščicami, na katero
položimo slamnico, da drži gorkoto. Spred¬
nja stran panju ima dvojno steno. Zunanji

del je sestavljen iz več ozkih deščic, ki so
žlebčasto spojene, da ne razpokajo, ako se
kaj razsuše. Dolnji trije drogovi, na katerih
ležijo satniki, so oddaljeni od tal 2(4 cm.
Nad njimi .do matične rešetke je 26'6 cm
prostora, in sicer 26 cm za satnike racio-
nelne (Gerstungove) mere, 6 mm pa za
obhod nad njimi, 1 cm nad matično .rešet¬
ko so pritrjeni drugi trije žični drogovi,
nad katerimi je zopet 26'6 cm prostora.
Razstojišča v naslednji obliki niso pritrjena

A. ' A._A_

na satnikih, temveč na sprednji končnici
in zadaj na okencih. Ko okence odvzame¬
mo, zamoremo satnike razmikati na eno
ali drugo stran, ali pa jemati ven. Izumi¬
telj Alberti je krstil ta svoj izum »listovni
panj« (Blatterstock), ker se da z okvirji
listati kakor z listi v knjigi. Za okenci, ki
imajo namesto šip žičnato pletenino z
2(4 mm velikimi zanjkami, se nahaja 8 cm
globok prostor v celi širini panju. Ta pro¬
stor izpolnimo pozimi s slamnico. V spo¬
mladi in jeseni pa služi za krmljenje če¬
bel. Za krmljenje uporabljam plitvo ploče¬
vinasto skledico, ki jo pomaknem od za¬
daj pod satnike. Skledica ima na eni strani
rilec, ki moli izpod okvirjev skozi zarezo
pod okencem v prostor med tem in vratrni.
Rilec ima na tem mestu obroček, v kate¬
rega vtaknem s krmo napolnjeno stekle-

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 151.

nico, in sicer z vratom navzdol, tako da
teče krma iz steklenice v skledico. Ko se
je v skledico kakega pol centimetra na vi¬
soko natekla, preneha sama teči in doteka
le toliko, kolikor jo čebele odpijejo. Mo¬
čan panj izprazni lahko dve taki po dva
litra držeči steklenici čez noč.

Vratiča, kakor jih kažejo risbe, so ta-
kozvana vratiča na okvir. Na zunanji stra¬
ni je vložena tablica, ki je kaj pripravna
za beležke in ki se da proč jemati, na no¬
tranji strani pa je pribita žičnata plete¬
nina. Vendar se pa ravno tako dobro iz¬
haja s preprostimi vrati, ki imajo na zgor¬
njem delu izvrtana dva oddušnika, čez ka¬
tera je zapah. Kdor pa čebel ne prevaža,
niti odduškov ne potrebuje. Panj ima dve
žreli, in sicer eno na dnu, drugo pa tam,
kjer se začenja medišče. Vsako žrelo ima
kovinsk zapah, s katerim se
zoži ali pa s preluknjanim
delom čebele zapre. Bradi ste
pritrjeni na tečajih in jih lahko
priklopnemo navzgor, da pri
prevažanju ne štrlijo proč.

Opomniti mi je tudi še, da
morajo biti gornji in dolnji
deli satnikov iz najmanj 10 mm
debelega lesa, ker se drugače
pretanjke deščice vsled teže
rade vpognejo; stranski pa
navadno iz 7 mm debelih
letvic.

Natančnejšega opisa k temu
panju ni treba, ker so risbe,
ki jih je izgotovil gosp. Anton
Logar iz Vrbovega, zelo raz¬
ločne. Sedaj pa k načinu mo¬
jega čebelarjenju!

V plodiščih prezimujem na vseh deve¬
tih satnikih svoje čebelne družine, ki so
od zgoraj in zadaj odete s slamnicami, ob
straneh pa jih varujejo pred mrazom so¬
sedni, tesno primaknjeni panji, med ka¬
tere so ob robovih vloženi trakovi iz vate,
ki zapro vsako špranjico, Ako se vrata
odpro, odvzame slamnica in privzdigne za¬
piralna deščica pod okencem, mogoče je
videti, v kolikih ulicah ljudstvo prezimuje
in kako se zadrži. Lahko rečem, da se v

nobenem dosedanjih panjev, brez odpira¬
nja notranjščine, ne more ljudstva tako do¬
bro presoditi, nego v Albertijevem panju.

Spomladansko špekulativno pitanje je
v teh panjih z opisano pitalno posodo prav
enostavno. Jaz jim ne dajem, kot se to na¬
vadno predpisuje, po eno žlico na dan in
potem vedno več, temveč vsake tri do štiri
dni pol do enega litra sladkorne raztopine.
Tako krmljenje se mi je preteklo leto prav
dobro obneslo. Krmil sem le nekatere pa¬
nje, in ti so vse druge znatno prekosili«
Trdijo, da je špekulativno pitanje v neka¬
terih letih bolj v škodo nego v korist. Ni¬
mam dovolj izkušnje, a mislim, da izku¬
šeni čebelarji ne morejo povzročiti s tem
nikake škode.

Ako se ljudstvo špekulativno krmi ali
ne, pusti se panj spomladi, ako je drugačer

v redu, tako dolgo na miru, da čebele za¬
sedajo gosto vse ulice. Potrebno je kveč¬
jemu mrtvice in nesnago po dnu postrgati,
oziroma osnažiti lepenko, ako smo jo vlo¬
žili v jeseni.

Pri nas pridejo ljudstva do gornjega
stanja okrog srede maja; nekatera prej,
druga pozneje. Ko je ljudstvo doseglo ta
višek, odstranimo deščice in slamnico nad
plodiščem, položimo na mesto, kjer so le¬
žale deščice, matično rešetko ter pre-

Stran 152,

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

Pod. 4. Zadnja stran.

•stavljamo nato vse satnike iz plodišča v
medišče. V plodišču pustimo le oni sat, na
katerem se slučajno nahaja matica, in sicer
ga postavimo v sredo, na desno in levo pa
vtaknemo osem praznih izdelanih satnikov;
ako pa teh ni, pa umetno satje. S tem pre¬
stavljanjem napravimo nekak umeten roj v
panju samem. Ako je imel panj že matičnike,
treba jih je porezati; dobro pa je tudi čez
osem dni pregledati še enkrat satje v me-
•dišču in ono, ki smo ga z matico pustili
v plodišču, ako se morda vendar kje ne
nahaja kak matičnik. To pa le tedaj, ako
nikakor ne maramo, da bi nam panj rojil,
kakor n. pr. na mojih, par ur oddaljenih
čebelnjakih, ki so brez vsakega nadzorstva.

Kdor pa bi hotel iz takega panju na¬
rediti poseben roj, prestavi naj satje s če¬
belami brez matice namesto v medišče v
drug panj, katerega naj par dni napaja z
vodo in to vsled tega, ker odlete vse starke
v stari panj, ostanejo mu le mladice, ki še
niso izletovale. Kdor pa hoče naravne roje,
ta naj panj, kakor je prezimil, pusti na
miru. Roji tudi večkrat, akoravno pozneje,

Pod. 5. Prečni prerez.

ako mu odpremo medišče, ki smo ga iz¬
polnili s praznim satjem.

S prestavljanjem satja iz plodišča v
medišče pa dosežemo, da dobi matica obilo
prostora za nastavljanje zalege, vsled če¬
sar se panj bolj obljudi, obenem pa dobimo

Pod. 6. Podolžni prerez.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

Stran 153,

čebele v medišče, ki ga drugače nerade
zasedejo. Razen tega da damo čebelam
priliko,- da odlagajo nabrani med tja, ka¬
mor ga najrajše odlagajo, to je v celice, iz
katerih lezejo mlade; v tem slučaju v me-
dršče, kjer ga raviio hočemo imeti.

Ako izpraznimo ob dobri paši sate v
medišču, poberemo s tem skoraj 1  ves med
čebelam, ker v plodišču je med tem ma¬
tica zalegla vse celice. Z odvzetjem vse
zaloge pa silimo čebele k največji pridnosti,
ker ne morejo trpeti nad seboj praznega
-.satja. Kaj enakega se pri pokončnih satih
ne more doseči, ker matica ne zaleže v
plodišču satov do vrha, ampak oblože na¬
vadno čebele % do 1 Ia  satov pri vrhu
z medom. Iz tega, jn samo
iz tegu vzroka, bi bilo onim
čebelarjem, ki ne skrbe pre¬
več za svoje čebele, bolj
priporočati panje s pokon¬
čnimi satniki. Kdor je pa
pravi čebelar, ta pazi, da
njpgove ljubljenke nikdar
ničesar ne pogrešajo.

