GLASILO slovenske narodne podporne jednote
Sgirs IZ?£¿£2 £frss	lltj aoboU, 15. junij» (June 15), lm
I"»*««» '« »Milim «t	r«U tt H*««»	f«r I» tnim 11 M, Act .f 0c(* S. MIT. •ulknrliH <a> Jum M. 1*1«.
STBV.—NUMBER 140
KnvsmIJs Hrvatska Bratska Zajednioe
Manjfilnsko poročilo argnmenti-
ra, da navedene komisije nimajo legalne oblasti ss te vr-■ ste preiskav«.
Washington, D. C. — Senator Wheeler je predložil manjšinsko poročilo, ki se nanaša na tekstilno industrijo. Jedro tega poročila je obtožba tekstilne industrije, v kateri so uvedene miserne mezde in dolgotrajen delavni ¿as in v kateri postoje bedne delavne razmere. Wheelerjevo poročilo odgovarja sovražni večini, ki želi izročiti preiskavo o razmerah v tekstilni industriji tarifni komisiji in zvezni obrt: ni komisiji, mesto senatnemu odseku, da komisiji nimata legalne oblasti izvesti temeljite in potrebne preiskave o tekstilni industriji. Naobratno pa poročilo dokazuje, da ima senatni odsek polno legalno moč za preiskavo, da lahko dožene fakte in jih predloži senatu.
Poročilo našteva tudi vzroke, zakaj je temeljita preiskava potrebna in pravi, da so delavne razmere v tekstilni industriji strašne. V nobeni industriji niso bile delavne razmere tako pri-tisnjene doli ali poslabšane v zadnjih osmih letih, kot v tekstilni. In ta industrija uživa najvišjo colninsko zaščito. Poročilo navaja tudi nepokoj, ki se pojavlja od časa do časa v tej industriji vprav zaradi alabih delavnih razmer v nji. Stavke so bile v New Bedfordu in drugih krajih v severnih državah, dolgotrajna brezposelnost je bila v Philadelphiji in drugih novoan-gleških državah. V južnih drža-voh je pa-flfcpokoj splošen. nastajajo nemiri, spopadi s policijo in mezde so izredno nizke, delavne ure pa izredno dolgotrajne.
Poročilo tudi naglaša važnost, ki jo {¿rajo tekstil! v ameriški družini. Pet in dvajset odstotkov gre v družinskem proračunu za izdatke. V tekstilni industriji je zaposljenih pol milijona delavcev, delavk in otrok. Ponekod se plačujejo tedenske mezde po deset dolarjev. Ford-neyjev colninski saščitni zakon je dal tekstilni industrij) največjo zaščito, a rawnere v industriji so se obračale vedno bolj na slabo stran. Ta postavi je bila sprejeta leta 1922.
V Severni Karolini in Geor-giji delajo delavke po šestdeset ur v tednu, v Alabsmi ps za delavke ni omejenega delavnegs časa. V Tennessee ju delajo delavke 57 ur v tednu, v Južni Karolini pa M. V vaeh južnih državah je dovoljeno, da delavke Maj© vso noč, dasiravno veliko bombažnih tekstilnih tovsrnav-jev obsoja ponočno delo ss delavke. Jsvna mispl je proti takemu nečloveškemu izkoriščanju človeške delavne moči.
Preliminarna preiskava je dognala, da skoraj v vseh južnih državah delajo otroci pod Štirinajstim letom, ker mezde, ki jih prejemajo odraščeni, pe zadostujejo za prehranitev družine. Kavnotako je preliminarna prečkava dognala, da ao tekstilni delavci najslabše plačani delavci v Ameriki. Potrebno je, da as <J"ženejo fakti, ako j« tekstilna industrija ras preveč kspitalizi-rana in čaje v nji zvodeneni kapital.
\Vellington, Nova Zelandija
— Velika je razlika, kako se ravna s dobro organiziranimi mornarji v Novi Zelandiji/ v kateri imajo delavci tudi nekaj reči pri vladi, in v openšaparski Ameriki. To dokazuje dogodek, ki se je odigral, ko je bil v pristanu parnik "Golden Bear", lastnina Matson parobrodne črte v San Franciscu.
Neki mornar se je na parniku "Golden Bear" zgrudil pri delu. Njegovi tovariši so ga skušali oživeti. Ampak prvi krmar je uklenii nezavestnega mornarja in ga dal kot sveženj cunj vreči v prostor za vrvi.
Prejel ni nobene zdravniške pomoči. Njegovi tovariši so mu prinesli vode in živeža, tods oblasti ns ladij i so odklonile vsa-po pomoči i..............J......L ...............u
Organizirani newselandski pristaniščni delavci so nakladali ladjo. Slišali so o. nesreči, ki jo zadela mornarja. »Proteati-rali ao in zagrozili s »stavko.
Mornarju se je posrečilo uiti z ladje, kajti pomagali ao mu njegovi prijatelji in priatanlš-čni delavci. Ko je bil na kopnem, je skufcal prepiliti ukove. Sel je na policijsko postajo. Tje so pozvsli prvegs krmarja. Na polieitti postaji so mu ukasali, da sijam* mornarju ukove. Zaslišali so obe strsnki. Po zašli-šanju je policijski načelnik peljal mornarja na ladjo. Tam je poavaril oblasti na parniku, da aa kaj takega ne sme več dogo-ditf. Policijski načelnik je rekel:
"VI lahko ravnate s delavci kot s sužnji v vaših dvillsira-W7HffllleriTh držsvsh, tdda tu kaj, v Novi Zelandiji, morate ravnati z njimi kot z ljudmi.
, Spravni pakt predložen papežu in dokler On ne odloči, ne bodo pogoji znani javnosti. Baje sta obe stranki popustili. Bo-je viti duhoven-general prijavlja kapitulacijo.
Mexico City, 14. jun. — Pred-sednik Portes Gil, nadškof Leopoldo Ruis y Flores in škof Pascal Diaz so se sporazumeli v konferenci, ki je trajala tri dni v predsedniški palači, glede miru med vlado* in "rimsko-katotiško cerkvijo v Mehiki. Pakt aprave pa še nl znarij ker je bil poslan takoj papefet V Rim, da ga odobri ali zavrifei medtem pa mora čakati na objavo. Znano je Ift toliko, da sta mehiška vlada in katoliška hierarhija popustili v gotovih točkah in da so "vsi trije zadovoljni."
Istočasno poročajo, da je vojaška kampanja vlade proti katoliškim vstašem v centralnih državah brez malega končana z zmago na celi črti. Aristeo Ped-roza, glasoviti bojeviti župnik-general kristovskih čet, ki ima najmanj 60 bitk s fedeValcl na rovašu in ki ima to srečo, da nl bil v vseh treh letih ujet -— čeprav so dostikrat poročali, da,ga imajo v pesteh — daai je bil" dostikrat t¿pen n» bojišču, je včeraj sporočil vladi, da je pripravljen podati se "v interesu miru - in rekonstrukcije v Mehiki."
Zvezne čete so včeraj atrio **taško^Mndo, Crov roke, ka
tero je vodil notorični Canadel-lerio Romero. Romero je bil u-jet in ustreljen v Pslmiri.
Reakcija v Angliji najsla nm za zmago
Šestdeset katoliških nun odpeljali v avtih na volišč*, da po-maga jo torijem.
London, 14. jun. — Danes se vrše po generalnih volitvah prve izredne volitve za poslsnca v Rugby ju, Senzacija prve vrste pri teh volitvah je bila, da ao prvič v zgodovini Anglije šle katoliške nune na volišče. Nune kot državljanke ao lahko volile že prej, toda katoliška cerkvena oblaat v Angliji nI tega dovolila. Danes je pa naredila izjomo. Kakor poroča , "London Daily Express, Jrflll* mlsda in energična tttrijsk*IjolitiČarks k škofu iii ga precíala, da je zelo potrebno, da dovoli nunam voliti, ker koásertÜtiirní ksndklst potrebuje njihove glasove zs zmago nad delavskim kandidatom. In konservstivni ksndidst je f-dini, ki zastopa katoličanom naklonjeni program! Skof je dovolil, nakar so nune, ksterih je šestdeset v kloštru v Prince-thorpu, naložili v zaprte avtomobile in jih odpeljali na volišče.
V tem momentu še ni znano, kako so volltvs izpadle.
SODNIJSKE PREPOVEDI PROTI RESTAVRACIJSKIM DELAVCEM.
Posledica umora js bits agitacija y sa odpravo železarske la premogovno : policijo v državi ' Pennsylvsnljl.
Httsburgh, Pg/-L V strahu pred vzrujanjem ljudskegs mnenja so odvetniki in zagovorniki treh članov železarake ln premogovne policije, ki so obtoženi umors t radarja John Bsrkoskijs, dosegli, ds se bo obravnava proti morilcem vršils šels v mesecu septembru mesto v juliju, kot jo bilo sprvs določeno. Odvetniki so s tem izvo-jsvall veliko pridobitev, kajti ljudska nejevolja se bo do časa, ko se bo' vršils obrsvnava, precej polegla ln pozabila. Državni pravdnlk, v čigar rokah je bila prosskucljs morilcev, in sodnik sta bila s lahkoto pridobljene na sugestije zagovornikov policijskih morilcev, češ, da se ne more dobiti v tem času nepristranske porotnike v Al-legheny o k rej u, kjer ss jo ime-Is vršiti obravnava.
Umor Barkoaklja js dal povod zs sgitacljo, ki je v začetku grozila, da pomete s sistemom železarske in premogarske policije v državi, ki igra vodno v roke premogarsklh In drugih; družb In tarorlslrs dela ves, da jim tako prepreči vstop v unijo v zspadni Pennsylvsnljl. Državna legislatura je kmalu po umoru rudarja sprejela predlogo, ds se omeji oblaat privatni policiji, toda governer Fisher Je predlogo veti ral In podpisal drugo, ki J« raztegnila moč to policije še v druge države, m
Jaka je aedaj situacija v državi. V splošnem ss Je mislilo, ds bo brutalni umor rudarja zadal močan udarne postopanju teiezar*kc »n premog"* ne policij«, a zgodilo se jo rsvno nasprotno. Oblast to policije ae jo še povečala In bo tako lahko še nadalje uganjala svojs nasilji nad delavci.