Ta način prestavljanja
satja z zalego iz plodišča
v medišče je izumil nek
Preuss pri Berlinu. Njegovo
knjigo »Meine Bienenzucht-
Betriebsvveise und Ihre Er-
folge« toplo priporočam vsakemu čebelarju,
ki je vešč nemščine, Preuss čebelari v pa¬
njih, ki so enaki dunajskim stojakom, le
da uporablja cele satnike v plodišču in
medišču, in sicer v velikosti normalne me¬
re. Reči pa moiram, da je na vsak: način
za njegovo metodo bolj pripraven položni
sat, Jaz sem se čudil, tedaj ko sem čital
njegove spise, velikim pridelkom, ki jih
je dosegel, a danes lahko rečem, da sem
ga v najvišjem donosu panju že prekosil.
Razen prestavljanja, zapira on matico šest
tednov pred koncem glavne paše na dva
okvirja, tako da se mu ne nalleže preveč
čebel za oni čas ko poneha paša.

Z omejitvijo zalege jaz nisem mogel
doseči uspehov, niti mi ne ugaja, ker pro¬
dajam v juliju roje.

Moj panj in moja metoda ni nikak nov

izum, ampak je le nekaika kombinacija
raznih panjev in metod. Enak panj za du¬
najsko društveno mero, je bil opisan že
pred leti v čebelarskem listu »Der Bienen-
Vater«,

Prevažanje.

Spomladi prevažam čebele v gorkejše
in zgodnejše kraje nego so pri nas, jeseni
pa v ajdo. Pri prevažanju pritrdim vsako
okence v panju z dvema zapahoma, ki sta
na njih pregibno pritrjena. Žrelo zamažim
z luknjastim zapahom. Vrata se lahko sna¬
mejo. Ako se le ponoči vozi, zadostuje,
da se odstrani tablica ali odpreta dušnika
na vratcih, ki sem jih omenil pri opisu

Pod. 7. Vodoravni prerez.

panju. Vsaka ulica dobi svež zrak skozi
mrežasto okence. Da se pa tak panj še
varnejše prevažati, ako se odpre zapiralna
deščica pod okencem, tako da morejo če¬
bele iz satja v prazen prostor med okenci
in vratci. Seveda je nekoliko težavno, ko
postavimo panje na pašišču, opraviti čebele
iz tega prostora nazaj med satje. Jaz od¬
piram navadno le dušnik na vratcih, in če¬
bele so mi vedno čez noč v dobrem stanu
dospele na cilj.

Na pasišču napravim podlogo iz skril -
natih kamnjev, na katere položim dve
gredi; na te pa panje v treh vrstah, enega
vrh drugega. Skladanico pokrijem s pre¬
prosto, iz pol palca debelih desak zbito
streho. Žrela se odpro, dušniki zapro, in
hajd čebelice na pašo!

Panjovi v skladnici na pašišču v Divači.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

Stran 155.

Čez  par tednov pridem navadno pre¬
gledat, ako je vse v redu. Pri takem nad¬
zorovanju smo našli predlansko jesen vsa
medišča in malone tudi vsa plodišča zalita
z medom. Treba je bilo iti po točilo in po¬
soda, da smo jim dali prostora za zalego
in nov med, ki so ga do konca paše že
zopet dovolj nabrale. Lansko jesen pa je
Bilo žalibog nasprotno. Pripeljali smo panje
lažje nazaj kot smo jih peljali tja.

sterem, nego v drugih panjih. Zlasti ako
je panj zelo živalen, pomandra se, ko se
okvirji vlečejo iz njega ali vtikajo nazaj,
nekatera čebela, ki se nahaja pod okvirji.
Največja nadloga je pri prvem okvirju;
ostale zamorem potem poševna izvleči;
pri ustavljanju pa pri zadnjem. Seveda se
da pri počasnem delu temu kolikor toliko
odpomoči, in vsak tudi ni tako občutljiv,
da bi ga za par čebel bolelo srce

Voz s panjovi, pripravljen za odhod v pašo.

Prednosti tega panju so:

L da se da najhitrejše za prevoz pri¬
praviti,

2. da ga na vozu in na pasišču naglo
in dobro skladamo,

3. da ga v skladanici lahko enako do-
hro opravljamo kot doma v čebelnjaku,

4. da je pri prevažanju nevarnost za
zadušenje zmanjšana,

5. da čebele v takih panjih z mrzlo
stavbo bolje prezimujejo, ker se bolje ven¬
tilirajo.

Kolikor pa ima ta panj vrlin, v to¬
liko se mi ne more povsem priljubiti, ker
pri opravljanju marsikatero čebelo več

Pripombe uredništva.

Odkar je g. Žnideršič 1. 1910. v XIII. let¬
niku našega glasila opisal A.-Ž. panj in način,
kako on čebelari v njem, se je panj tako pri¬
ljubil in razširil, da jih je danes več tisoč v
obratu. Niso redki čebelarji, ki imajo 20 do
50 A.-Ž. panjev. Nekaj je pa tudi takih, ki so
razširili svoje čebelarstvo v kratkem času
na 100 in še več panjev. Da je ta panj za pri¬
delovanje medu izvrsten, zlasti za kraje z
dobro poletno pašo, o tem je prepričan vsak
slovenski čebelar, ki ga pozna in ga je pre¬
izkusil. Gptovo ima pa tudi svoje hibe in po¬
manjkljivosti. Mnoge so se odpravile, druge
se bodo pa še, v kolikor je to mogoče.

Noben pameten čebelar sicer ne bo trdil,
da je A.-Ž. panj najboljši, ker absolutno naj-

Stran 156.

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR:

boljšega panja ni in ga nikoli  ne  bo.
Vsak panj, ki odgovarja splošnim naravnim in
gospodarskim zahtevam, je lahko najboljši za
gotove kraje in gotove razmere.
Toda neovržna resnica pa je, da se je A.-Ž.
panj dobro obnesel, ker je za umno čebelar¬
stvo v naših razmerah vobče zelo pripraven,
in vsled tega se je hitro razširil in se bo brez
dvoma še bolj.

Od 1. 1910., ko je g. Žnideršič javno na¬
stopil s svojim panjem, potem ko ga je prej
že dokaj let v velikem številu in na vse
strani preizkušal, se je marsikaj izpremenilo.
Takrat nismo mislili, kakšno prihodnost ima
ta panj, ker smo imeli še v živem spominu
gerštungovce, ki se niso obnesli. Danes za
trdno vemo, da se A.-Ž. panj ne bo samo ob¬
držal, ampak da se bo še bolj razširil. Takrat
je bilo treba precej zgovornosti in dokazova¬
nja, preden smo koga prepričali o njegovih
vrlinah, danes ni treba zanj nobene reklame.
Čebelarji so dodobra spoznali njegovo prak¬
tično vrednost in povpraševanje po njem je
vedno večje, dasi je veljal takrat 10 do 15 K,
danes stane pa 200 do 300 K.

Pa tudi v društvenem oziru je velika raz¬
lika med 1. 1900 in letošnjim letom. Takrat
je štelo društvo komaj nekaj čez 1000 članov,
danes jih ima čez 4000. Izmed teh jih je pri¬
stopilo k drušvu najmanj dve tretjini šele zad¬
nja leta. V tem razmeroma velikem številu
je gotovo tudi mnogo začetnikov, ki se šele
uče in se še niso odločili, v kakšnem panju
bodo čebelarili, ki se pa zanimajo za moderno
čebelarstvo, a nimajo prilike spoznavati A.-Ž.
panj.

Ker je XIII. letnik popolnoma pošel in
dohajajo na društvo že več let v tem oziru
vprašanja in naročbe, se je že minulo leto
odbor pečal z mislijo, da bi se Žnideršičev
popis A. Ž. panja iz 1. 1910. v »Slov. Čebe¬
larju«. ponatisnil.  Razne ovire so za ta¬
krat preprečile to namero. Sedaj se je pa
odbor odločil, da v pričujoči dvojni številki
izda ta potreben ponatis. S tem smo gotovo
ustregli vsem novim članom, ker jim omogo¬
čimo, da slišijo takorekoč iz mojstrovih ust
samih, kakšen je A.-Ž. panj in kako je ravnati
z njim. Kdor nima prilike, da bi panj videl,
mu pridejo prav tudi izvirne slike, ki so iz¬
vršene po njegovi prvotni osnovi.

Spis priobčujemo v celoti in skoro do-
slovno. Izpustili smo samo tisto, kar se lahko
pogreša, ne da bi stvar kaj trpela. Kar se je
na prvotni sestavi tekom let izboljšalo, ali
recimo izpremenilo, bomo pojasnili v sledečih
vrsticah. Zelo radi bi bili izpopolnili te iz-
premembe s slikami. Toda skrajno neugodne
tiskarske razmere in silna draginja nas je
prisilila, da smo v tem oziru odnehali. Sku¬

šali smo dotične dostavke tako jasno opisati,
da jih bo količkaj vešč bralec lahko razumel.

Starejši čebelarji, ki jim je vsa stvar
znana in tega spisa ne potrebujejo, naj nam
ne zamerijo tega koraka. Živa potreba se nam
ie zdela, da smo ravno sedaj, ko je število
članov tako poskočilo, ponatisnili sestavek,
zlasti tudi zato, ker ne vemo, kako bo drugo
leto z izdajanjem »Slov. Čebelarja«.

Končno jako obžalujemo, da moramo
ponatis objaviti brez vednosti avtorja in brez:
posvetovanja z njim. Sicer se ne bojimo, da
bi g. Žnideršič ne dovolil ponatisa; nasprotno
smo uverjeni, da bi v svoji ljubeznivosti
drage volje izpopolnil svoj spis z raznimi do¬
stavki iz bogate izkušnje zadnjih let. Toda
žalibog, on ne more do nas in mi ne do njega.
Čakati, kakor rečeno, pa ne kaže. Zato je
dodalo dotične dostavke uredništvo samo.
kar nam naj g. Žnideršič blagohotno oprosti.
Ko se zopet snidemo, bomo še enkrat prere¬
šetali zadevo in naknadno priobčili kake
eventuelne opazke iz njegovega peresa in
preskrbeti za to tudi potrebne tlike.

Izpremembe,

1. Premakljivi drogovi  (palicej.
Dozdaj so izdelovali A.-Ž. panje z nepremak¬
ljivimi drogovi, ki so v plodišču in medišču.
trdno zabiti v panjevi stranici. Pokazalo se je
pa, da so nepremakljive palice včasih velika
ovira zlasti v medišču. Posebno ovirajo pre¬
mikanje rešetke, ki se mora včasih vendar
vzeti iz panja kljub temu, da smo jo tudi pre¬
uredili, kakor bo pozneje omenjeno. Gospod
Bukovic je vsled tega nasvetoval, da bi pri¬
trdili palice v medišču naravnost na rešetko,
da bi se lahko kar z njo vred odstranile iz
panja. Palice bi bile v tem slučaju dolge
34-5 cm, da se ne bi nikjer zadevale ob stra¬
nici panja. Na vsakem koncu bi imele luk¬
njico. S primernimi vijaki bi jih pritrdili na
okvir od rešetke, in sicer tako, da bi stale

2 do 3 mm nad okvirjem. To bi dosegli prav
lahko, ako bi podložili pod palice tam, kjer
so pritrjene na okvir, okrogle prevrtane 2 do

3 mm debele obročke iz trdega lesa. Špranje,
ki bi nastale vsled tega med palicami in re¬
šetko, so namenjene za to, da bi s primerno'
pločevino ali tanko lepenko, ki bi jo potisnili
pod palicami po rešetki, lahko popolnoma
zaprli prehod iz plodišča v medišče. Ako b?
potem na zgornje žrelo nastavili begalnico-
(priprava, ki dovoljuje čebelam izhod iz pa¬
nja, a zabranjuje vhod), bi se medišče v par
urah popolnoma izpraznilo, kar bi nam pri
odvzemanju medu kaj prav hodilo. Po mojem
mnenju bi bilo še bolje, ko bi palice prire¬
dili same zase tako, da bi se dale izlahka
jemati iz medišča, kadar bi bilo prazno,

Leto XXII, — »SLOVENSKI ČEBELAR

Stran 157.

Prav tako bi ne bilo napačno, ko bi se
palice v plodišču poljubno snemale ali vsaka
zase ali vse tri na skupnih podolžnih tra-
mičih. Sicer pa to vprašanje ni konečno re¬
šeno in ga bo treba na vsak način še nadalje
proučevati in preizkušati razne nasvetovane
izpremembe,

2. Rešetka.  Prvotno je bila rešetka
tako prirejena, da smo jo morali vsako jesen
vzeti iz panja in zameniti z deščicami, ki so
imele čez zimo ločiti prazno medišče od plo-
dišča, v katerem čebele prezimujejo. Spom¬
ladi ob prevešanju je bilo treba pa te ločilne
deščice zopet zamenjati z rešetko. To delo
je bilo tako mučno in zamudno, da se je raar-
sikakemu čebelarju - začetniku ravno vsled
tega priskutil panj in obratovanje v njem,
zlasti ko je v jeseni po dobri paši odstranjeval
trdno prilepljene rešetke. Po večletnih po¬
izkusih smo prišli do prepričanja, da rešetka
pravzaprav lahko ostane stalno v panju,
in sicer tudi čez zimo, in jo je treba od zgoraj
vsako jesen pokriti s primernimi deščicami.
Gosp. Bukovic je preuredil rešetko v to
svrho na jako praktičen način. Okvir za re¬
šetko je dal narediti iz nekoliko širjih (6 cm)
remeljcev. Vrhutega je pa dal čez sredo
okvirja povprek še eno letvo, ki deli rešetko

v dva enaka dela. Vsak del pokrijemo od¬
zgoraj s posebnim pokrovcem. Spomladi, ko
hočemo prevešati, odvzamemo pokrovca, pa
je panj pripravljen za prevešanje. V jeseni
pa uženemo vso žival skozi rešetko v plo-
dišče, a obe odprtini zopet pokrijemo s po-
krovci, pa smo gotovi, ne da bi bilo treba re¬
šetko kaj premikati.

3. Satniki,  Žnideršič je vpeljal pri svo¬
jem panju satnike iz 25 mm širokih letvic,
To. širino smo obdržali skozi vsa leta. Po¬
kazalo se je pa, da bi ne bilo napačno, ko bi
to običajno širino skrčili na 22 y 2  mm, kakor
jo imajo n. pr. Strauli in drugi. Satniki iz
ožjega lesa bi manj zapirali pogled v ulice
med satje, S takim satjem bi se nekoliko
laglje »listalo« in sploh vsa manipulacija bi se
nemara nekoliko' olajšala. Pri trčanju so ožje
letvice tudi bolj pripravne, ker ne delajo
ovir pri odkrivanju medu.

4. Zaklopnico pri spodnjem
okencu  držita pri izvirnih A.-Ž. panjih dve

jekleni vzmeti. Včasih je pa treba zaklopnico
odstraniti. To pa ne gre drugače, da vzamemo'
okence iz panju. S tem se pa čebele po ne¬
potrebnem razburjajo. Zato smo te vzmeti od¬
pravili in namesto njih pritrdili na vsaki nogi'
spodnjega okenca pravokotno zavito kovin¬
sko ploščico, ki sicer trdno drži zaklopnico,,
pa pripušča, da jo navzgor hitro in brez vsa¬
kega šuma lahko iztaknemo.

5. Podaljška  (nogi) pri spodnjem
okencu sta jako napoti, ako hočemo spom¬
ladi z greblico iztrebiti panj, ne da bi vzeli
okence ven. Še bolj pa nagajata, ako denemo
čez zimo v panj kak podložek za drobnjavo.
Saj ga ne moremo spraviti niti v panj niti iz
njega drugače, nego da odvzamemo okence
in razburjamo žival. Žal, da te neprilike ni
mogoče  popolnoma odpraviti, ker okence,
na katerem sloni tudi rešetka, potrebuje trdne
opore. Deloma se pa vendar-le odpomore na
ta način, da te podaljške za dve tretjini iz-
ožimo ali pa vsaj poševno prirežemo.

6. Zapahe pri okencih  je imel pr¬
votni Žnideršičev tip jako nerodne. Do sedaj-
so se še najbolje obnesli Strgarjevi zapahi,
ako so le dovolj močni. Za prevažanje je gosp.
Babnik priporočal zaporo, popisano v 8. št.

• tega letnika.

7. Žrela.  Spodnje žrelo je pri prvotnem
panju 10 cm široko in 1 cm visoko, V novej¬
šem času smo delali panje s 15 cm širokim
žrelom. Gosp. Bukovic jih je pa opremil po
ameriškem načinu z žrelom, ki sega po vsej
širina panja in sicer do 234 cm visoko. Ta raz¬
meroma velika odprtina je kaj pripravna za
spomladnje snaženje od zunaj, da ni treba
čebel najmanje vznemirjati. Sicer je pa skozi
celo leto trdno zaprta z zagozdo iz trdega
lesa; v to zagozdo je vrezano navadno žrelo.

Zgornje žrelo naj ostane, kakoršno je. Pri
novih panjih se pa lahko skrči na 5 do 8 cm
Popolnoma brez žrela ne sme biti medišče,,
ker za trote, ki pridejo pri prevešanju vanje,
ni drugega izhoda, ker skozi rešetko ne mo¬
rejo v plodišče. Potrebno je tudi tedaj, ako*-
hočemo imeti v panju dve čebelni družini.