Washlngtoa, D. C. — Nižja' zbornica Je v četrtek spet zavr-gla debenturno (nagradno) točko v zakonu farmske otfpom^i z 260 glasovi proti 118. Senat1 je zadnji teden ponovno odobril omenjeno točko s tremi glasovi večine. Farmska |iredloga gre zdaj drugič pred konferenčni odsek obeh zbornic in potsffi spet v senat, kjer bo sporna klavzul« ponovno apreJetaAli pa aavrže na, če ifoover pridobi n« svojo stran trt senatorj«.
Medtem se v sensto razvija I jut boj «koli carinske prtdloge Borah j« v četrtek predlagal, da a« iz c«rinak« predloge črtaj«» vse postavk«, razefi ' farmskih produktov. On Je proti vsaki reviziji carine na tovarniški- Izdelke.
Te Imajo namen snbrastti orga nizi ran je detevcev v grških rs stsvradjalb
Chicago, IH — Dev«t In trideset grških restavrst«rj«v je Ispoalovalo sodnijsko prepoved proti organiziranim kuharjem in natakarjem v restavracijah, da se kuharji In natakarji v grških restavracijah ne organizirajo.
Uslužbenci v teh restavracijah morajo delati po dvanajst ur dnevno in sedem dni v tednu. Zaslužek j« p« majhen Tako izjavljajo organizatorji.
1'ripel al kakjne na pni «n «s
Chicago, — Henry Friebel, "tar 50 let, j« bil v«Ur«n šfmn-k » ameriške vojne iz leta 1898 in kot spomin n« to "čast" je i-">el pet hrabrostnih kolajn, s katerimi j« bil odlikovan Zadnji četrtek j« vzel vseh pet ko-kjn. Jib lepo očistil, d« so ss «vetU«, pripel jih n« prsi, potem Ps je vsel vrv In s« obesil v svo-j*m stanovanju n« 11* So. Loo-mis st
mT ' W"! T f 1

m*T
15. JVNUA.
PRO
ETA
glasilo sloven s* b nasoona roproaws namcrm

LASTNINA SL0VKNSE1 *aBOOMS POPPOKNB jkpw0t1
H Chkags is stv» USO.
drlave (ira Chkass) M ss M«. I Ctc*ro f7 JO as lito. «M» sa pel Ms, is ss
1
" Trn dejstva povilo več kot interni in oni, ki Jih «agovarjajo in iz dna arca sociiliste, ki priporočajo ■■
naprave v občin! postanejo splošna ljudsksjast
* «
ki ijo
uče, da vse javne
<5Jns k
(levelsnd, O. — 2e precej 6s-| OS nisem oflasil v Pnoevetfc i sedaj ps me je nakaj ¿čilo, da moram na dan s par besedami, business vsa* oan
OP AZOV,
"PROSVBTA
"THE ENLIGHTENMENT" OeMlftr ta«
<Nsda!j«vs«»js.)	I
POROČILO GLAVNEGA BLAGAJNIKA.
Cenjeni bratje odborniki ia dslrfrtjel	v	[Ajkoo
Z veeeliem vam aedajsm poročilo, da se nihaja blagajna sn-PJ V dTem «tanju^b zaključku računbv dne 81 J—ibr.1^«'
1928 jo znašalo premoženje v odraslem oddelku.......JU
in v mladinskem oddellal .....».....■■ 303,ws.im 'listov v Ameriki? Ne morem
■ 0Mb S

Ill II	!■ ',1 I
Svbserfptio»: UiilUd SUtss («wpt CMass») sad
sad fordss «oontrU« m JO p« T*»-
Of
FEDERATED PEE88
flMMMii

Sveti liiiini v teatra.	zakonodajna oblast, jsvršujoča'
Prazniki, ceritveni in civilni,	oblast in sodišča "Sveti oče"
niso edini, ki so posvečeni busi-	je omyjiJ Mnssolinijev katen-
nessu. Cerkev sanja ns sebi je	ski red in sprejel je tudi smrt-
v letu. Tako	no kazen, ki velja le za slučaj
orflsnizacije za ver- atenUta na njegovo osebo. sv„. T:S.	sko oropagando in "dobrodelne" bode tiska II lovora ni v [)a|
tral železniški družbi gre dobro, j^^opagan<	Vaa evoboda !
«e vem pa kako je vosUHh in- f«^	ifcmlnativen slu- pridržana za "svetega očeta" I
s rarE. - ^ Sil —- fosfat i^S sr* • ...........-
Datum v okUpsju, s. pr. (May SM9S0) pol«g vsl«fa imtna aa posle«» da vaa® js • te» dnevom potekla naročnina. Ponovit« jo do m fM» ao ustavi list
KONCEM TEDNA.
...»..•.•••••«••.»««•»««•••»••••«•««•.........*
- j I	Ji r M-H^i!?'!!^	** i* preve|* politično
Povprečni plitek vsakih M M9*Hif*M	PHeds. To sa sOvada le prasni
ali 297*98.19 meeečno, kar je vsekakor lep napredek v premo- fcg0V0ri. Samo na mS ulici je <* Podvzetje ienju.	15 do 7 sloveneklh bit, ki so naro- Saj ni $loI Adolf
Pripomnim naj, da čas tri mMone tega premožen ja spadaj ^ M šifkarUškl Hst aH pa n$p> ki j*rf ^irtninski sklad odraetegs oddelka, kjer so tudi obveznosti ^	"AmOrtfko Domovi- sior*ki
najvišje. K temu, da imamo močnejši posmrtninski sklad, na*	91000
V začetku tega tedna sta »e odigrali zopet dvelveiejo tudi zakoni dfiev, v katerih poslujemo. To omenjam	Pa poglejmo, kako sta eme-
«mdniki tega, ker so večkrat stavljena vprašanja, zakaj izredni ali višji njena dva UsU napadala našo J
tragediji, katerih povzročitelji ao prohibični «mdniki. j	^ §kMe ki ao izčrpani, če imamo «bilijone v blsgsjni. j£noto in Prosvsto, na »omoč liti na teden,
Vol podrobnosti glede skladov bo razvidnih Iz poročil ostalih jhn pa je prišel še frančttkd* Mdi HOOO^ Poteg
ski list. Razume ss, da tski na- vzel 90 odstotkov 4hi
jmtk i nima
ob zaključka ralunov dm J* juli-	tói^kSlte FW«*!i bi m^ «* pUAatft, da prlhájájo -na- Papež Pij in pspež Mussolii,,
ja 1925, to je obtT^jé k^vencije. Je ^ ^ ^ Lf^v ^Lir^sk; h^t rdv^U F.ika^kjar je ^	^
t&HgZ V "teku • «TiTi"JS^"»"» ^t^trTv?^ « Tn^n^i moofo m^n ^^^
V m I SU I TIS K t* m UuUCImU.. .....•»*••»»•.••«•»•
ldMW.40	ir TTTT^^vir...-^	--------------------------------
ti. TlHfcnk mi ponuja dolarj, Prepričan je, da jih pograbim, Fasa- ker iinam rad dolarje. Ponuja mi dolar — in ie več — za vsak ceni, ki ja ja prigraftel v spo-wdnici, Če mu namreč dokažem tfraft. Batje ihf ponuja vse, kar dobi v enem letu za maAe zi #dŠe v vicah, če mu dam mo-la»o dveh mesecev. Tako kar na >pem! Kljub
Ena se je odigrala pri International Fallsu, Minn., druga
Archibald EngSter V Detroit* Prvf Ja1 bil na potu	kotaa pr denar za do^lo, odpoklicane in prodane bonde pov. Zato pa, cenjeni bratje in druga sladkarije ,mrd dajanji bi ne ponujal dolarjev za
mov s svojo družino, drugi je šel lotit ribe v rekb Rouge. L^ ^ m kupljene bonde in poOojiU na prve vknjižbe. Te Šte- seatre, no pozabita, * Prosveta velike drame Krjstpvega krfta- cente. Dolarji so — in jaz mu Prvi je bil ubit s prvim strelom iz puške z odrezano cevjo, I vilke torej ne kafajo faktičnlh dohodkov in izdatkov, tamveč lo «i privaten lizt, marveč je naša nja, kar je tudi prineslo sto- jih privoščim. Trunk ve, da ne
i» kil ranipn Umrl ie v bolnišnici Pri Drvi	denarni womet. Povp»čnl dohddkl so znašali 9842372.39 vsa- lastnina. Ce gami ao bomo pod- Uko. izgubi niti enega dolarja, ker
drugijebil težko ranjen, umrl je V OOlnlBmci. rn	aH 9140^99.89 aa mesec ;1zdatki pa $82«,1B2.88 pirali, ne moramo pričakovati, In pri vsem tem, kljub tepm dobro ve, da mu niseni nikoli
tragediji je 26 puškinih zrn za «make zadelo avto nad	^ vUk^ŠŠMi meJ,v |is8,fe6.47 na mesec. da bi ga druge Stianke in privat- in vzlic temu pasion ni bil ko- očital nobenega grafu. Zakaj kolesi, tri zrna pa voznik«. En strel je šel »kozi zadnje y ^^ „,„,,»^11, izplačil sem izdal 71,624 čekov, kar ja nilrf. Mi imamo svojo tiskarno mercUlno pod vzeti e! Ta je pa se ponuja? In zakaj se ponov
okno na avtu, kajti okno je bilo zdrobljeno.	povprečno 1706 čekov ns mesec.	kot	, . ,	no smeši, ko zahteva dokaz za
. . Pr«mo£enie ie nalo&cno:	kaberfltoli. SIcer se lizt širi, ne	• '	svoja otročja zavijanja? Jaz
< Prohibični uradniki niao našli opojne pijače pri obeh L	^^	......