8. Bradi  (izletalnici) na prvotnem A.-Ž.
panju sta bili zelo majhni. Pri novejših pa¬
njih delamo že več let 25 do 30 cm široki
bradi. Zgornja brada bi bila vobče nepo¬
trebna, toda če obdržimo žrelo, naj ostane
tudi brada, dasi je lahko manjša od spodnje.

9. Panjeve stranice  so prvotno
vezane z dnom in stropom z zobci (cinkane).

Stran 158.

Leto XXII.

SLOVENSKI ČEBELAR

Mizarski mojster g. Trink, ki je izdelal že
precej stotin A.-Ž. panjev, je vpeljal pa ve¬
zavo z utorom, ki se je zelo dobro obnesla
in je poleg tega pri izdelavi panjev s stroji ve¬
liko bolj pripravna nego zobci. Seveda mo¬
rajo biti ogli tudi zbiti z močnimi žeblji.

10. Zunanji oboj  sprednje stene, ki
je sestavljen iz sedmih deščic, se je tudi v to¬
liko izpremenil, da je bolj gladek in ličen.

11. Vsi premakljivi deli  vsakega
panja (razen satnikov) morajo biti zaznamo¬
vani z isto številko. Zlasti mora imeti vsak
panj svojo številko zunaj nad zgornjim žrelom
in zadaj na vratcih. Ravno- tisto številko naj
imata obe okenci, rešetka in tabla v vratcih.

12. Velika večina vseh A.-Ž. panjev je
umerjena na 9 satnikov, kakor Žnideršičev
izvirnik. Vrhniški čebelarji so jih razširili na
10. Nekaj panjev se najde tudi celo na 11

satnikov. Tudi g. Bukovic hoče delati po¬
izkuse s to širino (10 satnikov) in slepim
satom. O uspehih se bode poročalo ob svo¬
jem času.

Zelo važno je, da je notranjščina panja
izdelana natančno po označenih merah, da
so palice za las v pravi razdalji od stropa in
od rešetke, da so kvačice pravilno zabite v
sprednjo steno in okenca in da imajo satniki
pravilno mero (41 X 26 cm zunanje mere).
Kvačice zabijemo po jekleni šabloni; prav
tako se morajo tudi letvice za satnike rezati
in zbijati po lesenih šablonah. Mogoče se bo
komu čudno zdelo, da pri teh izpremembah
nič ne omenim tako imenovanega in tu in
tam že vpeljanega ž 1 e b i č j a. Naprava je
precej komplicirana in jo je brez slik težko
razumljivo popisati. Naj torej ostane za po¬
seben članek s podobami.

M. Humek.

eS53£X5(SSl9®SS39Sia29SlSSa£>SS5aSS65a9S?53S)ffi©SlSS5tS655a9(SlS2£X51S2S)(5552SX51S3aSXDe551£(51!S5©

Frank Benton.

Dne 28. svečana 1919. je umrl v Fort
Myers (Florida, Zedinjene države ameriške),
Frank Benton,  eden najbolj znanih ame¬
riških čebelarjev sedanjega časa. Ker je po
njegovi zaslugi kranjska čebela zaslula tudi v
Ameriki in sploh po celem svetu, je umestno,
da se mora smrti tega Velikega čebelarja
spominjati tudi »Slov. Čebelar«.

Narodil se je dne 5. julija 1852 v Cold-
water (Michigan) in se je že v zgodnji mla¬
dosti posvetil čebelarstvu. Postal je učitelj te
stroke na državnem kmetijskem kolegiju v
Lansingu (Michigan). Leta 1879. se je podal
skupno z velečebelarjem D. A. Jonesom  iz
Ontario (Canada) v Evropo, da proučuje on-
dotne čebelne pasme. Obiskala sta takrat naj¬
bolj znane čebelarje Datheja, Kolovrata, Co-
rija, Gatterja in Schroderja. Nato sta posta¬
vila v Lannaca na otoku Cipru čebelnjak z
200 panji. Benton je nakupoval cipriške, Jo¬
nes pa sirske čebele v Palestini.

Medtem ko se je Jones kmalu vrnil v
Ameriko, je Benton ostal na Cipru do konca
leta 1880. Potem je odpotoval v Batavijo na
otok Java, da bi našel največjo čebelno pas¬
mo: apis dorsata in apis zonata. Nabiral je

1  Opozarjamo tudi na tozadevne spise v
VIII. letniku »Slov. Čebelarja« iz leta 1905. na
str. 123, 133, 148.

tudi semena mednih rastlin. Na potovanju se
je ustavil na Ceylonu, kjer pa sprva ni našel
čebelarstva. Vsi poskusi, dobiti apis dorsata
so bili zaman. Tudi na otoku Java ni imel
sreče, zato je vpeljal rejo apis melificae.

Z Jave je odšel v Singapore in se potem
zopet vrnil na Ceylon, kjer je aprila 1881
slednjič našel apis dorsata v Kurunegala Jun-
gle. Ondotni prebivalci so jo zvali »bambara«.
Vjel je štiri roje. Toda veselje je bilo prav
kratko.

Vsled hudih naporov pri potovanju je
močno obolel in ni imel nikogar, ki bi poskr¬
bel za čebele. Komaj se je vrnil po ladji v
Sirijo, kjer je v Beirutu 13 dni čakal na par¬
nik za Ciper, Medtem časom (maja 1881) so
mu umrli dorsata-roji.

Leta 1882. se je preselil s svojim čebelar¬
stvom s Cipra v Beirut in trgoval s sirskimi
in afriškimi čebelami. Takrat je izumil sred¬
stvo za pošiljanje matic po pošti. Po dolgo¬
trajnem izboljševanju izuma je nastal lesen
zabojček, ki nosi njegovo ime in ki služi še
danes čebelarjem v ta namen.

Leta 1883. je nadaljeval svoje čebelarske
študije v Monakovem in rajzstavil različne
čebelne pasme in iznajdbe na 28. potovalnem
zborovanju čebelarjev v Frankobrodu ob M.
Nato je bival pet let na Kranjskem, Tu je
proučeval našo čebelno pašo in pričel z

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

Stran 159.

eksportom kranjskih čebel v Ameriko. Ob¬
čeval je z znamenitimi slovenskimi čebelarji,
kakor z g. Lampetom v Kranju, Pavlinom v
Ljubljani in drugimi.

Po povratku v Ameriko je postal Benton
referent ameriškega ministrstva za poljedel¬
stvo in uporabljal letno najmanj do 50.000
dolarjev za povzdigo te velevažne kmetijske
panoge.

Leta 1905, je pričel zopet potovati. Pe¬
ljal se je skozi London, Pariš, Nemčijo, Švico
na Dunaj. Pri tej priliki se je oglasil za nekaj
dni tudi na Kranjskem, kjer je obiskal svoje
stare znance in prijatelje. Takrat se je sezna¬
nil z njim bivši urednik »Slov. Čebelarja <
Frančišek Rojina, kakor nam to sam popisuje

v 1. 1905. na str. 123. Odtod je šel skozi Bu¬
dimpešto, Godolo, Temešvar, balkanske dr¬
žave in slednjič v Carigrad. Nato se je podal
v Kavkaz, da nakupi nekaj rojev ondotne če-
belne pasme za državni čebelarski zavod v
Washingtonu. Po suhem je nadaljeval svoje-
potovanje v Vzhodno Indijo in proučil tudi
ondotne čebelne pasme, V Ameriko se je pa
vrnil čez Filipine in Tihi ocean.

Po tem potovanju je postal načelnik če¬
belarskega oddelka pri ameriškem ministr¬
stvu za poljedelstvo. Svoje bogate izkušnje
je popisal v knjigi »The Honey Bee« (1899]*,
ki je prevedena tudi na japonski jezik.

Dr, Žontar,


Društvene vesti.

ODBOROVA SEJA
dne 9. oktobra 1919,

Navzoči gg.: prošt Kalan, Humek, Buko-
vic, Mesar, Strgar, Zirkelbach, Okorn. Gospod
predsednik otvori sejo in konštatira sklepč¬
nost. Prebere se zapisnik zadnje seje, ki se
odobri, na kar se preide na dnevni red.

1. Razdelitev sladkorja:

Tajnik poroča, koliko sladkorja dobi vsa¬
ka podružnica. Poročilo se odobri. G. Strgar
predlaga, naj se objavi v »Čebelarju« poleg
množine, ki jo dobi vsaka podružnica, tudi,
da je množina računana brutto, to je s papir¬
natimi vrečami vred. Sprejeto.

2. Organizacija na Koroškem.

Poročata gospod nadzornik Humek in

tajnik, vsak za svoj delokrog. Celotno je sedaj
na Koroškem 19 podružnic z nad 1000 člani.
Vendar organizacija s tem še ni popolna, kajti
ustanoviti je še več podružnic. Vzhodni del
(Podjuna, velikovški okraj) ima že svojo po¬
družnično zvezo s sedežem v Pliberku, Isto-
tako se ustanovi tudi v Rožu podružnična
zveza.

3. Novi štatut.

Ker je občni zbor pooblastil odbor, da
izdela času primerna pravila, je to delo iz¬
vršil in jih poslal slovenskemu čebelarskemu
društvu v Celje in na Koroško, Odgovora iz
Celja še ni došel, zato se o tem poroča poz¬
neje.

4. Akcija za Koroško.

Poroča g. nadzornik Humek. Vsaka po¬
družnica dobi nekaj A. Ž. in eksportnih pa¬
njev, potrebno orodje, če se bo dobilo, in to¬
čilo. G. Strgar se naprosi, da poizve, kako, kje
in za kako ceno bi se izdelali panji. G. Hu-

meku se poveri naloga, da preskrbi model za
leseno točilo, radi pomanjkanja pločevinasti!*
točil.

5. Poročilo blagajnika.

Gospod blagajnik poroča o dosedanjem
delovanju. Poročilo se odobri. Prosi se ga, da
prihodnjič poroča o načrtu za ureditev in de¬
lovanje v 1. 1920.

6. Opazovalne postaje.

Sklene se, naj se prej ko mogoče zaklju¬
čijo vse predpriprave, da se začne z opazo¬
vanjem.

Ker se nikdo ne oglasi k besedi, gosp.
predsednik zaključi sejo.

ODBOROVA SEJA
dne 13. novembra 1919,

Navzoči gg.: Prošt Kalan, Humek, Ver¬
bič, Bukovic, Slapšak, Mesar, Okorn.

Gospod predsednik otvori sejo. Zapisnik
zadnje seje se odobri, nato se preide na dnev¬
ni red.

1. Razdelitev sladkorja.

Tajnik poroča o razdelitvi obeh pošiljatev
(10 vagonov) sladkorja. Vsaka najmanjša mno¬
žina je v dotičnem izkazu navedena. Poročilo
se odobri.

2. Koroška akcija.

G. nadzornik Humek poroča: Delo je

prevzel g. Trink. Les za panje, kakor tudi dru¬
ga najpotrebnejša orodja, železje in rešetke
so že kupljene in se prične takoj tudi z izde¬
lovanjem, da se vsa stvar kolikor mogoče
hitro in dobro izpelje. Se vzame na znanje,

3. Opazovalne postaje.

Poroča g. profesor Verbič. Oglasilo se je
veliko čebelarjev, ki so pripravljeni vodit*

Stran 160,

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR«

-opazovalne postaje. Izmed vseh priglašencev
jih ,ima 12 tudi že tehtnice, dočim nekaterim
manjkajo toplomeri. G. profesor predlaga,
naj bi društvo kupilo še nekaj tehtnic in toplo¬
merov. Sklene se, da se kupi 5 toplomerov,
dočim se nakup tehtnic začasno odloži. Z opa¬
zovanjem naj se prične prej ko mogoče, naj¬
kasneje pa v začetku prihodnjega leta.

4. Reorganizacija društva z ozirom na
dopis iz Celja.

Slovensko čebelarsko društvo v Celju,
kateremu smo poslali popravljena pravila
glede reorganizacije društva, se v celoti stri¬
nja s preurejenimi pravili, stavi pa nekatere
izpreminjevalne predloge, kakor častno član¬
stvo, ali naj se vrše občni zbori samo po de¬
legatih, glasovalna pravica članov ali delega¬
tov in drugo. Odbor sklene uvaževati te pred¬
loge. Nekatera aktualnejša vprašanja pa naj
se obravnavajo na izrednem občnem zboru.

5. Blagajniško poročilo.

Ker delo pri društvu, posebno pa pri
upravi narašča, zato prosi g. blagajnik, da bi
odbor odobril njegov predlog glede upravne
moči. Društvo ima že svojo sobo na Gospo¬
svetski cesti  št.  10. Stroški za sobo,
upravno moč, razsvetljavo in drugo bodo zna¬
šali 400 K mesečno. Sprejeto. Članarina za

1. 1920 Se določi po končanem štrajku. Vpla¬
čuje naj se potom podružnic, katere naj takoj
odtegnejo od vsakega člana prispevek za po¬
družnico, ker se jim pozneje tega ne bo vra¬
čalo,

6. Slučajnosti.

Gospod Humek predlaga, da naj se vsem
na novo pristopivšim članom, katerim ne mo¬
remo poslati prejšnjih številk letošnjega »Če¬
belarja«, pošljejo v nadomestilo starejši let¬
niki. Sprejeto,

Tajnik poroča o prošnji podružnice nem¬
škega čebelarskega društva v Mariboru, ki
prosi za sprejem v naše društvo. Se v smislu
sklepa odgovori.

Prošnja čebelarske podružnice v Slove¬
njem Gradcu za en A. Ž. panj kot vzorec se
zavrne s pripombo, naj člani sami kupijo tak
panj.

G. Humek poroča, da bo v zadnjih števil¬
kah »Slov. Čebelarja« objavil ponatis Žnider-
šičevega članka o A, Ž. panju z vsemi izbolj¬
šanji. Se odobri.

Ker se nikdo ne oglasi k besedi, g, pred¬
sednik zaključi sejo,

Jože Okorn,
tajnik.


Drobiž.

Vsem čebelarskim podružnicam, ki so
delile jesenski sladkor.

Predsedstvo deželne vlade za Slove¬
nijo je zahtevalo potom poverjeništva za
kmetijstvo od Slovenskega čebelarskega
društva točen 'izkaz o razdelitvi 10 vago¬
nov jesenskega sladkorja. Društvo je pred¬
ložilo na ta poziv razdelilni listi, kakor ste
objavljeni v današnji številki na platnicah.
S tem izkazom pa predsedstvo deželne
vlade ni zadovoljno, ampak zahteva od
čebelarskega društva, da mora predložiti
razdelilne liste vseh čebelarskih
podružnic,  iz katerih bo natančno
razvidno komu in koliko  so podruž¬
nice razdelile prejetega sladkorja in sicer
mora vsak posamezni prejem¬
nik z lastnoročnim podpisom
potrditi  resničnost dotične navedbe.

Prosimo torej vse podružnične odbore,
ki so izvršili razdelitev, da nam pošljejo
razdelilne liste  sestavljene v smislu
kakor zahteva predsedstvo deželne vlade.
Prav isto velja seveda za Štajersko čebe¬
larsko društvo in za podružnične zveze na
Koroškem. Izkazati je treba razdelitev če¬

belarskega sladkorja, ki smo ga oddali po¬
družnicam v dveh partijah letošnjo
jesen  (oktobra in novembra).

Občni zbori podružnic. Vsled sklepa zad¬
nje odborove seje se imajo izvršiti vsi občni
zbori podružnic najkasneje do 15, aprila 1920.
Takoj po občnem zboru naj vsaka podružnica
vpošlje kratko poročilo,  v katerem naj
tudi navede društveni odbor, število
članov in društveno premoženje,
Podružnice, ki do tega časa ne bodo zboro¬
vale, smatramo, da so prenehale. Upamo pa¬
da se to ne bo zgodilo niti pri eni podružnici,
ker smo prepričani, da se vsak čebelar za¬
veda, kako važna je organizacija,
zlasti v današnjih časih. Le v organizaciji je
moč in napredek. — Kjer hočejo na občnem
zboru predavatelja, naj se pravočasno obr¬
nejo na društvo.

Čebelarska podružnica »Kranj« je imela

svoj izredni občni zbor dne 8. septembra 1919
v gostilni g. Ručigaja v Kranju. Udeležilo se
ga je precejšnje število čebelarjev. Glavna
točka dnevnega reda je bila »Sladkor«. Po¬
biral se je denar, ker podružnica sama ne
more založiti take vsote denarja. Podružnica

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« Stran 161.

je kupila tudi dve baraki v podružnične na¬
mene. Nahajata se v Kranju. Sklenilo se je,
da se baraki razdereta, deske pa na drobno
prodajo čebelarjem. Dobiček bomo uporabili
za novo točilo, ki bo podružničnim članom v
slučaju potrebe na razpolago.