tragedijah.	Kaspar Aiiierican SUte Bank.............................4
- Kadar prohibični uradiUk izvrši uboj ali umor tedaj Jg^J	¿197,47
ga federalni državni okrajni pravdniki branijo, češ, da je 0bveznka^bondiH ' - -1 -	.
dejanje izvršil pri izvrševanju «voje dolžnoati in da 9e je okrajne, občinske (municipri) ...........................«
prohibični uradnik ravnal po navodilih, ko Je oddal 9trale, Jfvne naprsve (Pt-^rtilHy).............................^^
ki 90 končali življenje državljana.	• "P* hH»tokan»e (goM W
Na podlagi takih argumentov se da sklepati, da je	a
kriv teh ubojev in umorov oni, ki je naložil tem prohi-1 Prve vknjlibe na posestva (lirst mortgase)............. .|178,000.00
98,042,892.92


.93,323,37937
bičnim uradnikom take dolžnosti in navodila. Znamenja Hranilna vloga (International buUding and Loan As-
ns avtu, v katerem se je peljal Virkula s svojo družino,! oodsthm, develand, Ohlo).............................. 10,810^1
pokazujejo in dokazujejo, da prohibični uradnik ni znal. rabiti strelnega orožja. On trdi, da Je meril na koleaa,
zadel Je pa vsakikrat nad kolesi. To dokazuje, da bi temu Odkovnl račun:	A ^^^
prohibičnemu uradniku ne smeli zaupati niti pihalnika iz Amalgsmated Trust and Ssvinfs Bank	t 1M97.07
bezga ali bambusa, 9 katerim so v davnih letih kreljali	J182919JM
male pUče s pušicami, opremljenimi s ščetinami, ali ka-1	.............................
kršnih se poslužujejo dandanes še divjaki na prvi stopi
nji civilizacije, ne pa lovske puške z odrezano cevjo nabite z naboji za smake. Nemogoče je, da dober strelec | na tako kratko daljavo zadene najmanj štiri do pet čev-
javne naprato ...............»......•••..».......«..••
date hipotekarne


48.291JK
fit,102 J»

¿>88,300.99
časopise kot jo naša
m
ProsveU,
Skupsj ............................................................ ..^99fiaj9ik09
Vse bsnčno in hranilne vloga se krijajo s poroštvena Vlogo na Kaspar American State Banki krije Smf^r Bond
Ijev proč od svojega cilja, ako ni pijsn, ali pa napol slep. Ud United 8Utes WdeHty snd Ouaranty Co. v sneeku 975,000.00.
Ravnotako je pijan ali slep oni, ki meri, da bo zadel vodo Vlogo v Amslgsmated Trust and Savings Banki krije ¡teetjr
nred čolnom na zadene	ki sedi v čolnu.	Bond od Hartford Accident and Indemnitjr Co. v znesku 910,000.09.
coino», pa zadene onega, ki 8<<n v coinu.	Vloga na Eadrulni banki v Ljubljani se krije z oaebnim po-
Da se taki napol slapi ljudje ali notorični pijanci spre- roltvom v znesku 920,000.00.	^
«o v sluibo( ki ,m. namen .	^^vanje, J
transportiranje in uživanje opojnih pijač, so krivi višji, ki Lneaku |io,ooo.oo.
sprejemajo take ljudi v službo.	| Vloga 'za Alojzijo Planlnšek v Mestni hranilnici ljubljanski,
r^f- H.nM	v.™« AU A^^ 11.« «« %>lošena dne 22r maja 1911 v znesku 1222 kron, katera je bila po
Peste danes niso več vame. Ako državljan ne pade v |akkpu združitvene konvencije v Clevelandu leto 1921 prenešena
roke tolovajem, ko se pelje s svojim avtom po ossti, je v |na ime SNPJ, jo blU dvignjena mesece oktobra laaskoga leU in
nevarnosti, da ga ustrele prohibični uradniki, ki 90 napol po sklepu uprsvnega odbora prenešena v upravni sklad. .A
Hlepi ali pa pijani. Zato Je na mestu, da državUani	ttiiiomt^BStA
aami sebe, obtožijo višja, ki dajejo take in-trukcije in *>1 ®	u^T^ ^	v^S
nosti svojim podrejenim, da ubijajo, aH ki sprejemajo trn-1 neizplačanih posmrtnin za mladoletne dediče, ostale narasle obroke ljudi v službo, ki so napol slepi ali pa podležejo željam o« pa v upravni sklad, i tm prenokajo poselme vloge, kar bo po opojni pijači in se je Uko nažro, da ne vedo kaj delajo.	"«d^vanje in nudilo bbljšl pregled jsdnotinsgs premo-
Za uboje ali umore te vrste ne drže opravičevanja in Pripomnim naj «o, da meje poročilo ne iskanje vrednosti po-
skltcevanja na zakon, kajti uboj ali umor ostane uboj ali m*vs. ^"venlh ptrebttln. pAiMva itd ; odtod torej razlika,
umor in m» no Ha oUiiiati na fi* m* nr.v UHn mUMottia n. d* poročilo tajnika lakazuje 9181^62.01 več kot mojo.
umor in se ne <la olepšati, pa če se prav kdo sklicuje na To jf ^tok pregled jednotlnega premoženja, to Jo:
postavo.	. "'V- ^	koliko je in kje ss nahaja. Ker ss računi itak objavljajo vsakih
šest mesecev v ProsveU, so ml ni sdelo potrebno navajati vseh
Ig PitUtorgha so poroča», da rudar, ki ga Je areU-rala ft^Uvsrska Iti nrammmvn. ««lUli« Kmm «t*»./vb« M ročUk- Ravnotako konvencije lahko Izvoli poeebal odbor, ki pre-raia Železarska In premogovna policija breg varoka, ga €ltda mnAm bondov In drugo. Sesaam raznih boniov ja
vrgla v zapor in podvrgla tretji preizkulnji, nakar ga Je reč m*dolg, da bi ga navajal; radltoga sem aavoAol lo skupno
izpustila iz zapora, ker ni našla nobenih dokazov napram vrednost. ' ^ ^ _ _ _____ >
njemu za kršenje zakona, zdaj toži to policijo za od- ^^jj £	da |lh v bo-
skoanino. -	dočo ne bi pokrivali, jo potrebno, ds os prispe*! zvtlajo on pa
To dejstvo dokazuje znova, da je skrajni čaa, da se |	^U^	ta teftno gi*aU v
U predrzna in samopašna privatna policija v službi IS^JSu^SiZfc^^^ Sf^S« | lezarakih in premogovniških podjetnikov odpravi, ali pa Li aeesmentl, mislim, ds js šs vsakomur v spominu Potrebno )e 'nje delokrog omeji le na lastnino, ki ja Straži.	toroj, da jih preprečimo v bodoče, ako «ettmo organizaciji
Starejši člani smo sa temu nedostatku Še mladina ln tudi precej stareJtlh Je mnenja, ds ga je Zupan mestne občine Kaukauna v Wisconsinu je izpo- praviti, vedal, da se je občinska elektrarna, ki oskrbuje mesto in I Tekom petindvajsetletne
diva vsak dan in nas vagaja v pravom delavskem duhu. Zavedajmo se tegS dejstva M ostanimo resnično javtedrti slpvensk
delavci^oroftevalee.
št.
RO
njeno prebivalce g električno silo sa razsveUjavo, kurjavo i	ta^ prt^lmiilH
in delo na domu in v delavnicah, izkazala za občino kotUim prepričan, ds bo SNPJ v bodočih petHrfti
zlat rudnik. Vanjo Je bilo vloženih $50,000, dozdaj je pa I bo Obhajala
vrgla mestni občini 89 tisoč čistega dobička, kljubtamu. P**1	M «a bolsSI eb zaMJačku prvih
da se kilovat električne sile oddaja naročnikom no dva ^^^ oh-unka.	' ' 1	___
'	p*1	S to fteljo v sreu Vss poadravljam In kttčam: Dobrodošli!
Ml vefrirh. blagajnik
centa.
pa tako, kot bi se moral.	Dvs diktatorja.	sem pisal v splošnem o kosma-
Zadnjič, ko Je bil v co!linwood- Ameriški listi poročajo, da tem graftu v ^povednici. Ni ski slovenski farl v teku misijon, ae je 7. junija rodila nova dik- treba, da bi mislil na prodaja-se jo veliko napadalo Proeveto in Utura v Evropi. Tega dne jo nje odveze za gotov groš, dasi Slovensko narodno podporno je- Uteranski pakt posUl veljaven se lahko tudi to dogaja; ko-dnoto, v pridigali ii drugače, in "sveti oče" je prevzel vlado rupcija je lahko tudi moralna. 2al mi je, ker nisem imel prili- svoje Vatikanske države.	Spoved je moralno ponižanje
kO, da bi šel posluSit tie napade. Lieti eo notiratt, da sta «daj človeka. Človeku, ki ima lahko Ali so misijoni zato, da se napa-t dve diktaturi v Italiji. V Ja- več "grehov" kot ti, izpoveduješ da delavsko časopisje iffdelsvce goelaviji, Busi ji, Turčiji, aa «voje "grehe", ne da bi imel same, ksr no klečeplazijo? Žen- Poljskem Itd. je osmo po ona pravico a^ktevati, da ti tudi on ako je v večini pridobil Sa post diktatura, v Itatt* sla dve: dik- izpovd svoje. Ali ni to degra-in pa proti Prosveti in SNPJ. tatura v dikUturi.	dlranost pa eni in graft na dru-
Zakaj ee ti ljudje ne drte tiste- Poročilo se gjtsi^da je papež fi strani? ga kar jhn je Krist »P^al, kar sam sprejel temeljne zake. Trunkoya Polemika je bolj ko je dejal1: "LjUbfte se med ae- ne svoje dršave. Dekretiral j«, mlzerna kot pa nj^ovi dohod boj"? fn pa to: "itar ni vašega, da je on sam najvišja in edina ki od maš. pustite pri mim."	'•»■«■ ■ • - fflnfcj L
Svetujem tukajšnjim jilovep- ^JrtTttVS]
w Yorku
Mesto New York ni le prvo na	Bftnogi ludje si pod "socialno
svetu v industriji, trgovini in	oskrbo" (social work) še vedno
finanei, marveč tudi v svoji or-	prodgUvljajo "dobrodelnost" ali
ganizaeii SS odravstvano In so-	"miloščino," imenik ¿a npkazu-
cialno službo. Tako Izjavlja Wil-	ja, da izmed 1100 socialnih u-
liara Hodzoa, upravitelj Welfare	sUnov le 80 je te zadaje vrste.
Coun^Ua ob priliki izdajo novega	Naj tu omenjamo 11 društev za
Imenika sodanih usUnov v me-	pravno pomeč, 50 organttsbij ¿a
- Yorku (Direct Social Agencies).
"Največjo, najbogatejše in najvažnejše mesto t|a svatu,"
pravi Mr. Hodaon, 'Ima tudi naj-	I
večjo potrebo sa olsjšanje člo-	ljudi, 6
veškega trpljenja, poravnava-	sUnovanj
pomoč priseljencem, tujerodcem in potnlkonu 23 organizacij za pomoč brezhišnlm, 81 agencij za pomorščake, 99 domov za stsrce in druge ustanpve za posUrne J za boljla
onosnih
stu New Yorku (Directory of
Poročilo zsMftpnlka. Morgan, Pa. -r Poročal sem že Is rozsifc/lovenskih naselbin o mojih uspsMh pri nabiranju naročnin na Prosvsto, ter o gostoljubnosti nUih slovenskih ¿^'¿¿^ družiazkih hotelov za molke' In N Ukih gospodinj vs*x>vsod. Opekova- J ^Jg M^^ in zTob^ hotelov za »enske, 22 agencij, k.
t	Z	^t pomagajo ljutm ^^
hval i, sedaj pa moram iste po- ^^ «uijeaov prebival- no sUnovanje, in T9 zalčitn.h
noviti	...... ;tv4U ^ mačaj njegovega pre- in poboljševalnih agencij za od-
bivaUSva —zbrnnega iz vseh	■	._
koncev svete iariutNfti slojev
«» , .S 1. ^ A - ~ 9 —
jpoa katerim dela in 21-
HHH
i drugi
v«m t:
■mttfrsiiPuM'
poS3^
O g r o m n otj	nem z letovišči v nsrsvi. 101
i2?J,l2linm	jMm> "day nurseries" prevzema v o-
g^Sfe^ »nrts;
¿410 klinik^Poleg teh ima New otroke. 94 orgmtfearij ee brif
W " za sirote, t« zavet« sa otroke
vi u oa iu. 'v v,,	.{ [
Dne 80. maja je tukaj društvo 6 SNPJ praznovalo 26 letni- koncev StfPJT in svojega društva.^ fApo je bUo zreti na ustenovlte- veftk m Ijo in prvo boritsUo za ideje Slovence nerodne podporne jednote. Ob tej priliki je nastopil kot glavni govornik jodnotin predsednik V. Cainkar, ki je v (kratkih besedah orisal pomen naše največje podporne organi-isscije. Društvenim ustanoviteljem je v imenu SKPJ podaril zlate Jednotlne znake v znak njih častnega delovanja za jednoto. želim, da bi se še sešel v tej naselbini s br. Cainkarjem.
hvala vsem rojakom na »organu zs nJlh trud in požrtvovalnost. Kličem jim: Naprej zs večjo SttPJ! Obenem pa kličem rojakom ns CUrldgu; Ns svidenje na vaSem slavju 29 letnice SNPJ dne 29. junija 1 Kam bom potem odpotoval, so-daj As ne vem, poročal pe bom potneje.
AnUsf Zldanisk, zastop. Prosveta.
I.WINITA lIRRDNIfiTVA
najprej navesti VsS ole M Več
I Vam demo po-Hi ssnsslifve nasveta.—PoidraVl
da im X** Yirk 476 organizacij, ki * ba-s kako vrsto otroške oskr be. izmed ksterih mnoge se tu di bavijo z vzgojo, zdravstvom in Sifcbavo. Izmed teh usUnov
nlških
v nsrsvi.
York 112
deteU,
nih In vtaejoeslalh organizacij - NHrfümsMh omaaizacij. «7
ustanov sa mano sdravje. Od teh ssdnjlk je 97 kUnik in 19 bolnic m»e la nervrtam boleini m kak iseHn m New York U zdrsvje svnjsjs pcObi-vslstvs še pred rojstvom, poks-zuje dejstvo» da ima m natero, kjer
lAd^AJk M . I.«
morejo nooiti
»PV* daje ssčssno oskrbo otrokom. nsmenjeaMn v zavede ali v dru ge domove. TI pemeftMh šolskih organizacij dopolnjuje delo jeva« Šol v korist abaormsi nSM otrokom. 2a poMJšovsnje mladine je 86 ustanov.
Skoraj ena četrtina vseh so-dalfrfh ustanov V »ew YoHcu pospešuje vzgojo in zdravo zs-bavo. Tako Imajo 79 "artU'-
It «naiglrfiorhpori
18 ergsnlsoelj, bsvije s sslidisIH, kskor
70
ških kUaik Je 120, «__
uko. nos ia goto, 94 ktructičnih	YUCA, fog lyii^ih la tako daljo akm
petindvajset medicinskih	mm ,--' - r
Jalltat, vštevši tudi S klinik sa	es ukvarja zv^jevaajamtuK
osebe, ugrissne od psov ia malk.	rndasv. Bresplaéeih paeredov»
V popisu organizacij ia asta-	nk sa dela Je 79. Ü apeacU
nov, ki ss bsvijo s socijalno o>	bavi s slspei. »utd ia
skrbo, jih Je 800. ki eo ukvarja-	fizično obteženimi osebami Jo s družinsko soclslno oskrbo. (Daljs m a strani.)
OBÛTA. 18 JUNUA.
:
nova - ^ _
NiAVA, KI «B glidi WUi.
dfin je »ogttajbna.
UnhM.)
Ljubljana, 24. maja 1989
Novo organizacijo snujejo klerikalci pod vodstvom aamega p,vvzvišenega knesoškofa dr. jegliča. To je ustanovitev tako zvane Katoliške akcije. Na-men te Katoliške akcije je, združiti pod vodstvom duhovšči ne vse "katoliške" organizacije, h katerim prištevajo poleg Marijinih družb tudi Orla. Krekovp mladino, Prosvetno zvezo, organizacijo katoliških akademikov, tiskarne^ rokodelska društva, klerikalne strokovne organizaci je, rokodelske družbe in vse mogoče klerikalne organizacije, podjetja in družbe. Vse to naj bi združevala Katoliška akcija, ki nsj bi jo seveda vodila duhovščina.
Za včeraj je škof dr. Jeglič sklical posvetovanje glede ustanovitve te Katoliške akcije. Posvetovanje pa ni poteklo taty> gladko kakor so si zamišljali bržkone anovatelji. Že na včerajšnjem posvetovanju Je prišlo do konfliktov med skupino, ki zagovarjal popolno laizacijo javnega udejstvovanja in med skupino, ki skuša podrediti vse katoliške organizacije vodstvu duhovščine, ki se peča s politiko in sličnimi rečmi.
Prva se je uprla ¿em nameram Krekova mladina, ki predstavlja levo krilo katoliških organizacij, levo krilo klerikalnih delavcev, Id se zelo radi naziva-jo krščanski socialisti. TI so *e dlje časa v očividni borbi proti oficijelnim katoliškim krogom, kakor so tudi v prejšnji politični organizaciji Slovenski ljudski stranki delovali proti vodstvu in so bili vzrok neštetim prepirom. Ti "socialisti" izdajajo tudi svoj list "Ogenj," ki ga klerikalna škofova Jugoslovanska tiskarna niti tiskati ne mara. Zastopniki teh levičarskih katoliških organizacij so se uprli prvi. boječ se, da M kgtttllittr aftčutf pod konzervativnim vodstvom duhovščine ne zatrla popolnoma njihovega gibanja. Nastopili so odločno proti akciji škofa Jegliča ter so na zborovanju očitali, da so gotovi cerkveni' krogi že v
vsako enako-
bivši SLS hoteli zatreti stremljenje po socialni pravnosti.
V zvezi s tem je bila na zborovanju dolgo časa debata o vprašanju, ali Je res potrebno, da se vse prosvetno in gospodarsko javno življenje podredi izključno vodstvu duhovščine o-ziroma cerkve ssme in tsko popolnoma izloči vpliv laikov na nadaljnji razvoj posameznih organ izaqjj. Kakor se doznava, »e je pojavil odpor proti tem nameram tudi s strani zastopnikov z dežele, slasti s Štajerce. Ti so izjavili, da so doživeli že nebroj slabih izkušenj z ljubljanskim vodstvom. Očitali ao, da ho si osebe, ki so predstsvljs-I»; v Ljubljani to vodstvo, uzuH pirale samovoljno vso »o mnogokrat bm vsake potre-bc zatrle vsako še tako dobro iniciativo, ki je prišla od zunaj. Tudi so očitali nekaterim vodi-t( IjVm le skrt> ga avoje osebns interese.
se, ds je prsvo ozsdje o-"novanja Katoliške akcije politično. Iz prsvll Katoliške skdje
>	razvidno, da bodo tvorile ^«vno jedro katoliške akcije vse one organizacije, ki so bile po-prej glavna opora 81ovenskl ljudski stranki. Tako naj bi
ta Katoliška akcija nekak * «trakt za SLS, dokler ni dovoljeno delovanje strank. Kakor hitro pa bi bilo dovoljeno delovanje strank s političnim
>	r sramom, bi naatopila U ka-t'Mka akcija kot stranka, organiziran» stranka. — Radi te-/;< umničenja so se neksteri ^l<iratl tudi izrsftsli proti sno-;»nju kstoliške skcije, češ ka-k"r hitro bi oblast spoznala pr.vi značaj orgsnisscije. bi *kke razpustila orgaaisadje, kl tvorijo to akcijo.