P. Jocif, tajnik.

Čebelarska podružnica za Kamnik je ime¬
la 6. decembra t. 1. svoj redni občni zbor. Na¬
vzočih je bilo precej članov iz vsega okraja.
Predsednik je pozdravil vse udeležence in z
veseljem konštatiral, da je tudi zadnje leto
pristopilo veliko novih članov. Kamniška po¬
družnica je najstarejša čebelarska podružnica
in ena izmed najmočnejših. Od osrednjega dru¬
štva iz Ljubljane je prišel k zborovanju dru¬
štveni tajnik g. Okorn. G. Bukovec kot usta¬
novitelj te podružnice je obljubil, da pride, pa
je bil službeno zadržan. Po končanem po¬
zdravnem govoru g. predsednika je povzel be¬
sedo g. Okorn in je v daljšem govoru pojasnil
pomen in važnost čebelarske organizacije. Da¬
lje je govoril o napredku v čebelarstvu, o pre¬
makljivem delu, o raznih napakah in škodlji¬
vih razvadah naših čebelarjev in še o marsi¬
čem drugem. Po predavanju so bile volitve.
Soglasno je bil izvoljen sledeči zastop: pred¬
sednik g. Jak. Virijent-Olševk, podpredsednik
g. Jož, Košir-Podjelše, tajnik in blagajnik g.
Makso Žargi-Kamnik; odborniki: Alojzij Ruči-
gaj-Zgor. Jarše, Fr. Podbrežnik-Olševk, Jakob
Razboršek, župnik, Tunjice, — Končno je go¬
spod predsednik vabil člane na dvadnevni če¬
belarski tečaj, ki naj bi se vršil za to podruž-.
nico meseca maja prih. leta.

Vabilo na občni zbor čebelarske podruž¬
nice za Ljubljano in okolico, ki bo 25. janu¬
arja 1920, ob 10. uri dopoldne v Jugoslovanski
tiskarni v III. nadstropju. Dnevni red: 1. Po¬
zdrav predsednika. 2, Poročilo tajnika in bla¬
gajnika. 3. Določitev podružničnega okoliša.
4. Razni nasveti in predlogi. — Občnega zbora
naj se udeleže vsi čebelarji iz Ljubljane, iz
okolice pa tisti, ki niso včlanjeni v nobeni
podružnici. — Avg. Bukovic, t. č. predsednik,
— Fr, Selan, t. č. tajnik in blagajnik.

Medena letina je bila v Istriji minulo leto
kaj izvrstna, kakor posnamemo iz zadnje šte¬
vilke »Hrvatske p čele«.  Neki čebelar
iz Moščenic je iztočil iz osmih panjev 300 kg,
drugi iz Št. Petra pri Moščenicah iz enega
samega panja (ker jih nima več) 40 kg. V
Plominu je natočila neka čebelarica iz 30 pa¬
njev čez 10 meterskih stotov medu. Proda¬
jali so ga kg po 7—8 lir (lira — 6 K). Ves
ta med so nabrale čebele iz kuša,  t. j. pra¬
vega žajblja (salvia officinalis), ki v velikih
množinah raste po kraških tleh in cvete skozi
dva meseca. Medi tako izvrstno, da v letih,

ko ni prevelike suše, čebele po večkrat za¬
pored napolnijo medišča. En panj zgoraj ome¬
njene čebelarice iz Plomina je nanesel 82 1 / 2  kg
čistega medu. Večinoma čebelarijo tam v
»Baračkah«, to so panjovi z gorko stavbo in
okvirji 25 X 26 cm velikimi, V med šču imajo
polovične okvirje.

Kazaze. (Zgodovina, letina, poučni tečaj.)
Odkar ljudje pri nas čebelarijo, do zadnjih let
niso bili še združeni v kakem čebelarskem
društvu. Da je moralo biti pa čebelarstvo med
Podjunčani že v prejšnjih stoletjih zelo raz¬
širjeno in da je morda nekdaj cvetelo bolj ko
zdaj, pričajo oltarji, kipi in slike, ki so jih
naši prednamci postavljali v cerkvah zaščitni¬
koma čebelarjev sv. Jobu in sv. Ambrožu. O
tem izpričujejo tudi cerkvene slovesnosti, ki
so jih prirejali čebelarji davnih časov pri cer¬
kvah, posvečenih tema svetnikoma. Tudi pri
nas pomnijo še stari ljudje in pripovedujejo,
da se je vršil nekdaj vsako leto tak čebelar¬
ski cerkveni shod v humski podružnici, kjer
se nahaja stara slika sv. Joba s čebelnjakom.
Vendar v današnjem pomenu besede takrat še
niso bili organizirani. Sedanja organizacija je
sad novejšega časa, povzročena ravno po pro¬
padanju čebelarstva, in ima namen čebelar¬
stvo spet dvigniti in izpopolniti. Zato smo
tudi pri nas že pred štirimi leti ustanovili če¬
belarsko skupino, ki smo jo dne 6. prosinca
t. 1. pretvorili v pravo podružnico Slov. čebe¬
larskega društva za Koroško, Predaval je te¬
daj o pomenu in namenu čebelarjenja gospod
šolski vodja J. Jeki iz Apač. V odbor so bili
izvoljeni kot načelnik A. Jamar, kot odbor¬
niki Matija Pukl, A, Košutnik, Jan. Lipnik, A.
Miklav, T. Ulbing. Članov šteje podružnica
zdaj 34, t. j. vse čebelarje tukajšnjega kraja.
Sladkor smo dobivali vedno redno in se je
tudi vselej vsem članom enakomerno po šte¬
vilu njihovih panjev razdeljeval. — Letina je
bila letos srednje dobra, pri nekaterih panjih
prav slaba. Pitalni sladkor nam je prišel na
pomoč. — Dne 19. vinotoka nam je priredilo
osrednje društvo v Ljubljani učni tečaj, na
katerem je predaval potovalni učitelj gosp, J.
Okorn. Govoril je o načinu čebelarjenja v
kmetskih panjih in nato v A. Ž. panjih. Pre¬
davanje je bilo posebno za začetnike vrlo za¬
nimivo. Udeležencev je bilo 30. Zanimiva so
bila posebno razna vprašanja, ki so se stavila
na predavatelja in na katera je dobro odgo¬
voril, Po dveumem poslušanju praktičnih raz-
motrivanj so si navzoči nato ogledali en ob¬
ljuden A. Ž. panj v g. župnika čebelnjaku. Vsi
so nesli od tečaja najboljše vtise. Zdaj pa, če¬
belarji, dobro vzimite čebelice, da vam katera
družina ne zaspi za vselej!

Centralno pčelarsko društvo u Zagrebu
obdržavalo je u nedjelju, dne 21. prosinca (de-

Stran 162.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

cembra) 1919, u 9 sati prije podne u prostori-
jama Samost, škole u Zagrebu svoju I. glavnu
skupštinu sa slijedečim dnevnim redom: I. Iz-
vještaj predsjednika; 2. Izvještaj tajnika; 3. Iz-
vještaj blagajnika; 4. Pretres i prihvat dru¬
štvenih pravila; 5. Izbor društvenih odbora i
funkcionara; 6. Osnutak Centralne pčelarske
zadruge; 7. Gradnja pčelarske škole sa uzor-
nim pčelinjakom; 8. Razni prijedlozi. -—-
Upravni odbor Centralnog pčelarskog društva
u Zagrebu.

Izvleček iz Statistike 1. 1836.

Spisal dr. Fran Hlubeck, profesor kmetijstva
in splošnega naravoslovja. (Prevedel iz knjige
»Narodnogospodarske razmere ljubljanskega

gubernija kralj. Ilirija« J. O)
Čebelarstvo.

»Kranjsko čebelarstvo je zelo zanimivo,
posebno pa nas očara, ko vidimo, kako raz¬
širjena je ta panoga kmetijstva, ki ji ne naj¬
demo nikjer primere. Ne samo izobraženci,
temveč tudi preprost kmet goji z razumeva¬
njem in ljubeznijo čebelarstvo, česar ne vi¬
dimo v drugih avstrijskih deželah.

Kmetovalec ne izkorišča zakladov, ki mu
jih nudi narava, samo z lastnimi čebelami,
temveč skuša pridobiti poleg ajde in lastnega
pridelka medu ob času glavne paše še tretjo
žetev, s tem da jemlje čebele iz sosednjih de¬
žel na pašo. Kako lepo je videti, ko se pomi¬
kajo pred začetkom ajdove paše cele kolone
s čebelami naloženih voz iz sosedne Koroške
črez gorovje na Kranjsko!

Čeprav je deželica majhna, ima vendar
100.000 panjev čebel. Statistika ljubljanskega
in novomeškega okraja izkazuje namreč, da
imajo čebelarji v teh dveh okrožjih 59.355 pa¬
njev. Pa tudi v postojniškem okrožju, posebno
v okolici Senožeč, se goji čebelarstvo. (V
ostalih 40.000 panjih govori pisatelj šele na
koncu spisa. Op. prevajalca.)

Pridelek iz vseh 100.000 panjev znaša
letno 38.000 centov medu in 2000 centov vo¬
ska. Množina pridelka je preračunjena po
mnogih izkušnjah, in sicer znaša povprečni
pridelek panja 40 funtov medu  in  vo¬
ska. 1  Iz enega centa (100 funtov) z medom
napolnjenega satja dobimo pri iztiskanju pet
funtov voska. Tako znaša pridelek iz stotisoč
panjev 40.000 centov z medom napolnjenega
satja in od te množine dobimo 2000 centov
voska.