(*>tova pa K da skušajo ve-Jfckl is višjih katoliških vrst s t" katoliško akcijo združiti ns "v°i* povode« vse kstoliške or-^»nizaeijs in s tem preprečiti in
uničiti borba levičarjev, kskor so krščanski socialci itd. Tem sedanji režim prav tako kskor drugim organizacijam ne dovoljuje pravega delovanja, po drugi strani pa jih hočejo zdaj pojesti cerkveni očaki s "svojo katoliško akcijo. Tako bi ae lahko na zunaj poravnali spori med onim delom «duhovščine in nekaterimi klerikalnimi politiki, ki so stavili zahtevo, ds se duhovščina izloči iz strankarske politike.
Skof dr. Jeglič pa je sprožil misel o osnovanju katoliške akcije. Gotovo ni mislil, da bo naletel na take odpore že prvi dan. Danes se tozadevna posvetovanja nadaljujejo. Sicer spričo močnega oerkvenega aparata ni dvomiti, da škof ne bi mogel o-snovati katoliške akcije, vprašanje pa je koliko bo lahko uspevala in v koliko ji bo uspel namen, radi katerega jo očaki snujejo.
Zakon o pravoslavni cerkvi.
Beograd, 23. maja 1929.
-MiSisler pravde Je predložil včferaj piredseU ttiku. vlade hfcčrt zakona! n ¿Ntvtfslatoii cdftvi. Ksr *Mjt zadY#* dtf sHno kz-vnela debati ^rsštttiju veMke-ga potikb nalfbdikih in sredfijih šolah;-'je 'zanintfVo, kfcko rešuje to vprašanje 1ta zakon.
Po tem načrtu se v vseli državnih in zasebnih šolph poučuje pravoslavni verski pouk v soglasju s pristojno cerkveno oblastjo in po določbah šolskih zakonov. Učne načrte za poučevanje verouka predpisuje pristojni minister po sporazumu z arhi-jerejskim saborom. Za učne knji? ge bodo veljali predpisi zakona o šolskih knjigah. Za vse učne knjige bo izdajal arhijerejski sinod svoje odobrenje glede na njihovo versko vsebino. V vseh državnih srednjih in strokovnih šolah po potrebi pa tudi v osnovnih šolah postsvljs veroučitelje ristojni minister po prejšnjem slišan j u pristojnegs srhljere-js, premešča in odpušča pa jih pristojni minister po določbsh šolskih zskonov. V zasebnih šojah imenuje in premešča veroučitelje šolska uprava po odobre-

S'
u pr isto j neog. arhijereja. Za veroučlteljš" veljajo predpisi šolskih zakonov.
V državnih osnovnih šolah morejo verouk poučevati kvalificirani župnijski svečeniki Sli posebni veroi^čitelji v smislu predpisov zakona o osnovnih šolah. Kje); po zskonu tudi drugače ni mogofc, da bi pravoslavni verouk poučeval svečenik ali posebni voroučltelj, vrše to delo učitelji k te šple, ki so prsvo-slavne vere. pravoalavna cerkev pa lahko zahteva od ministrstva, ds razrfšl tega sli onegs učitelja dolžnosti poučevanja verouka, če se je prepričala, da dotični, učitelj,, ne, poučuje prn-vilno verouk«, Mor to predpisuje pravoslavna, (Cerkev. * tb>
Vrhpvno nadfconstvo nad *se-mi šolsmK- tudhnad cerkvenimi a vtonoitanimi-duhovnimi šolami, obiast iiilps rim» irtlnisltr prosvete.
inHpntun ai mnnai biv v *.....-
Beogrsd, 22. msjs 1929. r Cssoplsl, zlssti Inozemski, beležijo s važnostjo govore, Id Jih Je imel minister Drinkovlč (minister za socialno politiko in narodno zdravje) ns svojem potovanju po Dslmsclji. Dsnes ss bo minister vrnil s te svoje poti. V Dalmaciji Jn opetovano sporočal vest kraljevo: Sedanje stanje ne bo prenehalo prej, dokler se ne zazdravijo vae slabe posledice dosedanjega slabega dela politikov. KraU da prosi zato vse Hrvste, da sodelujejo * rijlm In mu pomagajo pri ureertlčenju ts namere. V Slbenikujs dejal: "Pred odhodom sere rekel kralju, da bom skušal širiti ljubezen med Hrvati In Srbi in tako so Hrvati v prvi vrsti posvanl, da pomagajo kralju sa napredek države, ker bode samo v tem slučaju imeli toliko, kolikor bodo s svojimi silami pripomogli. — Volitev še dolgo ne bo, niti strank; tudi ne bo Uko kmalu priflo do sprememb v sedanjem stanju drla ve, dokler ae vas ne uredi, sa kar treba dosti čase. Dokler ne bo vse urejeno, tako dolgo ne moremo ns volitve, ker M sicer nastal v državi kaos."

'iT UP assng mps 11
zvest s tem pozivom ministra Drisko viča je važna nova institucija vrhovnega inšpektor-
ja, ki bo v imenu ministrskega g VESNA VI. ADA M MURK»
predsednika vršil nadzorstva nad vasmi resori d ris v ne uprave. Ta inšpektorat bo reševal predstavi», pritožbe in pro*nj v pogledu na posamezna ministrstva. Za šefa vrhovnega inspek torsts ie imenovsn aodnijski brigada! general v pokoju, Mi-( lan Nikolič.
V tsm novem stanju, pod novim režimom smo odpravili vsč m i ni «trstov, ustanovili pa smo vetf drugih ustanov: Vrhovni ša-konodajnl svet, Izredno sodišče sa zaščito države, zdsj še Vrhovni inšpektorat. ..
Zadružne vesti iz Jugoslsvlj* '
Ljubljana, 28. maja 1929.
Letoiojl občni zbor Zveze gospodarskih zadrug bo zgodovinske važnosti. Posetili so ga odposlanci vseh delavskih zbornic Jugoslavije, ki so potem v spremstvu zadr. A. Kristan* o-gledali z avtobusom naj zanimiv vejše pojave v zadružništvu. Tri dni je drdral avtobus od Jesenic do Prevslj in preko Maribora v Ljubljano. Uspeh se kaže. — V
nje Ohluli v Milu M ji sahtevajn, da pride White, ki j« ubil M.
I R ALAMJHAŠ K E
iskavo
greaao pre-eted predlo-v nižji skarnin
Washington, D. JC. - Vztrajajoč na svojem starem stališču glede suhsških morilcev, so se v četrtek vladne agencije za forsiranje prohlbiclje odločile protokcijo na sveznih sodiščih sa enega morilca, odvezale drugega vsake krivce in opravičile akcijo tretjega, ki je 18. t, m. streljal in težko ranil nekega dršavljana v Novi Mehiki. . t Justični depsrtment je poslal instrukcljtf dlstriktnemu prsv-dniku sa severno M}nnesoto in mu naroČil, naj ^sdi federalno protekeljo Emmett Whitu, pro-hibičnlku, kl Je priteklo soboto streljal in ubil Henry Virkula. Distriktnl pravdnik, kot govori poročilo, bo sledil Jnatrukcljenj Zagrebu se bodo dosedanje 4 zs- in delal na to, da fco obravnava
* tranaferirasa na federalno sodišče in državni pravdnik bo na tej nsstopil kot sogovornik morilca. m*
Med torn se Je isvvdclo, da bodo pomožni sakladnlški tajnik Seymour Low ni a n, v čigar področje spada forsiranje prohibits, in drugi uradniki v za-kladnllkem departinentu nudili vso protekeljo zvezne vlade za suhaške morike. Andrew Mellon, sakladnlški tajnik, se strinja z Lowmsnovo akcijo in mu bo stal ns strani pri izvajanju njegovih smernic. /	j
Kongresnih Johp C. Shafer, republikanec is Wisconsins, js v Četrtek vloži) resolucijo, v kateri #o zahteve sa kongresno preiskavo suhožklh metod, katerih ae ptfMluŽuJnJo zvezni s-gentje pri forslranju prohiblci-
¡•Tt ' h
Avtoritete v Minftesoti so ns-povadals. boj ppsknsu zvesns vlade, da ss padsvsi umora Virkula izroči federalnemu sodišču
dnige, ki so bile precej izven de-lav^kega „ pokreta, pridružile ¿vezi gospodarskih zadrug v Ljubljani, osnuje se nova dela v-s|ia denarnsi zadruga — v Beogradu se snuje tudi enaka ... Iz Sfclita pa pošilja občni zbor "Pr-ve radničke potrošačke zadruge" Zvezi gospodarskih sadrug v Ljubljano tople pozdrave. Ta občni zbor se spominja s posebnim telegramom zsdr. Antona Kristsnn kot "očeU svobodnega delavskega zadrugarstva" in ga vabi v Split na zadružno predavanje. — Zadr- Anton Kristan je 22. maja zvečer predaval v Zagrebu funkcijonarJem I. radničke pekarne o skupnih nalogah delavskih zadrug Jugoslavije. —16. junijs ps se vrli v Beogradu širša zadružns konferenca s predavanjem zadr. Antona Kristana o važnosti delavakegs zadružnega pokreta. — Kongres Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev se je te dni vršil na Cetinju. Začel je z za-
iružnim predavanjem Slovenca iOoša Stlblerja.
Invalidski zakon.
Beograd, 24. maja 1929.
Zakonodajni svet je prejel v pretres zakon o Invalidih. Ker je ta snov našega socialnega življenja sila važna, je bil materijal že davno odposlan članom zakonodajnega sveta. Tiko so Imeli člani sveta priliko, da so zakon o invalidih preštudirali. Na prvem sestanku se je izrasil zastopnik ministra zs soclslno politiko, da naj bi ostslo pri sts-rem zskonu, ki pa je seveda potreben spremembe. Izkasalo se je namreč, da je stari zakon dober. Trebs js le nekstere posamezne člene Črtati In spremeniti. folijo namreč spopolnltl stari invslidskl zakon v tem smislu, ds se izvede splošns revizije invalidov. Vrhovni zakonodajni svet bd zategadelj razpravljal le o spremembah starega za-koritf, nakar bo predložen ministrskemu svdtlš v pstrdllo in uzakonitev
Francijo
— na nogometnim igrišču v Parizu. Reprezentanca jugoslovanskih nogometašev Jo teloftovsls v nadel jo ns pariškem športnem stadijonu s francoskimi nogometaši. Zmagala Ja Jugosftovsn-ska reprezentanca nad francosko v razmerju 8:1.-—Seveda js nsprsvils ta zmaga mnogo vesolja med ns*d|aftenJml nnftimi športniki, snj si js jugoslovsn-ski nogomet gridobil s tem svetovno slavo. Sinoči 22. maja ps so si vračati ti nogometaši v Zagreb. V Ljubljani so Jih pozdravljali športniki ter Jim čestitali k zmagi, ki Je nI nihče pričakoval in Je boš radi tega bils veliko presenečenjs.