V poročilih posameznih okrožij je nave¬
dena množina pridelka z 10.477 centi medu
in 7333 centi voska očitno napačna. — Rav-
notako napačno izkazuje Gorenjska samo
14.145, Dolenjska pa 22.680 panjev in na ta

1  Najbrže nekoliko pretirano.

način utemeljuje važnost čebelarskih pridel¬
kov, ki zavzemajo izmed vseh kmetijskih pri¬
delkov skoraj prvo mesto v trgovini.

V korist čebelarstva bi bilo želeti edino¬
le, da bi tudi Dolenjci gojili čebelarstvo v isti
meri in z isto skrbnostjo kakor Gorenjci, Če
bi drugi dolenjski posestniki posnemali go¬
spode grofa Barbota, župnika Jegliča, Matija
Repeša in Kastelica, ter oskrbnika Jakoba
Strgarja, Jožefa Zilanderja in Janeza Hosto,
potem bi imeli lahko na Kranjskem 200.000
panjev in bi dobili za pridelke 1,632,000 fL

Na Notranjskem ovira burja setev ajde
in tako čebelarstvo samo. Čebelarji postojni-
škega okrožja so primorani voziti čebele v se-
nožeški okraj na ajdovo pašo.

Da bi pa čebelarji mogli dobro izrabiti
tudi spomladansko pašo, zato naj ne bi morili
čebel, marveč jih preživljali čez zimo in sicer
tako, da jih porazdele v plemenjake, kar je
zelo velikega pomena za čebelarstvo, kakor
tudi za množino pridelka. Ako bi čebelarji
ne morili čebel, bi pridelali veliko več in bi
drugi ne mogli tekmovati ž njimi. Med, ki ga
pridelajo naši čebelarji, cenijo v Nemčiji po¬
sebno Bavarci (norimberški »lect«. Op. pre¬
vajalca.) in Prusi pri napravljanju medice.

Cena panja je 1—2 fl. Cena voska 80 do
90 fl. za cent in centu medu 15—18 fl. (v zad¬
njem desetletju).

Če računimo povprečno vsak panj 1 fL
cent voska 85 fl. in cent medu 17 fl., potem
znaša vrednost čebel 100.000 fl. in po čebe¬
larstvu pridobljeni bruto pridelek 646.000 fl.
za 38.000 centov medu in 170.000 fl. za 2000
centov voska, skupaj 816.000 fl.

Marsikomu bi se zdela ta vsota never¬
jetna, posebno, če upošteva, da tako neznatna
živalca kakor je čebela, prinaša deželi te do¬
hodke. Zato hočem tistim, ki presojajo v tej
stvari, navešti za resničnost mojih podatkov
še sledeče:

Na Gorenjskem čebelari s k o -r o
vsak posestnik. 1  Vzemimo, da ima samo
vsak tretji kmet 10 panjev  čebel, te¬
daj ima Gorenjska sama 70.000 panjev. Na
Dolenjskem sicer čebelarstvo ni tako razvito,
vendar imajo tamošnji čebelarji, posebno prej
navedeni po 100—200 panjev. Vzemimo, da
ima vsak deseti posestnik samo 6—7 panjev
čebel, potem vidimo, da imajo Dolenjci 24
do 28 tisoč panjev čebel.

Na Notranjskem računim število panjev
v postojnskem in planinskem okraju samo z
2000 panji. Tako dobimo v celoti v tem jako
nizkem razmerju  100.000 panjev čebel.

Opomba prevajalca: Iz gori navedenega
spisa razvidimo, kako razvito je bilo pred leti

1  To je tudi precej smela trditev.

Stran 163.

Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR

pri nas čebelarstvo in koliko je prinašalo. Ako
računimo čebelarske pridelke iz leta 1836 po
sedanjih cenah in sicer med po 30 K vosek
pa po 40 K, bi znašala današnja vrednost teh
pridelkov za med okroglih 64 milijonov, za
vosek pa nekaj več nego 5 milijonov, torej
skupaj dobrih 69 milijonov kron.  Letoš¬
nja statistika nam bo pokazala, v koliko smo
napredovali od leta 1836.

Zdravilo za brezletnost ali nosemo. V par
številkah letošnjega »Slov. Čebelarja« sem
čital o brezletnosti ali nosemi.  Tudi
jaz sem moral že večkrat izkusiti, kako je ta
bolezen nevarna. Zažveplal sem zaradi nje
tudi že po kak panj. Nasprotno sem pa tudi
prepričan, da kdor hoče imeti zdrave čebele,
mora skrbeti za čisto in zdravo vodo v bli¬
žini čebelnjaka. Na Krasu sem imel največ¬
krat priliko opazovati brezletnost na svojih
čebelah, pa tudi pri sosednjih čebelarjih, ker
tam mnogokrat primanjkuje vode in jo morajo
čebele iskati po mlakužah, gnojiščih in drugih
nesnažnih prostorih. Vsled tega obole tako, da
pridejo posamezni panji ob vso žival. Leta in
leta sem poskušal na vse načine, kako bi to
nesrečo preprečil. Naposled se mi je posre¬
čilo najti zdravilo, ki si ga vsakdo lahko pri¬
pravi in ki je popolnoma zanesljivo. Na četrt
kile cvetnega medu vzamem 20 dek slad¬
korja in četrt litra vode. Tej raztopini pride-
nem in dobro vmešam noževo konico naf¬
talina  in potem vse skupaj kuham, da do¬
bro zavre. Ko se ta mešanica ohladi, jo po-
krmim še mlačno bolnim čebelam. Čez eno
uro so čebele popolnoma zdrave in krepke.
■Gori omenjena množina zadostuje za dva pa¬
nja. — Leta 1918. se mi je nazadnje pripetil
slučaj te bolezni in prav takrat tudi mojemu
najbližnjemu sosedu-čebelarju. Neko jutro ve¬
likega travna pridem k čebelam in zdelo se
mi je vse v redu. Ko pridem pa ob 10. uri
drugič pogledat, najdem pred enim panjem vsč
polno čebel. Nekaj je bilo že mrtvih, druge
so  bile pa še žive in Vse nekam v eno stran
zavite (!). Grem k sosedu in v svoje največje
začudenje najdem pri njem že dva panja tako
bolna. Hotel jih je zažveplati, a jaz sem to
preprečil in obljubil, da jih ozdravim. Ko se
vračam proti domu, mi priteče nasproti žena
s poročilom, da je obolel doma že drugi panj.
In res! Ko ga odprem, vidim, da je že skoraj
polovico muh na tleh. Nemudoma stopim v
kuhinjo in skuham v naglici prej imenovano
zdravilo. Ko je bilo dovolj ohlajeno, ga dam
svojim in sosedovim čebelam. S tekočino sem
poškropil tudi padle čebele, ki so se potem
večinoma oživele in zletele. Čebele so bile
ozdravljene in nevarnost odstranjena. Sosed
mi je bil tako hvaležen, da mi je podaril po¬
zneje dva roja. Velikega 'srpana tistega leta

se je bolezen pojavila še enkrat, pa smo jo
takoj odgnali in ni bilo opaziti nikakih slabih
posledic. — Pa ne, da bi kdo mislil, da so bile
čebele lačne in da so zato jele padati. Kaj še!
Saj je bilo satje v mediščih do polovice na¬
polnjeno z medom. Letos ni bilo nič opaziti
o brezletnosti, dasi imam v panjih še danes
vse tisto satje kakor prejšnje leto.

VSEM ČEBELARJEM V SLOVENIJL

Te dni bo razposlal čebelarski odsek kme¬
tijskega poverjeništva vsem podružnicam ti¬
skovine in navodila za popis čebelar¬
stva v Sloveniji  (čebelarska statistika).
Kako se bo ta popis izvršil, je natančno raz¬
vidno iz tiskovin in navodila. Naša dolžnost
je le, da vlado podpiramo s tem, da še enkrat
opozorimo na veliko važnost čebelarske
statistike.  Danes ne vemo v tem oziru
prav nič gotovega in je skrajni čas, da dože-
nemo, kako stoji naše čebelarstvo vsaj v naj¬
važnejših vprašanjih.