Detektive-vteariks Žarka Ra-duloviča, ki Je pred kratkim v Beogradu vlomil v blagajno po-licijskegs urada ter def rs vdiral nad pol milijona dinarjev In pobegnil čez mejo, so aretirali 20. t m. v Parizu. Nsjprej Js bil pobegnil v Berlin, kjer po ss gs kmsht opszffl, ter se Jo zato a-maknU v Pariš. Tudi ta ss gs neki znofd opasti m gs prijavili oblastim. MaAe oblasti ao po-tom poslaništva v Parizu snhte-
[tln^arfra S«rnrf»
MOTBnsKa naroona
—--—
itiIbbii "---S tirih
GLAVNI »TAN. sss7-ss SO. LAWNDALE AVK, CMCAOO,
Iavréevalni odboji
liPEATNI OUSBKj ä nslMOk fOsn Calakari pwlprtMimxinik Isa m, Jeksslewa, Fs.} gl tolalk lu.. Nevsk) I#mac Gr«dU«k ; fl blsfsjalk Joka VsffHrhi M slkl sprsvltsn elasils PIHp Qedlsst *bev«J sévsvsft Br. P. J. gt Ckk Av», âivik»t Okk.
GOSPODARSKI OOgBKt iMStek, »lèiiiaft, SN |k 7Aik SU g. Gmwlsvd At* Ohfasfe. IHj lassk »•r Ave, CklsagOi HL
i.^i	POROTNI OIVHHKt
Jsha OorUk. prWMdaik, 414 W. Ray Si, gpck^flsM. IB.I Jehs M
in sahtevsjo, da še obravnava "Mogoče Je ponarejen, nT Ml-
ft
proti Äiorllcu vrši pred držav nim sodiščem,
PUmMUWmi STAVKAH JI IZDAJAJO SVOJ IJST:
Stsvks trajs is eaemasjst m< Htsvksril ao solidarni
Hackettatewn, N. J. — Stavka lilstoninsrskik delavcev v tovarni Hackattstown r Hosiery kompanije traja ts ossmnsjst msssoev. Ampak stavka Je tako dobro oglišana kot stavks v plsteninsrskik dslsvosv v Ke-noshi, Wis., into postojl možnost, da nsae obrne pozornost vssh Združenih držav.
Vsaka oseba v tem mestu je prsjsla list, kl gs Izdajajo stav-kujoči delavci pod imenom "RackeUstoivn Hosiery Worker", Ust pripoveduje, zakaj je nastala stavka In ds Otto Schubert, načelnik tvrdk.* želi uvesti Industrijski' JmJserizem v tovarni, proti katersmu so se delavci uprli. »Odslovi Jat I Js pri-čel organiziifns delavce in vprl se je pri poznati delavsko orga nlzacijo.
Je bilo vse mosto za Itrupljopo z aovio%mi, kl Jih Je prinašala "Kasten 1'fpss"» Zdaj so prebivaleii mesta pod učeni, zaknj Ja aastsia sUvka, in raz gaUsna Js rasnlos o »sil Audit Inspection konNPaaiji« kl skrbi ta prihod slnvkokazev.
Daairavno tvrdko podpira trgovska zborSits pri prizad«*\a-nju, da is vpotaM Ameriška legija proti stavkarjem, ne more tvrdka porabiti vse policijske sile. Vrhtags Ims tvrdks vsH-ko armado pebojnikov, tako ds skorsj dvs ttkojnilur prideU Vso to ne po-
zdaj mobilizirajo j.vno mr»**nj»" proti tvrajd Niske
v bankrot najeti depnUjl v Interesa kompanije poombIJo, ds ss pevišeje davki v občini, vrh dobi Ii sklbo Ims
konvpaaija kontrollrn
NÂBOCTTE 81 KNJIGO "AMSftttMI HlAPVtNCL"
Mihael
■PORIli
Zolfenko J# najvtiji adaj tivtči ru>ki plaaulj-httmoriit in Mtirdc.
Že tri leta ne prejema Toma Krjukov nobenega pisma od sina. In zdaj naenkrat, le pomislite—Toma Petrovič je prejel iz mesta Moskve, od svoj rodnega slns —pet rubljev,
"Poglejte ga no," je pomlaHI Toms in gledsl obvestilo densr* ne pošlljstve, kl ga je prejel. "Kakšen drugI siti bi poslal tri rublje ln — bot. On pa — celih pet rubljev! V takem slučaju lahko kfck rubeljček tudi
m
Toma Krjukov se lepo okdp-lje v kopalnici, obleče čisto srajco, popije pol steklenice samo-, gonke (žganja) in se odpelje na pošto.
"Eh, le poglej ga, le," je ras-mišljal Toma spotoma, "pet Kaj vse se lahko še na avetu. Moj bog. NI več carjev, ničesar tega ni več, kmete Imajo v časti. Kdo bi vedel —- mogoče moj sin upravlja državo. Po pet rubljev odvaja za očeta. — Mogoče ps ljudje vendar le l**« jo, kar p tiče kmetov. Seveda, seveda la-žsjo. In mogoče je nazadnje moj sin lake) v kaki gostilni?" U^
Toma jo prišel do pošte, «topi k okencu in pomoli blagajniku "obvestilo."
"Denar," pravi Toma, "denar Imam prejeti od sina."
Blagajnik je premetal papirja in vrgel na okence pol červonca (en Červonec je 10 rubljev).
"Tako," pravi Toma, "a pismo ml nič ne pošilja sin?"
Blagajnik mu sploh ni odgovoril ln se je umaknil od okenca.	I y* ¿»»M ki dragi sslii, i
"Ne pošilja," je pomislil To-	fiT^iTi7«
ma. "Mogoče bo poslal kssntjs.	^	^^ IU'
Pa lahko počakaš, Če Imaš denar."
Tpma je vzel denar, ga začudeno pogledal ln naenkrat udaril s pestjo po okencu.
"Ej, strlček, kakšen denar pa si mi dal 7 Le poglej 1"
"Kako, kakšen denar? Nov červonec," je dejal blagajnik.
IJal Tom
"Nov?" js ponsvljši Toms.
sllš msnds, ds pljsnemu člo\. ku lshko vse podtakneš? A kje so njofovi znaki?"
Toms je pogledal densr na svetlobi, prevrsčsl gs v rolri in ga Iznovu ogledoval.
"SlišU," Js ssčudsn isčel vprsševstl Toms, "kdo ps ie tu nssliksn? A je to kmet? Mej-duš, seveds js kmst Sliši — to pomsnl, ds ljudje ne ialeio. Kifidt ie nsslikiR na denarju. Js to ris rssnlcsT Js res kmet tsko v čssteh?"	___
Toms se Ji znovs prlbllžsl okencu. "Stričsk, povej ml no, kdo Js to nssliksn. Oproitl ml besedo
"Odidi, pojdi vendar," Js dsjsl blagajnik. "DoMl si dsnsr ps pojdi k hudiču . . , No, kje kdo je nssliksn T
"Ps ns «ennrju, Isj ga."
Blagajnik Js pogledi! ng kmete In smehljsjs dejsl: "Kmet Je nssliksn. Ti, vsšs vellčsnstvo, ti si nssliksn nsmestu ca rja;'H I razumel?"
"Res? Kmet? Ps ksko, strlček, ds Js* nlčsssr o tem ne vem In še dntje orjem zemljo? -in vsi pri nss orjejo in ničesar ne vedo o tem."
Blagajnik as Je smajal.
"Prtmojduš," Js dsjsl Toms, "rss ds ljudje trdijo i zdsj po, pravijo, kmetje tvorol. In kmetje so to v «resnici, AII jo to resnies sil js laž, tega no vemo ... A če je ne denarju slika ... ni mogoče, do M lagali T"
"AJd, ajd, pojdi vendar, kaj bi se motal neprestano tod o-kreg," JO dejsl blagajnik.
"PrereJ, precej, samo ds Sfer* nim daasr s sliko. Ha , . • s stričsk, le sapomnl si, d«
i ,
boš vedel, tudi takrat mnogo dal na te oarje
h* 4*
Toms Je jesen pogledsl Jezne gs blagajnika In odšel.
"Loj no, prosim te," Jo rs* mišijal Toms, "ksko sns slika Jo ... in sli Js mogoče, ds nžt vs kmst carsko častr .
Toma Je pognal konje a ns koncu naenkrat okrase ves In se odpoU« v mesto. Ustavil Je vos teiesaJški postaji, privezal konjaka plot In vstopU.
Notri Je bilo skoro vos pr» polno. Poleg okns Jo spal nek<
»»
IM?

BOLNTftKl ODSSKi OARRDNJR ORROgJR: Umee GrašJšsi. MI4I gs. U«s*ds A ve,
Cklttftt, nt
V ORODNO OKROlJKi Jesepi Serko, R.P.D, L B» IŠi, Nvvtaa, Ps.i Aatoa AWs». 1)«» K. Tltk It, CI«tH.«4. Okla '
E AP A DNO OKROŽJU; J.rob H« lok, K.R. 1, Bes M, Pktaker«, Kaas,
' iomo, ^msv s ii|	vpf*BnB|
Nadzorni odbori
- Prwk ir^Malk. isti w Hik it, Okksge. lll.i Leifjk j[M<W gt^Cftalr A ve, CUV«las4. Oikii Altert Hra.«, II« ga. Itose gl,
urttuttbil odbor j
jajPiaiea rsrm Ava, ^a^asf, m. i nuf Gesa»!, ses n. Walaat, Cm
ss sisls ti. »MŠMialki, m mlmi Pve*> UvadsA« Ara, GklSMf. III, PJDPOR^I« NA»LOVB\ +hitk. U|al-
DRNARltK POBIUATTB IN IttAkl. M ss tIHe et liii|iiikiS|i "i la Masšs veils se ssrtsvet TsJalŠtvs Uffoti iŠŠT^gi gst Liis Osli Av^phlMge, 10.
- ▼•gsADKVR V SVRtl g BLA«AJIIlMMI PORU se prfNMs as asslo?! BlagsMštve g.NJJ, MIT »! So. Uwadsls Avs, GMssge. jgL ^ Yas prReštejM^^vsi^gl. bvrš^ee sAsteje saj pešUJs^
evaan ^^mgvmj pt^^■^anfna	mogims aomev gm ^H^pvvi^i
▼si prilivi ns ffl pevetal sdsA m asi MŠllNo ss aaslevi Jska OsdMK
414 W. Rsf it, iprlsgflsM. III. ■
mttMm
▼si dopisi Is drugI
asiasslls, ofl.al,
Človek v mehkem klobuku, vrečo si je bil vrgel pod gliyo. Toma Je kupil za dve kopejki semen solnčnlce ln sedel na okno. No, po nekaj sekundah js stopil k človeku, kl je spal ln mil xs-kričal:
"Ej, ti, suknjaš, doli i klopi, UsesU n hočem.".
Človek s klobukom Je liiljsl z1 očmi, pogledal zmedeno Tomo, se usedel, ssčel zdehstl, zevati, pljuvali tsr Je tfvljal cigareto.	v<
Toms je sedel poleg njega, u maknll Je bil poprej vrečo, In s pravim užitkom grlzel semena ter pljuval pjjuake na tla.
"Pa vendarle ne lažejo," pomislil Tomo. - "Cnti se spoštovanje. Zdaj ubogajo, i prej bi te bil udaril po nosu. Z<UI pa, glej, Imajo strah. Vldtf, ksko naenkrat s^js vse to «godilo .,. io ris .., ns laftijo
Tomi Je vstal s sklopi In si zsdovoljen sprehsjs po čsksl-nici. Potem Js štopil k blsgaj ni In vtekutl glsvo v okence.
"Ksj tir^Js vprašal blsgsj nik,
"Kako, kam?" , "Zs kam hbčeš Imeti vozni listek? Tepec."	tVW i
nikamor,% je MMi hlad.
ns smem pogledati b! znoUraj. Af Kaj mik
"Ce ne misliš nikamor, ti trebi, ds vtljtai, svoj gobec vsepovsod."
"Gobec r — Ji vprsšil Tomi ves užaljen. ."Komu pa ti praviš gobec, i 7"
"Poberl ii odtod, pljino ge-l>ezdalot" — Jo razjirjin dejal blagajnik, "Kaj bi vtikal svoj nos skozi okence, črni hudič,"
Toma Se Je mignil akost okence in isnensdn pljunil na blagajnika tar pobegnil k tshodu. Tig^so prijeli, ko Ji že bil odveisJ svojegi konjs. Oglbsl se Je, kriiel in polskušsl celo ugristl »trsžnika v obraz, s so gs neusmiljeno odvlekli k do-turnemu uradniku.
Tamkaj ae Je Toms malo po» miril la skušal nekaj pojasniti, dopovedati Jim, mahal Je s rokami, Izvlekel Is kspe densr tn ga kazal uradniku. A uradnik Ji vtlksl svoje [ pero v črnilo, *» «lavljal zapisnik o razialjenju blagajniki» t službeni dolžnosti. Is šs to* ds J* Toms, ker Je bil ns Javnem prostoru pljsn, Js-del semetisks jed res v zaprtem lokalu In pljntal ns tis.
Toma se j«%.podkriial aa akt, vsdikoval in mshsl z glsvo ter odšel Iz postaje, Hedel Je oo
vos, zgrabil vajitl, isvlskel Is kspe dsnnr In ga oglodoval. Potem Jo ramahnll s roko ln dojil:
"UžeJo, hudiči t" In pognal Je konje.
ČRVUARlMKl DBLAVCÎ ORO-ZI JO B STAVKO.
V teku ao pogajanji. DeUivcIas-ktsvajo viàjo meado In ikrij-gnnje dolovnlki.
HaverhlH, Maw. — Mid ljiriko organizacijo in 4a*nUd čofljarakih tovom so mdaj v . teku pogajanja glsds nore po-J godbe, ki ims vstopiti v veljavo dne 1. julija. Dilavol «ahtevs Jo višjo mszdo in skrajšanji d* lOvnlka, todi tovarnarji Hočejo nlčsssr aiišstl o teh siktevah.
R. A. Nolan, predsednik čevljarske orgs ni sac i J s, Jo izjavil, da bodo vsi delavci zastavkali, ako m bodo tovarnarji upirali njih zahtevam V tukajšnjih čevljarskih delavnicah Ja Rpa-ilenlh nsd pit tisoč delaveev.
0r. Rrežnlk bo sMsknl Ckleigo.
n Chicago. — Dr. Pavel V. * f režnlk, kl Je prod tedni prišel
v	Ameriko ni kratko štndljiko potovanje pod pokroviteljstvom Carnegie Rndowmonto, bo kodnjl mesec oblskil OMeago. Dne 18. julijo bo Mrlaval pro-divsnje v dvorani SNPJ in sl-eer o predmetu, kl itas vss i§-nlmai o stari domovini Umm>
vi	ji. p.Hiroi.n(Mti o lom pfMk-. vonju bodo objavljsns v Pro-sveti posneje.
ZDRAVSTVENO ¿TANJE V NEW YOtKU.
(Nadalj«vssjs s I. »trasi.) Imenik (Directory) pokasujs, da Je mesto New York agterftlko In svetovno glavno mesto aa io-cialno oskrbo, kajti 288 vsifii-rodnih In mednarodnih socialnih ustanov ima tukaj svoj sedel. Osebni Imenik nsvsjs kakih ooofl oseh, kl so v «vosi s socialnimi u stanovom!, h ma Je rasvldno, do Jo v Yorku 22 »drušenj socishUb a-ganclj, izimnl katerih Je nn^ glavnejše WeKsra OoumII. k kateremu spsdn 700 oormUjmIJ.
MISA na prodaj.
riipurrrr-ji
SOBOTA 15. JUNIJA '
pojasni u> nmmvm* TAJNIKOM IN POÔIUATK UEM KAZNIH NAZNANIL.
Odkritje radija je rodilo pro-m rietljive uspehe, ia je pred 10 leti tenuljito poseglo v mnoge znanost!» kjer je povzročilo velik pokret z dobrimi posledicsmi. V »tih ¿asih ao videli v odkritju radioaktivnosti-ogromen napre-rek znanosti.
Sedaj bi rada mimogrede zabeležila ie nekaj živi jen jepisnih Ix>datkov: Od L 1900 do 1906 nem bila profesorica na dekliški normalki v Sevreau. L. 1906 so me kot doktorico znanosti pripustili na znanstveno fakulteto v Parizu, kjer sem pozneje postala tudi voditeljica vseh del na institutu, ki mu je načeloval moj moš. Po smrti soproga sem zasedla njegovo mesto. I-menovana sem bila naj prvo za docentinjo, pozneje (L 1906) pa za profesorico. Predavala sem o radioaktivnosti in sorodnih vedah.
Pozneje sem v svojem laboratoriju nadaljevala študije o radioaktivnih organizmih, kar me me je veljalo mnogo težkega dela. Mimo tega pa senr morala vzgajati še obe hčeri. Ireno in Evo.
L. 1911 sem prejela Noblovo nagrado zs kemijo. Priznali so mi jo zs odkritje rsdljs in polonija, Pri tem bi rada pripomnila. da je ossmitev rsdija uspela po veliksnskih težavah in ds gre zsnjo zsnjo zsslugs samo vztrajnosti mojega moža in ne-utrudljivi pridnosti nekaterih prijatelj sv.
Marija Carle:
■t)! ihrljNjt hi Mjt
osovas zaovaie m uaena posameznikov, ter se tako naznaaili priobči brezplačno. Kadar p« rasnih imen ia drugih stvari, j« hočete Imeti priobčeao celo vrst* pa ta oglas, aa katerega se mor« plačati, to velja sa Osne in za nečlane. Nadalje velja lato tudi u rasne prireditve» veselice, shode, itd. Vselej je treba povedati, aH hočete imeti plačan oglaa aH sssso navadno fie—Ur s rak o vest, tudi v takem slučaju se zs navadno veat, naredi stvar bolj na kratko in se pove k važnejši del. Ce pa naročit«, da naj bo plačan oglas, bi priobči vse, kar ssktevate. Ist* taka valja ss vss draga naznanila, šs es koga išče, ženitven« ponudbe, prodaje, itd. Zs vu take stvari se mora vedno por* dati, da aaj bo «o oglas, kolika krat naj se Isti priobči In ds bo. deta ssaj plačali. To pojasnili (jfajem radi tega, ker je to skic» konvencije, da ae potem rsvsa mo vsi, draštvs, Osni, naročniki in nprsvnifttvo lista. Presln, ds to npoštsvnts in ss po ten ravnate. — Filip Godina, npr». viteU.
"O, to smo tako — sami smo pili ... To se le ne pravi nalivati!"
"Nagrade dobivate in vse!" Razkolnikov se je zasmejal. "Nič ne de, dečko dragi, nič ne de!" je dodal in potrkal Zametova po r*> mi. "Saj nisem mislil hudo, samo tako "iz ljubezni in v žali", kakor je govoril vaš delavec, ko je topel Mitko, saj veste, v tisti zadevi zaradi starke, ki je bila ubita."
"Kako pa veste to?"
"Morda vem le bolje, nego vi."