Tu se predvsem obračamo na posamez¬
nega čebelarja s prošnjo, da vsak po možnosti
podpira osebe, ki bodo imele s tem opravka
in tako pospešuje dobro stvar. Čebelarji so
povečini razsodni in pametni ljudje, ki so se
otresli tistih abotnih predsodkov, češ, da gre
pri vsakem takem popisu za zvišanje davkov.
Posebno za čebelarstvo je taka bojazen in ne¬
zaupljivost naravnost smešna. Gre nam samo
za to, da bomo dognali, koliko nas je in
kaj premoremo,

Le na podlagi zanesljivih statističnih po¬
datkov bomo dokazali, da smo faktor, ki
nekaj pomeni v narodnem gospodarstvu in ki
takisto zasluži, da ga merodajni faktorji uva-
žujejo in podpirajo. Z natančno statistiko bo¬
mo najlažje izpodbili tisto običajno omalova¬
ževanje in krivično zapostavljanje čebelarstva
in dosegli potreben ugled in veljavo. — Vsi
torej na prepotrebno in koristno, pa tudi Vele-
žanimiyo delo!

O uspehu bomo poročali v prihodnjem
letniku.

VAŽNA OBJAVA

Število društvenih članov narašča in
znaša nad 4000. S tem številom vsporedno
narašča pa tudi delo spadajoče v področje
čebelarskega društva. Naben laik ne more
presoditi kako delo je zvezano s tajni¬
štvom, blagajništvom in upravo »Sloven¬
skega Čebelarja«. Skrajna potreba je pri¬
morala odbor, da je odprl lastno pisarno,
s čemur je predolgo odlašal, hoteč se iz¬
ogniti stroškom, ki jih ob današnji draginji
povzroča vzdržava pisarne. Najemščina,
razsvetljava, kurjava, snaž.cnje, nabava in-

Stran 164.

Leto XXII, — »SLOVENSKI ČEBELAR«

ventarja so stroški, ki danes niso neznatni;
največ stroškov pa povzroča seveda po¬
trebna upravna moč. Da pa delo in stro¬
ški z draginjo še bolj ne rastejo, je nujno
potrebno olajšati poslovanje čebelarskega
društva. Zato naznanja odbor, da se bo v
prihodnje ravnal strogo po sledečih navo¬
dilih, katere naj si načelniki podružnic in
posamezni člani dobro zapomnijo:

1. Društvena pisarna se nahaja na
Gosposvetski  (prej Marije Terezije)
cesti  št. 10 nasproti luteranske cerkve;
da se prihrani čas je za stranke odprta
vsak delavnik od 10.—11. in od 16.— Al.
ure.

2. Vsakdo postane član za bodoče leto
šele tedaj, ko je poravnal članarino v
znesku 24 kron, ki jih je plačati v enem
obroku podružnici. Ker so tiskarski stro ¬
ški naravnost ogromni, in je vsake posa¬
mezne številke škoda, ako se izgubi, prve
številke ne bomo več pošiljali vsem dose¬
danjim članom, kakor je bilo do sedaj obi ¬
čajno, ampak samo tistim, ki bodo
vplačali članarino.  Da bomo vsaj
približno vedeli, v kolikem številu naj se
tiska 1, štev, »Slov. Čebelarja«, nujno pro¬
simo vse dosedanje člane, da brez od¬
loga odrajtajo zgoraj nave¬
deno članarino  podružničnemu bla¬
gajniku, ki bo potem vsaj do 25, januarja
1920 poslal skupni znesek v Ljubljano.
Člani, ki so še na dolgu doplačilo (6 kron)
k lanski članarini, naj ta dolg poravnajo
sedaj, ko bodo plačevali članarino za pri¬
hodnje leto.

3. Poštnohranilniške položnice bomo
poslali samo podružniškim na¬
čelnikom,  in jih ne bomo nič več pri¬
lagali listu, ker se, kakor že povedano,
sprejema članarina samo od podružnic in
ne več neposredno od članov.

4. Podružnični načelniki naj nam
vpošljejo po možnosti vso članarino
skupaj po eni položnici.  Isto¬
časno morajo odposlati pa tudi imenik
vseh članov s popolnimi na¬
slovi  (ime, priimek, vas, h. štev., zadnja
pošta), da se jim bo lahko brez ovire do¬
stavljal list in da bomo imeli pri društvu
potrebno evidenco.

Tudi člani, ki do sedaj še ne pripa¬
dajo nobeni podružnici, naj se priklopijo —
če le mogoče — h kaki bližnji podružnici
Le v slučaju, da je to nemogoče, naj vpoš¬
ljejo članarino paravnost v Ljubljano.

Ljubljanski in pa člani ljubljanske
okolice, ki še ne pripadajo nobeni podruž¬
nici, naj vpošljejo članarino na naslov:
g. Julij Slapšak, nadučitelj v Mostah pri
Ljubljani.

5. Za vsakega člana naj načelnik po¬
družnice odtegne 2 kroni že pri pošiljanju
denarja, ker pozneje društvo teh kron ne
bo vračalo. Od članov, ki bodo plačali čla¬
narino direktno društvu, dasiravno so
včlanjeni v kako podružnico, ne bomo
v r a č a 1 i t i s t i h 2 K.

Vsi direktni člani morajo poslati po¬
polno celoletno članarino v znesku 24 K.

Nujno pozivamo vse podružnične od¬
bore in vse člane, da se natančno ravnajo
po teh določilih. S tem silno olajšajo dru¬
štveno poslovanje, in koristijo tudi sami
sebi, ker le na ta način bodo dosegli redno
prejemanje društvenega glasila in se bode*
pri event. delitvi sladkorja izognili vsem
neprilikam.

Uredniška listnica. Gotovo se bo cenjenim
članom čudno zdelo, da imamo vrhu stavkar-
ske še posebno zamudo celih pet tednov.
Da pa ne bo kdo dolžil uredništva kake kriv¬
de, moramo povdarjati, da je bil celoten roko¬
pis za te številke v tiskarni že 9. decembra,
torej takoj tisti dan, ko se je stavka končala
in se je začelo delati. Potem je hodil pa ured¬
nik vsak teden parkrat drezat, ker je želel,
da bi list izšel vendar pred novim letom. Toda
vse ni nič pomagalo. Zamudo je zakrivila torej:
le tiskarna. — Pri tej priliki prosim vč. člane,
da se naj v zadevi nerednega izhajanja nikar
ne obračajo na uredništvo. Enkrat za vselej
bodi povedano, da bo uredništvo vedno pra¬
vočasno storilo svojo dolžnost in je vsako
zamudo pisati na rovaš tiskarne. Najkasneje
do 15. vsakega meseca bo rokopis v tiskarni
in če bo šlo delo od rok, bo list lahko zunaj
od 25, do zadnjega vsakega meseca. Vč. gg,
sotrudnike prosim, da takisto uvažujejo gore¬
nji termin kot uredniški sklep za dotični me¬
sec. — Vsem sotrudnikom, članom in sploh
vsem čebelarjem želimo prav medeno novo
leto 1920.

Odgovorni urednik Hinko Zirkelhach. Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo«.

Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.

SLOVENSKI ČEBELAH

—


GLASILO

SLOVENSKEGA ČEBE¬
LARSKEGA DRUŠTVA
s V LJUBLJANI =


w

l *





mmmmmm  r>«

UREJUJE n.  I9UP1EK. SA1JA1SMI NADZORNIK V LJUBLJANI

Vsebina: Kaj bo ! (M. Humek.) — O prevešanju, (J. Okorn.) — Čebelarska
pisma. — Zaklopna kozica. (M. Humek.) — Najboljše kadilo. (M. Humek.)
— Čebelarske opazovalnice. — Žena in čebelarstvo. (H. Zirkelbach.) —
Društveni vestnik. — Drobiž.

I

Vsled preobilega dela v tiskarni se
je ta številka 14 dni zakasnila.

IZHAJA DNE 15. VSAKEGA MESECA m

ČLANARINA LETNO 8 K I

I

GLASILO

SLOVENSKEGA ČEBE¬
LARSKEGA DRUŠTVA
V LJUBLJANI =




'

L,


UREJUJE n. HUMEK. SV«J,VII sm NADZORNIK V UI HUANI

ll

li

Vsebina; Proč s prevešanjem! (Val. Jakelj.) — Priprava čebel za je¬
sensko pašo. (J. Okorn.) — Kaj je z lipo? (M. Humek.) — Moji na¬
pajalniki. (Jos. Verbič.) —- Moje točilo. (Jože Kajfež.)'— Zapora za
A.-Ž. panj. (J. Babnik.) — Naše opazovalnice. (J. Verbič.) — Barve.
(A. Kostrevc.)-— Vesti iz^ podružnic. — Društveni vestnik. — Drobiž.

SLOVENSKI ČEBELAR


•e®

Izdelujem in dobavljam

v delih

in popolnoma izdelane.

Panji stalno na skladišču.

Graisho Kolovšha lesna induslrila

Feliks Stare

Kolovee, pošta Radomlje,
železniena postaja Jarše«Mengeš.



m

■m

mr

t

W~

Izkaz o razdelitvi sladkorja

od 1. maja do 31. julija 1919.

Skupaj

34753