"Kako . . . kako čudno govorite ... Gotovo Ste še zelo bolni. Ne smeli bi le iti z doma."
"Torej ss vsm zdim čuden V
"Seveda. Ali čitate tem časopise?"
"Časopise."
"Zdaj se bere mnogo o požarih."
"Ne, nisem čital o požarih." Tu je zagonetno pogledal Zametova; zopet mu je zaigral na ustnicah porogljiv nasmeh. "Ne nisem čital o požarih,'* je dejal ln pomežiknil Zametovu. "A povejte mi, dragi mladenič, zakaj bi teko stra|no radi vedeli, o čem sem čital?"
"Nič ne bi rsd; ssmo teko sem vprsšsl. Ali se ns sme vprsšsti? Kako ste . . ."
"Poslušajte met vi ste omiksn, literarno nsobražen človek, ksj ne?"
"Izstopil ssm iz žcstegs gimnazijskega razreda," je odgovoril Žametov nsksm ponosno.	'"K" + -j
"Iz lestega! Oh, ti ptiček! In zdaj nosite prečo in prstene — ln ste bogat človek! Oh, pa že tek majhen fantiček!"
Pri tem sa je Razkolnikov nervozno zasmejal, naravnost v obraz Zametovu, ki se je umaknil, ne rasšalj«n, temveč Jako začuden.
"To ste čudni!" je ponovil Žametov s veliko resnobo. "Meni so zdi, ds se vam še vedno blede."
"Blede se mi? Ns boš, sinko! Torej čuden sem? - No povejte, ali se vam sdlm zanimiv, kaj? Zanimiv?"
"Zanimivi."
,"Torej, naj »povem, kaj aem čital ln česa sem Jsksl? Vidite, koliko žtevilk sem si velel privleči! Sumljivo, kaj ne da?"
"No, povejte." /	*
"Ali do)>ro poslužate?"
"Kaj je pri tem tako posebnega?"
"To vsm povem kasneje, a zdaj. dragi moj, vam izjavim . . . Ne, bolje rečeno: "priznam" ... Ne, tudi to n! pravo: "ispovem vam ln vi sprejmeta mojo Izpoved" — tako jet Torej ispovem vam, da sem čital, zanimal se. Iskal . . . ln prelskovsl . . ." Razkolnikov je namržil obrvi ln pomolčal. "Iskal sem — in sato sem tudi pri žel semkaj — podatkov o umoru stare uradnižke vdove," je rekel slednjič skoro lepotama in teeno približal lice k Zametovemu.
Žametov ga je debeli pogledal, ne da bi se zganil ali umaknil obraz. Cudnejle od vsega drugega se Je sdslo Zametovu posnejs to, da ste celo minuto molčala In celo minuto strmela tako drug v drugega.
"No. torejt kaj ste čital!r ' je vzkliknil naenkrat z nestrpnostjo. "Kaj to meni mar I Kaj Je na tem?"
' "To je ista starka." Je nadaljeval Ras-kolnlkov z istim šepetom ia ne da bi se zganil ob vzkliku Zametovs. "Ista, o kateri ste se začeli t ist i krat v pisarni pogovarjati, jas pa sem se onesvestil. AH mt zdaj razumete T
"Kako? Kaj ... Kaj .. . "razumete"?" Je rekel Žametov, malodane vznemirjen.
> Nepremičal In reaobai obraz Raskolnlko-ra ae Je v trenutku i spremenil In mahoma se ga j Motil vnovič tiatl nervozni smeh kakor prof kakor bi sam sebe ne mogel ukrotiti.
J	(Daljo prikodajii.)
priljubljen. Skoraj vsaki dan dobivamo Jpj	tif
vprašanja iz vseh krajev Amerike, od V •'jrajfi^^^^^^H 7 ljudi ki nameravajo tja iti. Storite tudi \f|HHHy vi tako, ako nameravate obiskati domo-vino, tedaj se obrnite na nas za vsa po-jasnila.
Ml zastopamo vse parobrodne črte, ln vas Ishko odpravimo, kamorkoli si želite.
Delamo prošnje za povratno dovoljenje fPermit," pomagamo dobiti potni liste, vizume in vse ostalo kar je v zvez! s potovanjem. Nali zastopniki bodo skrbeli zs vss in vsšo prtljago tekom vsega potovanja.
Mi od čaaa do časa oglašamo v listih imena vseh naših potnikov, ki prihs. jajo ali odhajajo.
Samo živeti, živeti, sh, živeti! Živeti kakorkoli^- ssmo ds živi. .. Resnica je to! MoJ Bog, kako čiste resnica 1 Podls stvsr je človek! ., . In podel Je tisti, ki gs zstsgsdelj imenuje podleža/' js prldodsl čez minuto.
Zavil je v drugo ulico: "Ahs! Kristalni dvorac! Razumihin je prsjle govoril o Kristalnem dvoru. A kaj hočem tem pravzaprav? Da, čltetl! - . . Zosimov je pravil, da je «tal v časopisih ..."
"AH Imate časopise?" Je vpraial, ko je vstopil v Jako prostorno ln čedno gostilno, se-stoječo lz nekolikih sob, ki pa so bile precej prasne. Dva aH trije gostje so pili čaj, a v oddaljeni sobi Je sedela družba Itirlli gospo-dov pri tsmpanjcu. Razkolnikovu se Je zazdelo, da je med njimi Žametov, toda oddaleč gs nI mogsl dobro rasločltl.
"Nsj bo kdor hoče t" si Js mislil, i . "Izvolite žgsnjsr je vprsšsl natakar.
"Csjs ml dsj. In čssopls mi prlnesi, starih, takole od zadnjih pet dni; potem dobil napitnimo."
'Takoj. Tukaj (izvolite danalnjs. Žganje ns izvolite?"	---
Stari časopisi s čajem vred so prilll na miso. Razkolnikov js ssdel ln Jel iskati: "Izler — Azteki — Azteki — Izler — Bartola — Masalmo — Azteki — Mer ... FeJ, vragi A tu so novice: po stopnicah je padla — meščan Je sgorcl od lspltegs žgsnjs — požar na Pesku — pošsr v Petrogrsjskl ulici — nov požar v Petrogrsjskl ulici — Izler — Izler — Izler — Musslmo . . . Ahs, tuksj , , ."
Nsssdnje js našel, čeasr je Iskal, ja je začel čltetl; vrstice so mu plsssle prad očmi, o vendsr Js prečltel vse "poročllofl, In fo željno I stikati sa kasnejšimi p <iatki po naaled-njlh Itevllkah. Roke sa;mu drhtele mud prebiranjem listov od kršsvite nestrpnosti. A zdajci Js nekdo sedel poleg njegs, tik ss njego^ vlm stolom. Razkolnikov se Js ozrl In segle-dal — Zametova, istega Zametovs in z isto sunsnjostjo, s prsteni, verižiesmi, prečo med Črnimi, kodrastimi ln nsmsslljenlml lssl, v gizdalinskem telovniku ln nekam obdrgnjene-mu povržniku ter naavažem perilu. Bil je vesel, aH vsaj smejsl se jo Jsko veselo ln dobrodušno. Njegov temnopoltnl obraz se js bil razgorel od zaužitega šampanjca.
"Kako! VI tukaj?" Je izpregovoril s začudenjem in v takžnem tonu, kakor bi bila že davna znanca. "Meni pa je Razumihin le včeraj pripovedoval, da le vedno niste pri sa-vesti. Čudna stvar! In le, ko sem bil pri vas . . ."
Razkolnikov je videl, da se mu hoče pridružiti. Odložil je čaaopise in se obrnil k Zametovu. Na njegovih ustnicah Je Igral uamev, ki pa je pričal o čudni, srditi neatrpnoatl.
"Vem. da ste bili pri meni," je odgovoril, "sUlal sem. Nogavice ste ml poiskali ... A veste kaj, Razumihin Js vos zaljubljen v vas; pripovedoval mi Je, da ste *la skupaj k Lavlsl Ivanov nI. za katero ste ae (»otagovall takrat, ko ste pokimavali "poročniku Smodniku", ki pa vas al razumel,*— pomtjite? Čudno, da nI razumel; stvar Je bila vendar Jaana. kaj ne?"
"Kakšen spletkar Je to!"
"Poročnik?"
"Ne. vaš prijatelj Razumihin!"
"Lepo življenja Imat«-, roapod Žametov; najprlJetneJM kraji se vam odpirajo zastonj! Kdo vss je prajle nalival s šampanjcem r
CHICAGO, ILL
1900 blue island avk.
pofiluamo po najnižjih CENAH
Ta znižana ena knjig Književne Matice SNPJ. I
VELJA DO 1, JULIJA 1929	!
ka jlg pa aels afak! ceni. Knjlgs se dobra, poačne la aunalt t* jih bseU v vsaki MM.
AMERIŠKI SLOVENCI—ta knjiga obsega 682 strani in mnogo krasnih zgodovinskih sUk, js prijazna sa čftsoie in vsm daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških 81ovenc*v in nale S. N. P. Jednote. Knjiga
vredna »6 00 »sdsj ____________ ..........................„•«••«».•„•..„••••^ItVV
SLO VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNIC A—izvrstna poučna knjiga sa ušenje angleščina in rasnimi «i-ugimi pojasnjli, vredna f2^-sedaj..........---Me
ZAKON BIOGENEZIJE—te knjiga pojasnjnjs splošni navoj fa naravna sakofl* vsebuje veliko poučnega za vsakega človeka, vredna $1.50—
ssdaj	--------------------------------60e
PATER MALAVKNTUKA V KABARETU—povest is življenja ameriških frančiškanov in došivljaji rojaka, vsebuje prseaj slik, vredna 91.60-sedsj __60c
ZAJEDALO—povest in sUka skritega življenja slovanskih delaveov v
Ameriki, vradna fl.7ft-—asdaj----------------------.r- ...i»»,,...«.,, rr.,.,.........^ft
Upton Sinclair, poslovenil L Molek, vradna $1.00 ssdaj_______66e
Odtrgnjts In listek, prilošite potrebno svoto t pismo in pošljite ns